en2sl
stringlengths
2
16.2k
en
stringlengths
1
17.5k
sl
stringlengths
1
21.8k
id
stringlengths
5
6
Magistrsko delo obravnava področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz naselij ob izviru Dobličice, in sicer naselja Grič pri Dobličah, Dobliče, Blatnik pri Črnomlju in Jerneja vas. Območje še danes nima ustreznih ureditev za odstranjevanje in čiščenje odpadnih voda v skladu z veljavno zakonodajo, ki izrecno obravnava manjša razpršena naselja. Nova ureditev je potrebna, ker so ta naselja delno umeščena na vodovarstvenem območju vodnega vira Dobličica. To je glavni vodni vir v občini Črnomelj; ima najvišji pretok in se uporablja za oskrbo večine prebivalcev. Namen magistrske naloge je ugotoviti najprimernejšo rešitev za odvod in čiščenje odpadnih voda glede na potrebno tehnologijo in investicijo. Predstavljene so tri idejne rešitve za kanalizacijski sistem in pripadajoče čistilne naprave; primerjana je potrebna tehnologija in investicije; določena je najprimernejša idejna rešitev za kanalizacijski sistem in pripadajoče čistilne naprave.
The master's thesis deals with the subject of disposal and treatment of wastewaters from settlements near the spring of Dobličica River. These settlements are Grič pri Dobličah, Dobliče, Blatnik pri Črnomlju, and Jerneja vas. To this day, the area does not have appropriate arrangements for disposal and treatment of wastewaters in accordance with current legislation, which explicitly deals with smaller dispersed settlements. New arrangements are necessary because these settlements are partially situated in the water protection area of the water resource Dobličica. That is the main water resource in the municipality of Črnomelj; it has the highest flow and it is used to supply water to the majority of inhabitants. The purpose of this master's thesis is to identify the most appropriate solution for disposal and treatment of wastewaters with regards to necessary technology and investment. Three conceptual solutions for the sewer system and associated wastewater treatment plants are presented; required technology and investments are compared. The most appropriate conceptual solution is determined.
Magistrsko delo obravnava ureditev odvajanja in čiščenja odpadne vode naselij v bližini izvira reke Dobličice. Gre za naselja Grič pri Dobličah, Dobliče, Blatnik pri Črnomlju in Jernejo vas. Obravnavano območje še nima urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode v skladu z zakonodajo, v kateri so posebej obravnavana tudi manjša razpršena naselja. Ureditev območja pa je potrebna predvsem zaradi delne lege naselij na vodovarstvenem območju vodnega vira Dobličica. Gre za glavni in najizdatnejši vodni vir v občini Črnomelj, ki se uporablja za oskrbo največjega dela prebivalstva občine. Namen magistrskega dela je predlagati tehnološko in investicijsko najustreznejšo idejno rešitev odvajanja in čiščenja odpadne vode. Predstavljene so tri idejne rešitve ureditve kanalizacijskega sistema s pripadajočimi čistilnimi napravami, ki so med seboj tehnološko in investicijsko primerjane. Na podlagi primerjav je izbrana najustreznejša.
103732
Uvod: Virusne okužbe centralnega živčnega sistema so resen javnozdravstveni problem, saj je veliko ljudi, ki jih je prizadel herpes simpleks encefalitis in kasneje okreval, zdaj trpijo zaradi trajnih nevroloških težav, ki se kažejo kot duševne in telesne motnje. Pri otrocih in mladostnikih, ki so si opomogli od teh okužb, se pogosto kažejo na različnih stopnjah resnosti. Ljudje z najhujšimi duševnimi ali telesnimi okvarami niso sposobni funkcionalne neodvisnosti pri vsakodnevnih življenjskih spretnostih. Zato potrebujejo intenzivno zdravstveno nego, kar pomeni 24 urno spremljanje in zadovoljevanje njihovih potreb. Namen: Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti kompleksnost zdravstvene nege posameznika, ki je utrpel trajno poškodbo po okrevanju od encefalitisa herpes simplex; poudarek je na vlogi medicinske sestre kot izvajalca zdravstvene nege v Centru za izobraževanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič v Dragi. Metode Pri pripravi diplomskega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda raziskovanja: V diplomskem delu smo se osredotočili na študijo primera posameznika, ki se je okužil z encefalitisom herpes simplex in utrpel trajne poškodbe. Njegovo zdravstveno stanje je bilo ocenjeno glede na 10 osnovnih človekovih potreb, ki jih je navedla Virginia Henderson. Razprava in zaključek: Zdravstvena nega oseb z najhujšimi duševnimi in telesnimi motnjami je še posebej zahtevna. Zelo pomembno je, da se upoštevajo standardi zdravstvene nege, saj vplivajo na kakovost posameznikovega življenja. Medicinske sestre so aktivno vključene v proces zdravstvene nege in so odgovorne za vse odločitve ali dejanja, ki jih sprejemajo.
Introduction: Viral infections of the central nervous system are a serious public health problem since a lot of people who had been affected by herpes simplex encephalitis and later on recovered, now suffer from permanent neurological problems which show as mental and physical disabilities. In children and adolescents who have recovered from these infections they are often shown on different levels of severity. People with the most severe mental or physical impairments are incapable of functional independence in daily living skills. Thus, they require intensive nursing care, which means 24 hour monitoring and meeting their needs. Purpose: The purpose of this thesis is to present the complexity of nursing care of an individual who has suffered permanent damage after recovering from herpes simplex encephalitis; the highlight is on the role of a nurse as the provider of nursing care in the Education, Work and Care Centre Dolfka Boštjančič in Draga. Methods: The descriptive research method has been used in the preparation of this thesis. The thesis focuses on a case-study of an individual who got infected with herpes simplex encephalitis and suffered permanent damage. His condition has been assessed according to the 10 basic human needs stated by Virginia Henderson. Discussion and conclusion: Providing nursing care to people with the most severe mental and physical disorders is particularly demanding. It is of utmost importance that nursing care standards are observed, since they affect the quality of one's life. Nurses are actively involved in the process of nursing care and they are responsible for all the decisions or actions they undertake.
Uvod: Virusne okužbe osrednjega živčevja predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem, saj veliko ljudi, ki prebolijo herpetični encefalitis, ostane s trajnimi, predvsem nevrološkimi posledicami. Pri otrocih in mladostnikih, ki so te okužbe preboleli, se pogosto kažejo z različno težkimi motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Za osebe z najtežjo motnjo v duševnem in telesnem razvoju je značilno, da so nezmožne samostojnega izvajanja vseh življenjskih aktivnosti. Zaradi tega so vključene v intenzivno zdravstveno nego, kjer je potrebno neprekinjeno 24-urno spremljanje in zadovoljevanje vseh njihovih potreb. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti kompleksnost zdravstvene nege osebe, ki so ji ostale trajne posledice po prebolelem herpetičnem encefalitisu, pri čemer je izpostavljena vloga medicinske sestre kot nosilke zdravstvene nege v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič, Draga. Metode dela: Pri izdelavi diplomskega dela je uporabljena deskriptivna metoda dela. V diplomskem delu je predstavljen primer osebe, ki je prebolela herpetični encefalitis s trajnimi posledicami. Njeno stanje je ocenjeno po 10-ih temeljnih življenjskih potrebah Virginie Henderson. Razprava in zaključek: Zdravstvena nega oseb z najtežjo motnjo v duševnem in telesnem razvoju je zelo zahtevna. Potrebno je dosledno upoštevanje standardov zdravstvene nege, saj je od njih odvisna raven kakovosti življenja. Medicinska sestra je pri tem aktivno vključena v proces zdravstvene nege in je za vse aktivnosti, ki jih prevzema, tudi odgovorna.
103793
Uvod: Ena izmed najpomembnejših lastnosti zlitin, s katero načrtujemo kovinsko-keramično obnovo, je sposobnost vezave keramike na kovino. Vez med keramiko in zlitino se ustvari na stični površini med njima. Sestava in debelina plasti oksidov predstavljata bistven pomen za uspešno dolgoročno lepljenje s keramiko. Močna vez med porcelanom in zlitino je bistvena za dober protetični izdelek. Zelo pogosta tehnična pomanjkljivost v kovinsko-porcelanski tehniki je, da se vez med zlitino in porcelanom oslabi, kar lahko vpliva na lastnosti zlitine in tehnološko zmogljivost. Namen: V okviru diplomskega dela smo raziskali vpliv pretaljene zlitine Co-Cr na trdnost kemijske vezi s porcelanskim premazom. Litje predstavlja postopek oblikovanja kovinskih materialov. Zlitino stopimo in jo odlijemo v livno votlino, kjer strdi in ohrani svojo obliko. Tako zlitina v tekočem agregatnem stanju v litju zapolni kalup, se strdi v njem in dobi končno obliko. Najboljše odlitke dajejo čiste kovine in evtektične zlitine. Z večkratnim litjem smo raziskali, kako se spreminja učinkovitost vezi med zlitino in keramiko. V praktičnem delu smo natančno prikazali vpliv večkratnega litja iste zlitine na kovinsko-porcelansko vez. Med raziskavo nas je zanimalo, ali se bo vez v zlitini večkrat ulila. Metode dela: Glavni vir informacij je bil pregled znanstvene literature, kot so članki v znanstvenih revijah s področja laboratorijske zobne protetike in dentalnih materialov. Literatura je bila iskana v knjižnici Fakultete za zdravstvene vede in Medicinske fakultete na podlagi dosedanjega iskanja v sistemu COBISS. Članki so bili iskani s pomočjo zbirke podatkov PubMed, ScienceDirect in Google učenjak, ki vključuje domačo in tudi tujo znanstveno literaturo. Praktično delo in priprava testnih artiklov za testiranje je bila izvedena delno v zobnem laboratoriju in delno na Naravoslovnotehniški fakulteti na oddelku za materiale in metalurgijo v Ljubljani. Izdelali smo vzorce za testiranje vezi med keramiko in Co-Cr zlitino. Izdelali smo tri vzorce in na njih prilepili keramično osnovo. Rezultati: Prikazani so bili rezultati linearne elektronske mikroskopije za vsak preizkušanec posebej. Slikovni posnetki VEM so bili predstavljeni s pomočjo naprave JEOL JSM-5610. Pokazali so, da je debelina oksidne plasti in vsebnost elementov v njej. Razprava in zaključek: Najpomembnejša lastnost kovinsko-keramičnih restavracij je sposobnost vezave keramike na kovino. Kemična vez se ustvari na kovinski površini. Kljub temu, da je prva običajno močnejša, pa ne smemo zanemariti mehanske vezi:. Kakovost vezi je najboljša po prvem litju, saj je oksidna plast prisotna in celo na celotni površini. Po trikratnem litju je debelina oksidne plasti pogojno primerna. Na nekaterih mestih je namreč kemična vez prekinjena. V povprečju pa je oksidna plast prisotna in prevladuje. Najslabša kemična vez je prisotna po šestkratnem litju, ker je zlomljena na več mestih in ozka.
Introduction: One of the most important characteristics of alloys by which we plan metal-ceramic restorations is the ability to bind the ceramics to the metal. The bond between ceramics and alloy is created on the contact surface between them. The composition and the thickness of the layers of oxides represent the essential significance for the successful long-term bonding with the ceramics. A strong bond between porcelain and alloy is essential for a good prosthetic product. A very common technical flaw in metal-porcelain technique is that the bond between the alloy and porcelain weakens which can influence the characteristics of the alloy and technological performance. Purpose: Within the framework of the bachelor’s thesis, we research the impact of a remelted Co-Cr alloy on the chemical bond strength with a porcelain coat. Casting represents the procedure of forming metal materials. We melt an alloy and cast it into the casting mold cavity where it sets hard and retains its form. Thus, in casting, the alloy in the liquid aggregate state fills the mold, sets hard in it and gets the final shape. Pure metals and eutectic alloys cast the best. By casting the same alloy several times, we researched how the efficiency of bonds between the alloy and ceramics changes. In the practical part, we accurately showed the influence of casting the same alloy several times to the metal-porcelain bond. During the research, we were curious whether the bond will weaken in the alloy casted several times. Methods of work: The main source of information were the review of the scientific literature, such as articles in scientific magazines from the field of laboratory dental prosthetics and dental materials. The literature was sought in the library of the Faculty of Health Sciences and the Faculty of Medicine on the basis of the previous searching in the COBISS system. The articles were sought by means of the data collection PubMed, ScienceDirect, and by the Google Scholar. It includes domestic and also foreign scientific literature. The practical work and the preparation of the test items for the test was performed partly in the dental laboratory and partly at the Faculty of Natural Sciences and Engineering at the department for materials and metallurgy in Ljubljana. We produced samples to test the bonds between the ceramics and the Co-Cr alloy. We have produced three samples and pasted the ceramic basis on them. Results: The results of the linear electron microscopy for every test item individually were presented. The picture recordings VEM were presented by means of the device JEOL JSM-5610. They show that the thickness of the oxide layer and the content of the elements in it. Discussion and conclusion: The most important characteristic of the metal-ceramic restorations is the ability to bond ceramics to the metal. The chemical bond is created to the metal surface. In spite of that that the former is usually stronger, we must not neglect the mechanical bond. The quality of the bond is the best after the first casting, as the oxide layer is present and even on the entire surface. After three-time casting, the thickness of the oxide layer is conditionally appropriate. In some spots, namely, the chemical bond is broken. On the average, however, the oxide layer is present and prevails. The worst chemical bond is present after six-time casting because it is broken on several spots and narrow.
Uvod: Ena najpomembnejših lastnosti zlitin, s katerimi načrtujemo kovinsko-porcelanske restavracije, je sposobnost vezave porcelana na kovino. Vez med porcelanom in zlitino se ustvari na stični površini med njima. Sestava in debelina plasti oksidov predstavljajo ključni pomen za uspešno dolgotrajno vezavo s porcelanom. Močna vez med porcelanom in zlitino je ključna za dober dolgotrajen protetični izdelek. Zelo pogosta tehnična napaka pri kovinsko porcelanski tehniki je, da vez med zlitino in porcelanom oslabi, kar lahko vpliva na lastnosti zlitine in tehnološko izvedbo. Namen: Raziskati vpliv večkratnega pretaljevanja Co-Cr zlitin na jakost kemijske vezi s porcelanskim plaščem. Litje predstavlja postopek oblikovanja kovinskih gradiv. Zlitino stalimo in jo ulijemo v livno votlino forme, v kateri se strdi in obdrži njeno obliko. Torej pri litju zlitina v tekočem agregatnem stanju zapolni formo, se v njej strdi in dobi dokončno obliko. Najbolje se lijejo čiste kovine in evtektične zlitine. Z večkratnim litjem iste zlitine smo raziskovali, kako se spreminja učinkovitost vezi med zlitino in porcelanom. V praktičnem delu smo natančno prikazali vpliv večkratnega litja iste zlitine na kakovost kovinsko-porcelansko vez. Pri raziskavi nas je zanimalo, ali je pri večkrat uliti zlitini vez oslabljena. Metode dela: Glavni vir informacij je pregled sodobne strokovne literature, kot so članki v znanstvenih revijah s področja laboratorijske zobne protetike in dentalnih materialov. Literatura je iskana v knjižnici Zdravstvene in Medicinske fakultete na podlagi predhodnega iskanja v sistemu COBISS. Članke smo iskali po zbirki podatkov PubMed, ScienceDirect ter z iskalnikom Google učenjak in vsebuje tako domače kot tuje strokovno delo. Praktično delo in priprava preizkušancev za preizkus sta izvedena deloma v zobnem laboratoriju in deloma na Naravoslovno-tehnični fakulteti na oddelku za materiale in metalurgijo v Ljubljani. Izdelali smo vzorce za izvedbo metalografske analize vezi med porcelanom in Co-Cr zlitino. Izdelali smo tri vzorce ter nanje nanesli porcelansko osnovo. Rezultati: Predstavljeni so rezultati vrstične elektronske mikroskopije za vsak preizkušanec posebej. Prikazani so slikovni posnetki VEM s pomočjo naprave JEOL JSM-5610, iz katerih sta razvidna spreminjanje debeline oksidne plasti ter vsebnost elementov v njej. Razprava in zaključek: Najpomembnejša lastnost kovinsko-porcelanskih restavracij je sposobnost vezave porcelana na zlitino. Kemijska vez se ustvari na površino zlitine. Čeprav je ta običajno močnejša, ne smemo zanemariti mehanske vezi. Kakovost vezi je najboljša po prvem litju, saj je oksidna plast prisotna in enakomerna po celotni površini. Po trikratnem litju je debelina oksidne plasti še pogojno ustrezna. Na nekaterih mestih je namreč kemijska vez prekinjena, vendar je v povprečju še vedno več oksidne plasti, ki je prisotna. Najslabša kemijska vez je po šestkratnem litju. Oksidna plast je po šestkratnem litju na številnih mestih prekinjena in najtanjša.
105195
Vsebina diplomskega dela se nanaša na temo smrti, na vlogo vzgojitelja pri soočanju z njo in na načine ravnanja z njo v vrtcu. V teoretičnem delu smo opredelili probleme soočanja s smrtjo in opisali, kako otroci reagirajo ob soočanju z njo. Opredelili smo faze žalovanja in prikazali, kako pomagati otrokom pri soočanju z izgubo. Prikazali smo, kdaj in kako predšolskim otrokom predstaviti temo smrti. Ugotovili smo, da je primeren način za seznanjanje s temo smrti tudi preko otroških zgodb in pravljic, ki nevsiljivo prikazujejo in opredeljujejo teme izgube, smrti in žalovanja. Cilj diplomskega dela je izvedba projekta v vrtcu, ki obravnava motiv in teme problema (smrt, umiranje, žalovanje) skozi slikanice. S pomočjo nestrukturiranih intervjujev, ki temeljijo na vzorcu šestih otrok, smo želeli ugotoviti, ali lahko s pomočjo slikanic otrokom razložimo predmete, kot sta smrt in žalovanje, ali jih lahko delno razložimo, s pomočjo anketnega vprašalnika, ki temelji na vzorcu tridesetih vzgojiteljic, pa smo želeli ugotoviti, ali vzgojitelji v vrtcu obravnavajo temo smrti in kako se z njo spopadajo.
The content of this degree paper concerns the subject of death, the role of an educator in dealing with it and the methods of dealing with it in kindergarten. The theoretical part defines the problems of dealing with death and describes how children react when dealing with it. We defined the stages of grief and showed how to help children dealing with loss. We showed the following when and how to introduce the subject of death to preschool children. We determined that an appropriate way to introduce the subject of death also through children’s stories and fairytales which unobtrusively show and define the subjects of loss, death, and grief. The goal of the degree paper is to perform a project in the kindergarten which deals with the motive and the subjects of the problem (death, dying, and grief) through picture book stories. By means of unstructured interviews, based on the sample of six children, we tried to establish whether the subjects such as death and grief can be explained or partially explained to children through picture book stories. By means of the questionnaire, based on the sample of thirty kindergarten teachers, we tried to determine if the subject of death is handled in the kindergartens and how they deal with it.
Vsebina diplomskega dela obravnava problemsko tematiko smrt, vlogo vzgojitelja pri njeni obravnavi in metode obravnave problemske tematike v vrtcu. V teoretičnem delu smo opredelili problemsko tematiko smrt in opisali doživljanje otroka ob soočenju z njo. Opredelili smo faze žalovanja in povedali, kako lahko otroku pomagamo ob izgubi. V nadaljevanju smo povedali, kdaj in kako lahko predšolskega otroka soočimo s problemsko tematiko izgube. Ugotovili smo, da je primeren način za seznanjanje s problemsko tematiko tudi skozi otroške pravljice, saj tako na nevsiljiv način otroku približamo vprašanja izgube, smrti in žalovanja. Cilj diplomskega dela je izvesti projekt v vrtcu, pri katerem se skozi pravljice v slikaniški obliki obravnava motivno-tematske prvine problemske tematike (smrt, umiranje, žalovanje). S pomočjo nestrukturiranih intervjujev na vzorcu šestih otrok ugotavljamo, ali lahko otrokom skozi pravljice približamo pojma smrt in žalovanje. V nadaljevanju pa s pomočjo anketnih vprašalnikov na vzorcu tridesetih vzgojiteljic ugotavljamo, ali v vrtcih obravnavajo problemsko tematiko smrt in metode obravnave.
104246
V magistrskem delu sem se osredotočila na specifično skupino neozdravljivo bolnih otrok - otrok z rakom. Rak je danes pogosta bolezen, ki jo lahko diagnosticiramo pri otrocih. Ko se zgodi kaj takega, se otrok z rakom in tudi drugi družinski člani znajdejo v zelo težki situaciji. Pomembno je, da se študentje z rakom čim prej vrnejo v normalno življenje, saj jim to pomaga v boju z boleznijo. V teoretičnem delu diplomskega dela bom predstavila otroke s posebnimi potrebami in se osredotočila na tiste, ki so jim diagnosticirali raka. Predstavila bom tudi vlogo šole pri takih učencih, učitelje, ki so pri tem sodelovali, njihovo potrebno znanje za poučevanje neozdravljivo bolnih otrok ter težave in sodelovanje med učenčevo šolo in bolnišnično šolo v takšnih primerih. Teoretični del bom zaključila s predstavitvijo prilagojenega programa za učenca, ki se po končanem zdravljenju vrne v šolo. V empiričnem delu bom predstavila vlogo, ki jo ima šola pri učencu z rakom, pri čemer se bom osredotočila na učitelje in njihovo usposobljenost za poučevanje takšnih učencev. V ta namen sem izvedla intervjuje z desetimi bolnišničnimi učiteljicami, intervjuvala pa sem tudi tri učence, obolele za rakom, in se pogovarjala o tem, kako se učitelji spoprijemajo z njihovo boleznijo in koliko jim nudijo pomoč. Raziskava je pokazala, da bolnišnični učitelji kot najpogostejšo metodo poučevanja uporabljajo individualizacijo. Prav tako je pokazala, da komunikacija med šolo učenca in bolnišnično šolo temelji na srečanjih, kjer učitelji obeh šol sodelujejo, delijo svoje izkušnje in posledično širijo znanje o učencih z rakom. Delo bolnišničnega učitelja je bolj individualno, kar pomeni, da je vključenih več čustev. Bolnišnični učitelji ocenjujejo komunikacijo z učenčevo šolo kot povprečno. Vendar pa menijo, da učenčeva šola pridobi največ informacij o študentovem procesu zdravstvene obravnave, zdravstvenih pogojih in možnih posledicah zdravljenja na prvem sestanku ali svetu. Največja razlika v poučevanju, ki ga poudarjajo učenci, je, da je delo v bolnišnični šoli bolj individualno in usmerjeno k doseganju medsebojnih dogovorov. Učenci so običajno nezadovoljni s spremembami, ki jih uporabljajo njihovi učitelji - menijo, da se učitelji prestrašijo in da ne bodo mogli pomagati, zato se distancirajo od situacije. Učenci z rakom od učiteljev pričakujejo, da bodo profesionalni. Odgovori, ki sem jih dobila na podlagi raziskave in študija literature, so mi pomagali postaviti smernice, ki bi učiteljem omogočile, da se brez strahu spoprimejo s takšnimi učenci in jim pomagajo pri uspešnem opravljanju šolskih obveznosti.
In my master's degree, I focused on a specific group of terminally ill children – children with cancer. Nowadays cancer is a common disease that can be diagnosed in children. When something like this happens, a child with cancer as well as other family members face a very difficult situation. It is important for students with cancer to return to their normal life routine as soon as possible, since this helps them battle the disease. In the theoretical part of my thesis, I am going to present children with special needs focusing on those who were diagnosed with cancer. I am also going to present the role of school in such students, the teachers involved, their required knowledge for teaching terminally ill children as well as the difficulties and the cooperation between the student’s school and hospital school in such cases. I am going to conclude the theoretical part with presenting the adapted programme for the student, who returns to school after a medical treatment. In the empirical part of my thesis, I am going to present the role a school plays in a student with cancer, focusing on teachers and their qualifications for teaching such students. For this purpose, I conducted interviews with ten hospital teachers. Besides that, I also interviewed three students with cancer and we discussed how their teachers deal with their disease and how much they offer to help them. The research revealed that hospital teachers use individualization as the most common teaching method. It also indicated that communication between the student’s school and hospital school is based on meetings. Teachers of both schools collaborate, share their experiences and consequently expand their knowledge on students with cancer. The hospital teacher’s work is more individual which means that more feelings are involved. Hospital teachers evaluate communication with the student’s school as mediocre. However, they think the student’s school gains the most information on the student’s medical treatment process, health conditions and possible treatment consequences in the first meeting or council. The biggest difference in teaching emphasized by students is that the work in hospital school is more individual and oriented towards reaching mutual agreements. The students are usually dissatisfied with the modifications their teachers apply – they think teachers get frightened and think they will not be able to help so they distance themselves from the situation. Students with cancer expect from their teachers to be professional. The answers I got from my research and the study of literature have helped me set up some guidelines that would enable teachers to deal with such students without fear and help them carrying out their school duties successfully.
V magistrskem delu sem se osredotočila na posebno skupino dolgotrajno bolnih otrok – otroke obolele za rakom. Rak je pogosta bolezen, za katero obolevajo tudi otroci. Otrok in njegova družina se takrat znajdejo v težki življenjski preizkušnji. Za učenca, ki je obolel za rakom je pomembno, da se po zdravljenju čim prej vrne v običajno življenje, ki mu omogoča lažje soočanje z boleznijo. V teoretičnem delu predstavljam otroke s posebnimi potrebami, s poudarkom na tistih, ki so oboleli za rakom. Predstavljam tudi vlogo šole, kdo so učitelji, kakšna znanja morajo imeti pri poučevanju takšnih učencev, kakšne težave se pojavljajo pri poučevanju teh učencev, kako sodelujejo bolnišnični učitelji z matičnimi učitelji ter kakšna je vloga bolnišnične šole. Teoretični del zaključujem s predstavitvijo prilagojenega programa za učenca, ko se po zdravljenju vrne v šolo. V empiričnem delu magistrskega dela predstavljam, kakšno vlogo ima šola za učenca obolelega za rakom, predvsem pa se usmerjam na učitelje in njihovo usposobljenost za poučevanje teh učencev. V ta namen sem izvedla intervjuje z desetimi bolnišničnimi učitelji. Prav tako sem izvedla intervjuje s tremi učenci obolelimi za rakom in se z njimi pogovorila o tem, kako zaznavajo, da učitelji sprejemajo njihovo bolezen in kako so jim pripravljeni pomagati. Raziskava je pokazala, da bolnišnični učitelji kot najpogostejšo metodo poučevanja uporabljajo individualizacijo. Pokazalo se je, da sodelovanje bolnišnične šole z matično šolo poteka predvsem v oblikah timskih sestankov. Učitelji med seboj sodelujejo, si izmenjujejo izkušnje in tako nadgrajujejo svoje znanje o poučevanju otrok, ki so oboleli za rakom. Delo bolnišničnega učitelja je veliko bolj individualizirano od učitelja matične šole, kar pomeni, da je prisotnih tudi veliko več čustev. Bolnišnični učitelji sodelovanje z matično šolo ocenjujejo kot povprečno. So pa mnenja, da matična šola pridobi tudi največ ustreznih informacij o poteku zdravljenja, zdravstvenem stanju otroka ter možnih posledicah zdravljenja prav na uvodnem sestanku oziroma konziliju. Največja razlika v načinu poučevanja, ki jo poudarijo učenci, je ta, da je delo v bolnišnični šoli veliko bolj individualizirano, veliko je sprotnega dogovarjanja. Učenci s prilagoditvami s stani učiteljev matičnih šol velikokrat niso zadovoljni. Učencem se zdi, da se učitelji velikokrat pogosto ustrašijo, da ne bi znali pomagati, zato se raje nekoliko distancirajo. Učenci, ki so oboleli za rakom, od svojih učiteljev pričakujejo, da bi bili bolj strokovni. V raziskavi pridobljeni odgovori ter študij literature so mi bili v pomoč pri pripravi smernic, ki bodo učiteljem pomagale, da bodo k učencem obolelim za rakom pristopili brez strahu ter jim v dani situaciji učinkovito in kakovostno pomagali pri opravljanju šolskih obveznosti.
108224
Kljub velikim družbenim spremembam v zadnjih štiridesetih letih je slovenska ureditev prisilnega dedovanja ostala skoraj nespremenjena, kar je, tako kot v nekaterih drugih evropskih državah, privedlo do želja po spremembah na tem področju in pozivov k prilagoditvi normativne ureditve dejanskim potrebam in trenutnemu vrednostnemu sistemu družbe. Načeloma ima zapustnik na razpolago svojo zapuščino, vendar je močno omejen z institutom prisilnega dedovanja, ki mu onemogoča prosto razpolaganje z delom svoje zapuščine. Poleg tega prisilno dedovanje zagotavlja del zapuščine določenim pokojnikovim sorodnikom proti njegovi volji, če ti sorodniki niso nevredni dedovanja ali niso razdedinjeni. Kljub zgoraj navedenemu ima zapustnik možnost, da prisilne dediče izključi iz dedovanja z razdedinjenjem. Vendar pa morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, ki so izrecno določeni z zakonom in jih sodišče razlaga restriktivno. Zaradi zgoraj navedenih omejitev razpolaganja z zapuščino mortis causa so nekateri zapustniki našli izhod iz pogodbenih obveznosti z določenimi dednimi učinki, ki jih uporabljajo, ko se želijo izogniti peremptorynim normam prisilnih dedičev. Primerljivi pravni sistemi kažejo tendenco sprememb v smeri zmanjševanja prisilnega deleža, krajšanja števila prisilnih dedičev in povečevanja pogojev za razdedinjenje, ki so vsi usmerjeni v podaljševanje svobode razpolaganja zapustnika z njegovo zapuščino, kar bi moralo biti na podoben način de lege ferenda urejeno tudi v Sloveniji.
Despite major social changes in the past forty years, the Slovenian regulation of the forced heirship remained almost unchanged. Like in some other European countries this has led to desires to changes in this field and appeals for adjustment of the normative regulation to the actual needs and current value system of the society. In principle deceased has his estate at his free disposal, but he is severely limited with the institute of the forced heirship, which disables him from free disposal of a part of his estate. As well the forced heirship provides a part of the deceased’s estate to the certain deceased's relatives against his will, if these relatives are not unworthy to inherit or are nor disinherited. Despite the abovementioned, the deceased has a possibility to exclude the forced heirs from the inheritance with the disinheritance. However, certain conditions, expressly provided by the law and restrictively interpreted by the court, must be met. Due to abovementioned limitations of the disposal with the estate mortis causa some deceased found an exit in contractual obligations with certain inheritance effects, which they use when they want to avoid the peremptory norms of the forced heirship. Comparable law systems show a tendency of changes in direction of the diminution of the forced share, shortening the number of the forced heirs and expansion of the disinheritance’s conditions. All aiming for the extension of the deceased's freedom of the disposal with his estate. This should be in similar manner de lege ferenda regulated in Slovenia.
Slovenska ureditev nujnega dedovanja je kljub velikim družbenim spremembam v zadnjih štirih desetletjih ostala skorajda nespremenjena, zaradi česar se, tako kot tudi ponekod drugod po Evropi, pojavljajo težnje po spremembah tega področja, da bi normativno urejenost uskladili z dejanskimi potrebami in aktualno vrednostno podstatjo družbe. Zapustnik lahko načeloma prosto razpolaga s svojim premoženjem, pri tem pa je močno omejen z institutom nujnega dedovanja, ki mu onemogoča razpolagati z določenim delom njegovega premoženja in zagotavlja določenim zapustnikovim bližnjim določen delež na njegovem premoženju tudi proti njegovi volji, če ti bližnji niso dedno nevredni ali razdedinjeni. Ne glede na to ima zapustnik možnost izključiti nujne dediče od dedovanja z razdedinjenjem, vendar morajo biti pri tem izpolnjeni (izrecno določeni) pogoji, ki jih sodišča ozko razlagajo. Zaradi navedenih omejitev razpolaganja s premoženjem za primer smrti so nekateri zapustniki našli izhod v obligacijskih pogodbah z dednopravnimi učinki, ki jih uporabijo, ker želijo obiti kogentna pravila o nujnem dedovanju. Primerljive pravne ureditve kažejo na tendenco sprememb v smeri zmanjševanja višine nujnega deleža, oženja kroga nujnih dedičev ter širjenja možnosti razdedinjenja, vse z namenom večanja zapustnikove svobode razpolaganja s premoženjem, kar bi lahko smiselno podobno de lege ferenda uredila tudi Slovenija.
120537
Glavni namen raziskave Vloga vajeništva pri pridobivanju kompetenc za poučevanje slovenščine je bil raziskati, ali je vajeniško usposabljanje za učitelje slovenščine tako kakovostno, da bi lahko vajenci dovolj razvili svoje strokovne kompetence za samostojno poučevanje slovenščine kot maternega jezika / prvega jezika. Doktorska disertacija je sestavljena iz dveh večjih delov: teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del je razdeljen na tri večja poglavja. V prvem poglavju z naslovom Obdobje vajeništva smo s pomočjo analize zakonskih predpisov in znanstvenih strokovnih virov opredelili obdobje vajeništva in raziskali, kako so cilji in pogoji za pridobivanje strokovnih pedagoških kompetenc opredeljeni v naših zakonskih predpisih, predlogih in priporočilih organov EU ter v strokovni in znanstveni literaturi raziskovalnega področja. Drugo poglavje je poimenovano Učiteljeve strokovne kompetence, kjer smo nakazali uveljavljeno delitev učiteljevih kompetenc na splošne ali generične, ki so predmetno neodvisne in predmetno-specifične. V okviru slednjega smo opredelili in natančno opisali predmetno-specifične kompetence za poučevanje slovenščine. V tretjem poglavju Razvijanje strokovnih kompetenc za učitelje slovenščine v času vajeništva v šolskem okolju so predstavljeni akterji vajeništva - ravnatelj, šolski delavci in mentor, kateremu je namenjen dodaten prostor in temeljita raziskava. Empirični del je razdeljen na pet poglavij. V prvem poglavju je natančneje opredeljen raziskovalni problem, v drugem pa je opisana metodologija raziskovanja. V tretjem poglavju smo prikazali analizo podatkov in interpretirali rezultate raziskave, kjer smo na podlagi mnenj in pogledov mentorjev o kompetencah vajencev za samostojno poučevanje slovenščine ocenjevali dosežke vajeniških ciljev za učitelje slovenščine. Na podlagi analize smo v četrtem poglavju povzeli glavne ugotovitve raziskave v luči raziskovalnih hipotez in podali predloge za izboljšanje trenutnega modela vajeništva. S pomočjo rezultatov naše raziskave smo sistematizirali in celovito opredelili predmetno-specifične kompetence za poučevanje slovenščine ter izdelali modelni primer priročnika za izvajanje vajeniškega programa za učitelje slovenščine. Analiza sistemskih aktov (predpisov in drugih dokumentov, ki urejajo vajeništvo v Sloveniji) in vodilnih načel, ki jih najdemo v znanstveni literaturi o upravljanju vajeništva in prehoda iz šolanja v zaposlitev, je pokazala obstoj splošnih postopkovnih in vsebinskih zahtev za vajeništvo (trajanje, okvir, formalno usposabljanje, preverjanje znanja in podobno), medtem ko so kontekstualizirani vidiki profesionalnega razvoja, ki so predmetno specifične kompetence, povezane s programom in predmetom, obravnavani le bežno. V ta namen smo podali predloge, kako te sistemske vrzeli zapolniti. V raziskavi smo ugotovili, da šolsko okolje (vodstvo, kadri, delovne skupine) premalo podpira oziroma spodbuja pridobivanje predmetno-specifičnih kompetenc za poučevanje slovenščine in s tem profesionalnega razvoja vajencev, temveč sledi pragmatičnim zahtevam trenutnega šolskega dela. Na podlagi mnenj vajencev smo prišli do zaključka, da se večina dela opravi samoiniciativno, temu sledi delo, ki ga začne mentor in nato drugo. Velika ovira pri pridobivanju strokovnih kompetenc za poučevanje slovenskih vajencev se kaže v prostovoljstvu ali neplačanem delu. Vajenci iz našega vzorca so bili deležni ustrezne organizacijske skrbi in moralne podpore mentorjev ter manj ustrezne spodbude za temeljito razmišljanje o strokovnih kompetencah. Ugotovili so, da so bili večinoma dejavni na lastno pobudo in ne na pobudo mentorjev. To lahko kaže na visoko znanje in ozaveščenost vajencev o posameznih predmetno-specifičnih kompetencah (osnovna strokovna usposobljenost učiteljev, usposobljenost učiteljev za uporabo metodičnega sistema šolske interpretacije in metoda celovite obravnave neleposlovnih besedil) ali dovolj dobro (teoretična pripravljenost) vajencev na poučevanje ali pa, da mentorji predstavljajo več človeške in kolegialne podpore svojim pripravnikom. V luči tega smo opazili nekaj nasprotujočih si dokazov, in sicer, da vajenci ocenjujejo mentorjeve kompetence za opravljanje ključnih nalog in kakovostno delo kot odlične, medtem ko še vedno menijo, da večino strokovnega dela, povezanega s poučevanjem slovenščine, opravijo na lastno pobudo, nasprotno pa mentorji menijo, da imajo vajenci poglobljeno teoretično znanje, vendar nimajo celovitega pregleda nad učnim načrtom in načrtovanjem ter izkušenj, zato potrebujejo več spodbude pri načrtovanju in samem poučevanju. Zato mentorji svojo vlogo zaznavajo bolj aktivno kot pripravniki, saj menijo, da so njihove spodbude za aktivnosti pripravnikov, namenjene pridobivanju strokovnih kompetenc, kar je njihova najšibkejša točka, na visokem standardu. V strokovni literaturi in v predpisih sistemskih aktov nismo zasledili posebnih smernic za mentorje o tem, kako poteka pridobivanje predmetno-specifičnih kompetenc, zato smo oblikovali vzorec programa vajeništva in priročnik za usposabljanje s poudarkom na razvijanju tistih strokovnih, predvsem specifično-didaktičnih kompetenc, ki so v praksi zapostavljene.
The main purpose of the research The role of the apprenticeship in acquiring competences for teaching Slovene was to investigate whether the apprenticeship training for teachers of Slovene is of such a quality that would allow the apprentices to sufficiently develop their professional competences in order to autonomously teach Slovene as a mother tongue/the first language. A doctoral dissertation is made up of two major parts: theoretical and empirical. Theoretical part is divided into three major chapters. In the first chapter titled The apprenticeship period, by analysing our legal regulations and scientific professional sources, we have defined the apprenticeship period and explored how the goals and conditions for acquiring professional teaching competences are defined by our legal regulations, proposals and recommendations by the bodies of EU and in professional and scientific literature of the research area. The second chapter is named Teacher's professional competences. There we have indicated the established divisions of teacher's competences into general or generic, that is subject-independent and subject-specific. Within the latter we have identified and accurately depicted subject-specific competences for teaching Slovene. The third chapter Development of professional competences for teachers of Slovene during the apprenticeship period in the school environment presents the agents of an apprenticeship - principal, school staff and mentor. The latter is given extra space and a thorough study. Empirical part is divided into five chapters. The first chapter defines the research problem more precisely, the second one outlines the research methodology. In the third chapter we have demonstrated data analysis and interpreted the research results. Here, we were evaluating achievements of the apprenticeship goals for teachers of Slovene based on the opinions and views of mentors regarding apprentices' competences for autonomous teaching of Slovene. Based on the analysis the fourth chapter summarizes the main research findings in the light of the research hypotheses and gives proposals for improvement of the current model of an apprenticeship. Using the results of our research, we systematize and comprehensively define subject-specific competences for teaching Slovene and create a model example of the manual guide for the apprenticeship program for the teachers of Slovene. The analysis of the systemic acts (regulations and other documents governing apprenticeships in Slovenia) and guiding principles found in the scientific literature on managing apprenticeship and school-to-work transition has shown the existence of general procedural and substantive requirements for apprenticeship (duration, framework, formal training, examination and the like) while contextualized aspects of professional development, that is subject-specific competences related to the program and the subject, are being dealt with only vaguely. For this reason, we have proposed suggestions how to fill in these systemic gaps. The study has found that the school environment (management, staff, working groups) insufficiently supports or encourages the acquisition of subject-specific competences for teaching Slovene and thus apprentices' professional development, but rather follows pragmatic requirements of the current school work. Based on the opinions of the apprentices we draw a conclusion that most of the work is done self-initially, followed by the work initiated by the mentor's advice and then other. A major obstacle in acquiring professional competences for teaching Slovene apprentices see in volunteering or unpaid work. Apprentices from our sample experienced a proper organizational care and a moral support from their mentors and a less proper encouragement for a thorough contemplation of professional competences. They reported that they were mostly active on their own initiative, rather than on their mentors'. This may indicate high apprentices' knowledge and awareness of individual subject-specific competences (basic teacher professional qualifications, teacher qualifications for using the methodical system of school interpretation and the method of comprehensive treatment of non-fiction texts) or good enough (theoretical) preparedness of apprentices for teaching or it may reveal that the mentors represent more human and collegial support rather than didactic support to their trainees. In the light of this we have noticed some contradicting evidence, namely apprentices rate their mentors' competences for carrying out key tasks and quality work as excellent while still believing that most of the professional work related to teaching Slovene are done on their own initiative. In contrast the mentors believe that the apprentices possess a profound theoretical knowledge but they lack an overall view of the curriculum and planning as well as the experience, so what they need is more incentive in lesson planning and teaching itself. As a result mentors perceive their role as more active than the trainees observe it believing their incentives for trainees' activities aimed at getting professional competences, which is their weakest point, are at a high standard. In the professional literature and in the regulations of the system acts we have not traced specific guidelines for mentors on how the acquiring of subject-specific competences is done. Therefore we have designed a sample of an apprenticeship program and a training manual with an emphasis on developing those professional, especially specific-didactic competencies, which are neglected in practice.
Temeljni namen raziskave Vloga obdobja pripravništva pri pridobivanju kompetenc za poučevanje slovenščine je bil iskati odgovor na vprašanje, ali je pripravništvo učiteljev slovenščine ustrezno kakovostno, torej tako, da v njem zadovoljivo razvijajo profesionalne kompetence za samostojno poučevanje slovenščine kot maternega/prvega jezika. Doktorska disertacija je zgrajena iz dveh večjih delov: teoretičnega in empiričnega. Teoretični del smo razdelili na tri večja poglavja. V prvem poglavju, ki smo ga poimenovali Obdobje pripravništva učiteljev, smo s pomočjo analize zakonskih predpisov ter strokovnih in znanstvenih virov opredelili obdobje pripravništva in raziskali, kako cilje in pogoje pridobivanja profesionalnih kompetenc za poučevanje opredeljujejo naši sistemski zakonski predpisi, predlogi in priporočila pristojnih organov Evropske unije ter strokovna in znanstvena literatura s proučevanega področja. Drugo poglavje smo naslovili Profesionalne kompetence učitelja. V njem smo navedli uveljavljene delitve učiteljskih kompetenc na splošne oziroma generične, to je predmetno neodvisne, in predmetnospecifične. Znotraj slednjih smo opredelili in natančno opisali predmetnospecifične kompetence za poučevanje slovenščine, ki smo jih v raziskavi podrobneje proučevali. Tretjemu poglavju smo dali naslov Razvijanje profesionalnih kompetenc učiteljev slovenščine v obdobju pripravništva v šolskem okolju in v njem predstavili dejavnike pripravništva - ravnatelja, šolski kolektiv in mentorja. Slednjemu smo posvetili nekoliko več prostora in ga natančneje raziskali. Empirični del smo razdelili na pet poglavij, v prvem poglavju smo natančneje opredelili naš raziskovalni problem, v drugem pa opisali metodologijo raziskovanja. V tretjem poglavju smo prikazali analizo podatkov in interpretirali rezultate raziskave. Ugotavljali smo uresničevanje ciljev pripravništva učiteljev slovenščine z vidika mnenj pripravnikov ter ocene in stališča mentorjev o usposobljenost pripravnikov za samostojno poučevanje slovenščine. Na podlagi analize smo v četrtem poglavju strnili poglavitne raziskovalne ugotovitve v luči zastavljenih raziskovalnih hipotez in podali predloge izboljšanje sedanjega modela pripravništva. S pomočjo izsledkov naše raziskave smo sistemizirali in celostno definirali predmetnospecifične kompetence za poučevanje slovenščine ter oblikovali vzorčni primer priročnika programa pripravništva za učitelje slovenščine. Analiza sistemskih aktov (pravilnikov in druge dokumentacije, ki urejajo pripravništvo v Sloveniji) in smernic strokovne literature s področja organizacije uvajanja začetnikov in vstopanjem v učiteljski poklic oziroma pripravništva je pokazala, da ti predpisujejo splošne formalne in vsebinske pogoje pripravništva (trajanje, potek, formalno usposabljanje, strokovni izpit in podobno), vsebinskih plati profesionalnega razvoja, kamor sodijo predmetnospecifične kompetence glede na program in predmet, pa se dotikajo le površinsko. Iz tega razloga smo podali predloge, kako bi se dalo te sistemske vrzeli zapolniti. Z našo raziskavo smo ugotovili, da šolsko okolje (vodstvo, kolektiv, predmetni aktiv) premalo podpira oziroma spodbuja usvajanje predmetnospecifičnih kompetenc za poučevanje slovenščine in s tem pripravnikov profesionalni razvoj, ampak bolj sledi aktualnim pragmatičnim potrebam šolskega dela. Tako smo sklepali na podlagi mnenja pripravnikov, da večino dejavnosti opravili na lastno pobudo, sledil je nasvet mentorja in nato drugo. Kot veliko oviro pri usvajanju profesionalnih kompetenc za poučevanje slovenščine pripravniki vidijo še v volonterstvu oziroma neplačanem delu. Pripravniki v našem vzorcu so imeli dobre izkušnje z mentorjevo organizacijsko skrbjo in moralno podporo, manj pa s spodbujanjem v ravnanje in v poglobljeno refleksijo o uresničevanju profesionalnih kompetenc. Poročali so namreč, da so bili na večino dejavnosti pozorni na lastno pobudo, manj pa po nasvetu mentorja. To lahko kaže na dobro osveščenost in zavedanje pripravnikov o pomembnosti posameznih predmetnospecifičnih kompetenc (temeljne strokovne usposobljenosti učitelja, usposobljenosti učitelja za poučevanje po metodičnem sistemu šolske interpretacije in po metodi celostne obravnave neumetnostnega besedila) ali dovolj dobro (teoretično) pripravljenost pripravnikov na poučevanje ali kot dejstvo, da so mentorji bolj človeška, kolegialna kakor didaktična opora pripravnikom. V zvezi s tem pa se je pokazala kontradiktornost podatkov, in sicer pripravniki mentorjevo usposobljenost za opravljanje ključnih nalog mentorja v obdobju pripravništva in mentorjeve profesionalne kompetence ocenjujejo kot odlične, za večino dejavnosti pri posameznih vidikih profesionalnih kompetenc za poučevanje slovenščine pa menijo, da so jih izvedli na lastno pobudo. V nasprotju s tem pa mentorji menijo, da imajo pripravniki dobro strokovno teoretično znanje, a da jim manjkajo celosten pogled na kurikul in učni načrt ter izkušnje, zaradi česar potrebujejo več spodbude pri načrtovanju in izvedbi pouka. Mentorji zaradi tega svojo vlogo vidijo bolj aktivno kakor pripravniki, saj menijo, da so njihove spodbude pripravnikom pri izvedbi dejavnosti na posameznih področjih profesionalnih kompetenc, ki je njihova šibkejša točka, kakovostne. V strokovni literaturi in v predpisih sistemskih aktov nismo zasledili konkretnih smernic za mentorje, kako naj usvajanje predmetnospecifičnih kompetenc poteka, zato smo na podlagi izsledkov naše raziskave oblikovali vzorec programa pripravništva za pripravnike slovenščine in priročnika s poudarkom na razvijanju tistih profesionalnih, zlasti specialnodidaktičnih kompetenc, ki so v praksi manj upoštevane.
99883
Uvod: Sindrom iliotibialnega pasu (ITBS) je pogost vzrok za lateralno bolečino v kolenu pri tekačih na dolge proge. Značilno je, da bolečino izzove aktivnost, ki vključuje ponavljajoče se gibe spodnjega uda, na katero naletimo pri teku ali kolesarjenju. Pacienti pogosto opazijo pojav lateralne bolečine v kolenu pozno v ali po končani aktivnosti. Namen: Namen diplomskega dela je na podlagi pregleda literature določiti optimalno konzervativno obravnavo ITBS pri tekačih na dolge proge. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo s pregledom literature. Članki so bili pridobljeni iz spletne podatkovne baze PubMed. Trajanje iskanja je potekalo od februarja 2019 do februarja 2020. Vsa literatura je bila iskana v angleškem jeziku s pomočjo ključnih svetov: "sindrom iliotibialnega pasu" IN "terapija" IN "zdravljenje". Rezultati: V pregled literature je bilo vključenih šest raziskav. V teh študijah so bile uporabljene naslednje terapije: počitek, krioterapija, ultrasonografija, raztezanje iliotibialnega pasu, ročna terapija (masaža, prečna globoka frikcijska masaža, ishemična kompresija sprožilnih točk), anestezija z zdravili (nesteroidna protivnetna zdravila / analgetiki, kortikosteroid /), krepilne vaje (bolniki kolka, stabilizacija medenice), radialna šok terapija in tek (tekanje, tek, kinematika) Razprava in zaključek Na podlagi rezultatov pregleda literature lahko zaključimo, da so bile vse uporabljene terapije uspešne pri zmanjševanju bolečine, vendar pa nam rezultati našega pregleda ne morejo dati odgovora, katera od uporabljenih terapij je bila bolj učinkovita, saj so bile vse terapije uporabljene v kombinaciji in ne posamezno. Vse uporabljene terapije so se med seboj razlikovale, zato jih ne moremo primerjati. Iz dobljenih rezultatov ne moremo ugotoviti, katera od terapij je najbolj primerna, zato bi bila najboljša možnost za zdravljenje ITBS kombinacija različnih terapij.
Introduction: Iliotibial band syndrome (ITBS) is a common cause of lateral knee pain among long distance runners. Typically, the pain is induced by an activity which involves repetitive motion of the lower limb, such as encountered in running or cycling. Patients often notice the onset of lateral knee pain late in or after completing an activity. Purpose: The purpose of this diploma work is to determine the optimal conservative treatment for ITBS in long distances runners based on the literature review. Methods: We used a descriptive method with a literature review. The articles were obtained from the online database PubMed. The search duration was from February 2019 to February 2020. All the literature was searched in English language using the key worlds: »iliotibial band syndrome« AND »therapy« AND »treatment«. Results: Six studies were included in the literature review. The following therapies were used in these studies: rest, cryotherapy, ultrasonography, stretching of iliotibial band, manual therapy (massage, deep transverse frictional massage, ischemic compression of trigger points), drug therapy (non-steroidal anti-inflammatory drugs/analgesic, corticosteroid/anesthetic), strengthening exercises (hip abductors, pelvic stabilization), radial extracorporeal shockwave therapy and running re-training (running kinematics, increase step rate). Discussion and conclusion: Based on the results from the literature review, we can conclude that all of the used therapies were successful in reducing the pain. However, the results of our review cannot give us the answer as to which of the used therapies was more effective, because all of the therapies were used in combination and not individually. All the used therapies were different form each other, so we cannot compare them. From the given results we cannot determine which of the therapies is most suitable, so the best option for the treatment of ITBS would seem to be the combination of different therapies.
Uvod: Sindrom iliotibialnega trakta (SITT) je pogost vzrok bolečine na lateralnem delu kolenskega sklepa, predvsem pri tekačih na dolge proge. Tipično bolečino izzove aktivnost, ki vključuje ponavljajoče gibanje spodnjega uda, kot sta tek ali kolesarjenje. Pacient pogosto opazi pojav bolečine pozno ali po končani aktivnosti. Namen: Namen diplomskega dela je na podlagi pregleda strokovne in znanstvene literature ugotoviti najprimernejšo konservativno obravnavo SITT pri tekačih na dolge proge. Metode dela: Uporabljena je bila opisna metoda dela s pregledom literature. Za iskanje literature je bila uporabljena podatkovna zbirka PubMed, in sicer je iskanje potekalo v obdobju enega leta od februarja 2019 do februarja 2020. Literatura je bila iskana v angleškem jeziku s ključnimi besedami: »iliotibial band syndrome« AND »therapy« AND »treatment«. Rezultati: V pregled literature je bilo vključenih šest raziskav. V raziskavah so bile obravnavane naslednje terapije: počitek, krioterapija, ultrazvok, raztezanje iliotibialnega trakta, manualna terapija (masaža, globoka prečna frikcija, ishemična kompresija miofascialnih prožilnih točk), zdravljenje z zdravili (oralna nesteroidna protivnetna zdravila (ONPZ)/protibolečinska zdravila in kortikosteroidi/anestetik), vaje za krepitev mišic (abduktorjev kolka in stabilizacijskih mišic hrbtenice), udarni globinski valovi in trening pravilnega vzorca teka (kinematika teka, zviševanje kadence). Razprava in zaključek: Glede na dobljene rezultate s pregleda literature lahko zaključimo, da so bile vse terapije pri zmanjševanju bolečine uspešne. Rezultati pa nam ne dajo odgovora, katera izmed terapij je bila najbolj učinkovita, ker so bile terapije uporabljene v kombinacijah in ne posamično. Prav tako so raziskave preučevale različne terapije in jih med sabo zato ni mogoče primerjati. Iz rezultatov ne moremo ugotoviti, katera od terapij je najprimernejša za obravnavo SITT, zato se zdi najboljša možnost, da v obravnavi SITT uporabimo kombinacije različnih terapij.
116014
Dva kroga sta navzven tangentna in imata skupno zunanjo tangento. Kvadrat je postavljen v območje med dvema krogoma in premico na tak način, da se dotika vseh treh objektov. Glavno vprašanje je, kakšna je dolžina stranice minimalnega kvadrata. Opisani problem izvira iz Japonske in se imenuje Morikavin problem. V magistrskem delu so predstavljeni vsi možni položaji kvadrata, zakaj minimalni kvadrat sploh obstaja in geometrijski argumenti o tem, ali lahko minimalni kvadrat obstaja v določenem položaju. Eksplicitna formula fora funkcija, katere minimalna vrednost na določenem intervalu je ravno dolžina kvadratne najkrajše stranice je podana tudi. Ta dolžina se lahko izrazi s korenom določene polinom dolžine 10 stopinj. Na koncu nam pomaga Galoisova teorija o stopnji polinoma in stopnji radikala 10, ki dokazuje, da radialna funkcija radikala kot tudi ni funkcija radikala 10 stopinj.
Two circles are externally tangent and have a common external tangent. A square is placed in the area between the two circles and the line in such a way that it is touching all three objects. The main question is what the length of the side of the minimal square is. The described problem originates in Japan and is called Morikawa's problem. This master's thesis presents all the possible positions of the square, why the minimal square even exists, and geometric arguments for whether or not the minimal square can exist in a given position. An explicit formula fora function whose minimum value on a certain interval is exactly the length of the square's shortest side is also given. This length can be expressed in terms of a root of a certain polynomial of degree 10. Finally, with the help of Galois theory, we proved that the polynomial of degree 10 cannot be solved by radicals and why that is, as well as why the length of the minimal square's side as a function of radius is not a radical function.
Krožnici se dotikata z zunanje strani in imata skupno tangento, ki ne poteka skozi njuno dotikališče. V vmesni prostor včrtamo kvadrat tako, da se dotika obeh krožnic in premice. Glavno vprašanje je, kolikšna je dolžina stranice najmanjšega možnega kvadrata. Zapisani problem, ki izvira z Japonske, se imenuje Morikavov problem. V delu so predstavljeni vsi možni položaji kvadrata, razlogi, da najmanjši kvadrat sploh obstaja, in geometrijske utemeljitve, v katerem položaju dobimo iskani kvadrat. Zapisana je funkcija, katere najmanjša vrednost na določenem intervalu je ravno dolžina najkrajše stranice. Število, pri katerem je dosežen minimum, je tudi ničla polinoma 10. stopnje. Na koncu je s pomočjo Galoisove teorije dokazano, zakaj zapisani polinom 10. stopnje ni rešljiv z radikali in zakaj dolžina stranice najmanjšega možnega kvadrata kot funkcija polmera ni radikalska funkcija.
144181
Magistrsko delo prikazuje, kako vzgojitelji in strokovni delavci v vrtcu prepoznavajo težavno vedenje in kako se nanj odzivajo. Teoretični del je sestavljen iz uvoda s čustvenimi in vedenjskimi težavami otrok, zahtevnim vedenjem predšolskih otrok ter predstavitve možnih odzivov in intervencij ob takem vedenju. Najbolj očitne težave pri vedenju in čustvovanju so po članku Dodatki za delo z otroki s čustvenimi ali vedenjskimi motnjami telesne težave in motnje (težave s prehranjevanjem, izločki in spalnimi motnjami, težave z dihanjem, alergije in telesne bolečine), navade (sesanje prstov, grizenje nohtov, zavijanje las, bruksizem ali motorične navade - ritmični gibi, kot so masturbacija, zibanje, pretepanje z rokami, pretepanje z glavo ), čustveni in vedenjski znaki neprimernega prilagajanja (prekomerna ali pasivna trma, izbruhi besa, razdražljivi ali agresivni otroci, včasih stokanje, sramežljivost, izražanje strahov, ljubosumje, njihovo vedenje je lahko nepredvidljivo itd.), težave in motnje v odnosih (samota, izogibanje vrstnikom, nevključevanje v igro, slaba komunikacija, strah pred odraslimi, z vrstniki, promiskuiteten odnos, ali pa se nikoli ne morejo držati pravil, dogovorov, opozoril, izzivajo, grizejo itd.). (Navodila h kurikulu za vrtce v programih s prijavljenim izločanjem in dodatnim mehanskim nadzorom, 2003). Nerazumevanje te vrste težav in možnih vzrokov za njihov izvor je pogost pojav med vzgojitelji. Še vedno se pogosto zgodi, da so odnosi do izzivalnih vedenj bolj negativni, kar daje otrokom dodatno slabo izkušnjo z odraslimi, ki jih obkrožajo. Nepravilno ali neodzivnost na takšno vedenje lahko poslabša otrokove težave. V teoretičnem delu so predstavljeni zaščitni in grozeči dejavniki za izzivalno vedenje in kaj je treba upoštevati, če se to zgodi. V empiričnem delu je predstavljena raziskava o tem, kako vzgojitelji in strokovni delavci v vrtcu razumejo čustvene in vedenjske težave, kakšno vedenje prepoznavajo kot zahtevno, kako se odzivajo nanj, kaj bi jim bilo treba pomagati oziroma jih pri tem podpirati in kako vzdušje v vrtcu vpliva na njihov odnos do te problematike. Raziskavo smo podkrepili s šestimi intervjuji s tremi strokovnimi delavkami in tremi strokovnimi delavkami. Rezultati, pridobljeni z analizo in šifriranjem intervjujev, bodo v pomoč pri oblikovanju smernic za vzgojitelje in strokovne delavce, ki se soočajo z zahtevnim vedenjem otrok v vrtcu.
This Master thesis demonstrates the way preschool teachers and professionals identify challenging behaviour and how they respond to such behavior. The theoretical part consists of the introduction with emotional and behavioral problems of children, challenging behaviour of preschool children and presentation of possible responses and interventions in case of such behaviour. The most evident problems in behaviour and emotion are – according to the article of Additionals for working with children with emotional or behavioral disorder – physical problems and disorders (eating, secretion and sleeping disorders, breathing problems, allergies and body pains), habits (finger suction, biting nails, hair wrapping, bruxism or motoric habits – rhythmical movements such as rocking, masturbation, beating with hands, beating with head, etc.), emotional and behavioural signs of unsuitable adjustment (excessive or passive stubbornness, rage outbreaks, irritable or aggressive children, sometimes whimpering, over shy, expressing fears, jealousy, their behaviour can be unpredictable, etc.), problems and disorders with relationships (solitary, avoiding peers, not integrating in play, poor communication, fear of adults, shy with peers, promiscuous attitude, or they can never abide rules, agreements, warnings, they are teasing peers, provoking, biting, etc.) (Navodila h kurikulu za vrtce v programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, 2003). Misunderstanding this sorts of problems and possible causes for their origins is a common phenomenon among preschool teachers. It still often happens that relations to challenging behaviours are more negative, which gives children additional bad experience with adults surrounding them. Incorrect or lack of response to such behaviour can deepen children’s problems. The theoretical part of the following thesis presents protective and threatening factors for challenging behaviour to occur and what needs to be considered in case of this happens. It is also pointed out which challenging behaviours we need to deal with special care and what are some possible responses to such behaviour. The empirical part consists of research on how preschool teachers and professionals understand emotional and behavioural problems, what kind of behaviour they acknowledge as challenging, how they respond to it, what they would need help or support with and how does the kindergarten atmosphere influence on their relation to this issue. The research is further supported by six interviews with three preschool teachers and three professionals. Results acquired by analysis and encryption of interviews will help formatting guidelines for preschool teachers and professionals who confront challenging behaviour of children in kindergarten.
V magistrskem delu bom raziskovala, kako vzgojitelji/-ce in strokovni delavci/delavke prepoznavajo težavno vedenje v vrtcu in kako se nanj odzivajo. Teoretičen del bo sestavljen iz predstavitve čustvenih in vedenjskih težav otrok, težavnega vedenja otrok v vrtcu in iz predstavitve možnih odzivov oz. intervencij na težavno vedenje. V Dopolnitvah za delo z otroki z motnjami vedenja in čustvovanja so kot najbolj očitne težave otrok pri vedenju in čustvovanju naštete telesne težave in motnje (motnje hranjenja, izločanja, spanja, težave z dihanjem, alergije in bolečine po telesu), navade in razvade (sesanje prstov, grizenje nohtov, vrtenje las, škripanje z zobni ali motorične navade – t. i. ritmično in samodestruktivno praznjenje, kot so pozibavanje, masturbiranje, tolčenje z rokami, butanje z glavo ob zid ipd.), emocionalni in vedenjski znaki neustrezne prilagoditve (pretirana ali pasivna trma, togotni izbruhi, razdražljivi oz. nevarno agresivni otroci, včasih so takšni otroci tudi cmeravi, pretirano plahi, izražajo številne strahove, ljubosumnost, so težko predvidljivega vedenja, nesmotrno aktivni itd.), težave in motnje kontaktov (samotarstvo, izogibanje vrstnikom, nevključevanje v igre, slabo komuniciranje, strah pred odraslimi, plahost pred vrstniki, promiskuitetni odnos, lahko pa tudi nikoli ali skoraj nikoli ne upoštevajo navodil, dogovorov, opozoril, neprestano nagajajo vrstnikom, izzivajo, grizejo ipd.) (Navodila h kurikulu za vrtce v programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, 2003). Nerazumevanje tovrstnih težav in možnih vzrokov za njihov nastanek je predvsem pri vzgojiteljicah pogost pojav. Odnos do težavnega vedenja je še vedno pogosto odklonilen, kar pri otrocih predstavlja še dodatno slabo izkušnjo z odraslimi v okolju. Nepravilen odziv oz. neodzivanje na takšno vedenje pa lahko težave pri otroku še poglablja. V teoretičnem delu bom torej pisala o tem, kateri so varovalni in ogrožajoči dejavniki za pojav težavnega vedenja, na kaj je treba biti pozoren pri pojavu težavnega vedenja pri otroku, katera so tista težavna vedenja, ki jih je treba posebej obravnavati, in na kakšne načine se lahko na določena vedenja odzovemo. V empiričnem delu bom s pomočjo zbiranja podatkov preko intervjujev raziskovala, kako vzgojiteljice in strokovne delavke razumejo pojem čustvene in vedenjske težave, katera vedenja ocenjujejo kot težavna, kako se nanje odzovejo, kje bi potrebovale dodatno podporo in s čim na njihov odnos do problematike vpliva klima vrtca. Vzorec bo sestavljen iz vzgojiteljic, pomočnic vzgojiteljic in strokovnih delavk (izvajalk dodatne strokovne pomoči in svetovalnih delavk). Rezultati, dobljeni z analizo oz. kodiranjem intervjujev, mi bodo v pomoč pri oblikovanju smernic za vzgojiteljice in strokovne delavke, ki se pri delu v vrtcu soočajo s težavnim vedenjem otrok.
99592
Zastaralni rok pomeni prenehanje davčnega dolga oziroma zahtevek za vračilo davka po preteku določenega časovnega obdobja, kar ima za posledico, da davčni organ ne podeljuje več pooblastil za odmero, izterjavo ali vračilo davka .Zagonski akt zastaranja je utemeljen z neizvajanjem pravice. Gre za institut, v katerem najdemo utelešenje več ustavnih načel, predvsem pravne države. Institut zastaralnega roka je prisoten na vseh pravnih področjih, zato je bila v teoriji narejena primerjava s statutom zastaranja v civilnem in prekrškovnem pravu, kjer ima s slednjim največ podobnosti. Zastaranje v davčnem pravu pomeni prekluzijo, ki je tudi ključna razlika s statutom zastaranja v civilnem pravu. V slovenskem pravnem redu je zastaranje v davčnem pravu urejeno z Zakonom o davčnem postopku (ZDavP-2). Magistrsko delo obravnava ureditev zastaranja v davčnem pravu, predvsem z ureditvijo zastaranja pravice do odmere davka, pravice do pobiranja davka in pravice do vračila davka, z ustrezno sodno prakso. Pomen sodne prakse na področju zastaranja v davčnem pravu ni zanemarljiv, saj je z njo sodišče dopolnilo premalo opredeljeno in nima obsežne zakonodaje. Prav tako je pripomoglo k reševanju odprtih vprašanj v davčnem pravu, kjer ostaja vprašanje, kaj se zgodi z zakonom o zastaranju, če je sklep o odmeri razveljavljen in vrnjen prvostopenjskemu davčnemu organu ter ali lahko v takem primeru Finančna uprava Republike Slovenije ponovno odmeri davek.
Statute of limitation means the extinguishing of a tax debt or a claim for a refund of tax after the expiry of a certain period of time, which results in the tax authority no longer giving the power to assess, collect or refund the tax. The institute of limitation is justified by non-exercise of the right. It is an institute in which we find the embodiment of several constitutional principles, above all the rule of law. The institute of statute of limitations is present in all legal fields, which is why in theory a comparison was made with the statute of limitations in civil and misdemeanor law, where it has the most similarities with the latter. Limitation in tax law means preclusion, which is also the key difference with the statute of limitations in civil law. In the Slovenian legal system statute of limitations in tax law is governed by the Tax Procedure Act (ZDavP-2). The master's thesis deals with the regulation of statute of limitations in tax law, mostly with the regulation of statute of limitations on the right to assess tax, the right to collect tax and the right to refund tax, with the relevant case law. The importance of case law in the field of statute of limitations in tax law is not negligible, since with it the court supplemented insufficiently defined and lacking extensive legislation. It also helped resolve open questions in tax law where the question remains, what happens to statute of limitations if the assessment decision is abolished and returned to the tax authority of first instance and whether in such a case the Financial Administration of the Republic of Slovenia can reassess the tax.
Zastaranje pomeni ugasnitev davčnega dolga ali terjatve za vračilo davka po preteku določenega roka, ki povzroči, da davčni organ nima več pristojnosti odmeriti, izterjati ali vrniti davka. Institut zastaranja se utemeljuje z neizvrševanjem pravice. Je institut, v katerem najdemo utelešenje več ustavnih načel, predvsem pa načelo pravne države. Institut zastaranja je prisoten na vseh pravnih področjih, zato je v teoriji prišlo do primerjave instituta z zastaranjem v civilnem in prekrškovnem pravu, kjer ima s slednjim tudi največ podobnosti. Zastaranje v davčnem pravu pomeni prekluzijo, kar predstavlja tudi glavno razliko z institutom zastaranja v civilnem pravu. V slovenskem pravnem redu zastaranje v davčnem pravu ureja Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2). Magistrsko diplomsko delo obravnava ureditev zastaranja v davčnem pravu, predvsem pa ureditev zastaranja pravice do odmere davka, pravice do izterjave davka in pravice do vračila davka, s pripadajočo sodno prakso. Pomembnost sodne prakse na področju zastaranja v davčnem pravu ni zanemarljiva, saj je z njo sodišče dopolnjevalo premalo določno in obširno zakonodajo. Prav tako je pripomogla k reševanju odprtih vprašanj v davčnem pravu, kjer pa ostaja vprašanje, kaj se zgodi z zastaranjem, če se odmerna odločba odpravi in vrne v ponovni postopek na prvostopenjski davčni organ ter ali lahko v takem primeru Finančna uprava Republike Slovenije ponovno odmeri davek.
118160
V magistrskem delu z naslovom Prostorska reprezentacija pri matematiki v 5. razredu smo želeli predstaviti težave, s katerimi se srečujejo učenci pri geometriji. Želeli smo ugotoviti, kakšne vrste prostorskih predstav imajo učenci petega razreda in ali obstajajo razlike med spoloma. V teoretičnem delu smo opisali geometrijo in njeno umestitev v učni načrt. Predstavili smo operativne cilje in vsebine, ki se jih učenci učijo od 1. do 5. razreda. Poleg operativnih ciljev in vsebin smo omenili tudi splošne cilje in standarde znanja, ki jih mora učenec doseči, ter didaktična priporočila, ki učitelju pomagajo pri doseganju ciljev. Opisali smo pristop, s katerim učitelji učence seznanjajo s tridimenzionalnimi in dvodimenzionalnimi oblikami v geometriji ter izpostavili vsebine, ki spodbujajo prostorsko reprezentacijo. Znotraj geometrije smo se osredotočili na področje prostorske reprezentacije in njene usposobljenosti za prostorsko vizualizacijo in prostorsko orientacijo. Med seboj smo primerjali in zabeležili pomembne razlike med njimi. Predstavili smo ugotovitve tujih raziskav Piageta in zakoncev van Hiele. Piaget je raziskoval razvoj sposobnosti prostorskih reprezentacij in razvoj prostorskih pojmov. Zakonca van Hiele sta raziskovala razvoj geometrijskih reprezentacij, primerjali smo teorije in zabeležili najpomembnejše razlike med njimi, na koncu pa smo se osredotočili na napačne prostorske reprezentacije in predstavili načine, kako lahko učitelj pomaga pri odpravljanju napak. V empiričnem delu smo kot metodo dela uporabili deskriptivno neeksperimentalno metodo, glede na raziskovalni pristop pa smo izbrali kvantitativno raziskavo, ki je temeljila na priložnostnem naključnem vzorcu. S pomočjo izpita smo raziskali, kako uspešni so učenci pri reševanju nalog s poudarkom na prostorski predstavitvi, ali obstajajo razlike v prostorski reprezentaciji med spoloma, prav tako smo želeli ugotoviti, kateri so najpogostejši napačni prostorski problemi učencev in kateri so najpogostejši problemi pri prepoznavanju geometrijske mreže kocke. S pomočjo izpita smo raziskali tudi, kateri problem je najpogosteje predstavljen - prostorska vizualizacija ali prostorska orientacija. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo učenci slabo prostorsko predstavo, težave imajo predvsem pri ločevanju osnovnih matematičnih pojmov, kot so geometrijske oblike in geometrijska telesa, težave pa so se pojavile tudi pri prepoznavanju mreže kocke. Med deklicami in dečki obstajajo razlike pri izpitu iz prostorskih predstav, vendar te razlike niso statistično pomembne. Nekoliko boljši rezultat so dosegli dečki, več težav pri reševanju pa jim povzroča prostorska vizualizacija, saj morajo učenci razumeti in si predstavljati miselni premik dvo- in tridimenzionalnega objekta. Pred tem si morajo ustvariti miselno sliko in si jo predstavljati v mislih. Tega pa niso sposobni vsi učenci v 5. razredu. Raziskovanje prostorske reprezentacije je pomembno za razvoj matematike, natančneje na področju geometrije. Rezultati ankete omogočajo vpogled v učenčeve primanjkljaje v prostorski reprezentaciji in predstavljajo izhodišče za nadaljnje načrtovanje in izboljšanje pouka geometrije na razredni stopnji.
In the master's thesis entitled Spatial representation in Mathematics in the 5th grade, we wanted to present the problems that pupils face in geometry. We wanted to find out what kind of spatial representation pupils of fifth grade have and whether there are differences between the sexes. In the theoretical part, we described the geometry and its placement in the curriculum. We presented the operational goals and contents that pupils learn from the 1st to the 5th grade. In addition to the operational goals and content, we also mentioned the general goals and standards of knowledge that a pupil must achieve and didactic recommendations that help the teacher achieve the goals. We have described the approach by which teachers acquaint students with three-dimensional and two-dimensional shapes in geometry and highlight the content that promotes a spatial representation. Within geometry, we focused on the field of spatial representation and its qualification to spatial visualization and spatial orientation. We compared each other and recorded important differences between them. We presented the findings of foreign research by Piaget and spouses van Hiele. Piaget explored the development of the ability of spatial representations and the development of spatial concepts. Spouses van Hiele investigated the development of geometric representations. We compared the theories and recorded the most important differences among themselves. In the end, we focused on the wrong spatial representations and presented the ways in which the teacher can help to correct mistakes. In the empirical part, we used the descriptive non-experimental method as a method of work, and according to the research approach we selected a quantitive study. The research was based on a random occasional sample. With the help of the exam, we studied how successful pupils are in solving tasks with an emphasis on a spatial representaion. We also explored whether there are differences in spatial representation between the sexes. We also wanted to find out which are the most common wrong spatial problems of pupils and which are the most common problems in identifying the geometric net of the cube. With the help of the exam we also invetigated which problem is more often presented-spatial visualization or spatial orientation. The results of the study showed that pupils have a poor spatial representation. They mainly have problems with the separation of basic mathematical concepts, such as geometric shapes and geometric bodies. Problems were also encountered by identifying a net of a cube. There are differences between girls and boys in the exam in spatial representation, but this differences are not statistically significiant. A little better result was achieved by boys. More problems in solving is caused by spatial visualization, as pupils must understand and imagine the mental move of two- and three-dimensional object. Before that they must create a mental picture and imagine it in their minds. Not all pupils in the 5th grade are not capable of this. The research of the spatial representaion is important for the development of mathematics, more precisely in the field of geometry. The results of the survey provide and insight into the pupil's deficits in spatial representation and represent the starting point fort he further planning and improvement of geometry classes at the class level.
V magistrskem delu z naslovom Prostorske predstave učencev pri matematiki v 5. razredu smo želeli predstaviti problematiko, s katero se učenci srečujejo pri geometriji. Ugotoviti smo želeli, kakšno prostorsko predstavo imajo učenci petih razredov in ali se med deklicami in dečki pojavljajo razlike na preizkusu znanja iz prostorskih predstav. V teoretičnem delu je predstavljen vsebinski sklop geometrije in njena umeščenost v učni načrt. Predstavili smo operativne cilje in vsebine, ki jih učenci spoznajo od 1. do 5. razreda. Poleg operativnih ciljev in vsebine smo omenili tudi splošne cilje, standarde znanja, ki jih mora učenec doseči, in didaktična priporočila, ki so v pomoč učitelju pri dosegi ciljev. Opisali smo pristop, s katerim učitelji seznanijo učence s tridimenzionalnimi in dvodimenzionalnimi oblikami pri geometriji in izpostavili vsebini, ki spodbujata prostorsko predstavo. Znotraj geometrije smo se osredinili na področje prostorskih predstav in njihovo kvalifikacijo na prostorsko vizualizacijo in prostorsko orientacijo. Primerjali smo ju med seboj in zapisali pomembne razlike med njima. Predstavili smo ugotovitve tujih raziskav avtorjev Piageta in zakoncev van Hiele. Piaget je raziskoval razvoj sposobnosti prostorskih predstav in razvoj prostorskih pojmov. Zakonca van Hiele pa sta raziskovala razvoj geometrijskih predstav. Teoriji smo med seboj tudi primerjali in zapisali najpomembnejše razlike. Na koncu smo se osredotočili še na napačne prostorske predstave in prikazali načine, kako bi učitelj lahko pripomogel k odpravi napak. V empiričnem delu smo kot metodo dela uporabili deskriptivno neeksperimentalno, glede na raziskovalno pristop pa smo izbrali kvantitativno raziskavo. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu. S pomočjo preizkusa znanja smo raziskali, kako uspešni so učenci pri reševanju nalog s poudarkom na prostorskih predstavah. Raziskali smo tudi, ali se med deklicami in dečki pojavljajo razlike na preizkusu znanja iz prostorskih predstav. Želeli smo tudi ugotoviti, katere so najpogostejše napačne prostorske predstave učencev in katere so najpogostejše težave pri prepoznavanju geometrijske mreže kocke. S pomočjo preizkusa znanja smo tudi raziskali, katera težava je pogosteje prisotna: prostorska vizualizacija ali prostorska orientacija. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo učenci slabo prostorsko predstavo. Predvsem imajo težave z ločevanjem osnovnih matematičnih pojmov, kot so geometrijska telesa in geometrijski liki. Težave so imeli tudi s prepoznavanjem mreže kocke. Med deklicami in dečki se pojavljajo razlike pri preizkusu znanja iz prostorskih predstav, vendar pa te razlike niso statistično pomembne. Malo boljši rezultat so dosegli dečki. Več težav pri reševanju učencem povzroča prostorska vizualizacija, saj morajo učenci razumeti in si predstavljati mentalne premike dvo- in tridimenzionalnih predmetov. Pred tem pa si morajo ustvariti mentalno sliko in si jo predstavljati v svojih mislih. Tega vsi učenci 5. razreda še niso zmožni. Raziskava na področju prostorske predstave je pomembna za razvoj matematike, bolj natančno na področju geometrije. Rezultati raziskave nudijo vpogled v primanjkljaje učencev na področju prostorskih predstav in predstavljajo izhodišče za nadaljnje načrtovanje in izboljšave pouka geometrije na razredni stopnji.
104141
Diplomsko delo je razdeljeno na 2 dela. Prvi del obravnava teorijo skladiščenja izdelkov, postopke skladiščenja, skladiščne lokacije in načine skladiščenja blaga. Namen prvega dela je bralcu razložiti pomembnost teh procesov pri upravljanju skladišča oziroma skladiščenju blaga v njem. Drugi del pa se osredotoča na podjetje TNG OPREMA d.o.o., in sicer, trenutno poslovanje skladišča, obravnavo aktualnih rešitev in predloge za izboljšave. Namen je bralcu predstaviti poslovanje podjetja z aktualnimi rešitvami, s pomočjo SWOT analize in nato utemeljiti možne izboljšave.
This paper is divided into 2 parts. The first part discusses the theory of product storage, storage procedures, storage locations, and methods of storing goods. The purpose of the first part is to explain to the reader the importance of these processes when operating a warehouse or storing goods in it. The second part focuses on the company TNG OPREMA d.o.o. namely, the current operations of the warehouse, consideration of current solutions, and suggestions for improvements. The purpose is to present to the reader the business of the company with current solutions, using a SWOT analysis and then to justify possible improvements.
Naloga je razdeljena na 2 dela. V prvem delu je obravnavana teorija uskladiščenja izdelkov, postopki uskladiščenja, označevanje skladiščnih lokacij ter načini uskladiščenja blaga. Namen prvega dela je objasniti bralcu vlogo in pomembnost le-teh za učinkovito poslovanje skladišča. Drugi del se osredotoča na podjetje TNG OPREMA d.o.o. in sicer trenutno poslovanje skladišča, obravnavo sedanjih rešitev, ter predlaganje izboljšav. Namen je z uporabo Strenght Weaknesess Opportuinities Threaths (SWOT) analize predstaviti bralcu upravljanje skladišča z trenutnimi rešitvami in nato utemeljiti morebitne izboljšave.
144439
Uvod: obolevnost za malignimi kožnimi boleznimi se je v zadnjih dveh desetletjih močno povečala. Ena izmed najpogostejših malignih kožnih bolezni je melanom. Pojavnost melanoma narašča, tako v svetu kot v Sloveniji, kjer je šesti najpogostejši rak. Intrinzični in ekstrinzični dejavniki vplivajo na razvoj melanoma. UV sevanje je najpogostejši zunanji dejavnik tveganja, zato je ozaveščanje ljudi o zaščitnih ukrepih pred njim zelo pomembno. Namen: predstaviti želimo dejavnike tveganja, ki vplivajo na pojav malignih kožnih bolezni in vlogo medicinske sestre pri njihovem preprečevanju. : Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo raziskovanja. Pregledali in preučili smo strokovno in znanstveno literaturo s področja raziskovanja v obdobju od leta 2009 do 2019. Vire smo iskali v slovenskem in angleškem jeziku v podatkovnih bazah MedLine, CINAHL in Web of Science s pomočjo iskalnikov PubMed in EBSCOhost. Ključne besede so bile ultravijolično sevanje, koža, melanom, preventiva in fotozaščita. Rezultati na podlagi pregledane literature smo ugotovili, da je melanom najpogostejša oblika maligne kožne bolezni in da se njegova pojavnost povečuje po vsem svetu. Eden izmed najpogostejših dejavnikov tveganja je UV-sevanje - tako naravno kot umetno, zato je zelo pomembno ozaveščanje ljudi o zaščitnih ukrepih pred UV-sevanjem. Razprava in zaključek: najboljša zaščita pred UV-sevanjem je izogibanje. Ker pa to ni vedno mogoče, je pomembno uporabiti zaščito, kot so zaščitna oblačila in pokrivala ter sredstva za zaščito pred soncem.
Introduction: in the last two decades, malignant skin diseases morbidity has increased greatly. One of the most common malignant skin diseases is melanoma. Incidence of melanoma is rising at an increasing rate, both globally and in Slovenia, where it is the sixth most common cancer. Intrinsic and extrinsic factors affect the development of melanoma. The most common extrinsic risk factor is UV radiation, that is why raising people’s awareness on protective measures against it is very important. Purpose: we want to introduce risk factors that affect the occurrence of malignant skin diseases and the role of a nurse in preventing them. Methods: in the diploma thesis, we used a descriptive research method. We reviewed and studied professional and scientific literature of the research area in the period from 2009 to 2019. We were searching for sources in Slovene and English in MedLine, CINAHL and Web of Science databases using PubMed and EBSCOhost search engines. The keywords were ultraviolet radiation, skin, melanoma, prevention and photoprotection. Results: based on the reviewed literature, we determined that melanoma is the most common form of malignant skin disease and that its incidence is increasing worldwide. One of the most common risk factors is UV radiation – both natural and artificial, that is why raising people’s awareness on protective measures against UV radiation is very important. Discussion and conclusion: the best protection against UV radiation is avoiding it. However, since that is not always possible, it is important to use protection such as protective clothing and headwear and sunscreens.
Uvod: v zadnjih dveh desetletjih je močno narastlo obolevanje za malignimi boleznimi kože. Eno izmed najpogostejših malignih obolenj kože je melanom. Incidenca melanoma vedno bolj narašča, tako na svetovni ravni kot tudi v Sloveniji, kjer je po pogostoti na šestem mestu izmed vseh rakov. Na razvoj melanoma vplivajo intrinzični in ekstrinzični dejavniki. Najpogostejši ekstrinzični dejavnik tveganja je UV sevanje, zato je zelo pomembno osveščanje ljudi o zaščitnih ukrepih pred njim. Namen: predstaviti želimo dejavnike tveganje, ki vplivajo na nastanek malignih kožnih obolenj ter vlogo medicinske sestre pri preventivi nastanka le teh. Metode dela: v diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo raziskovanja. Pregledali in preučili smo strokovno in znanstveno literaturo raziskovalnega področja v časovnem obdobju od leta 2009 do leta 2019. Vire smo iskali v slovenskem in angleškem jeziku, preko podatkovnih baz MedLine, CINAHL in Web of science s pomočjo iskalnikov Pubmed in EBSCOhost. Ključne besede so bile ultravijolično sevanje, koža, melanom, preventiva in fotoprotekcija. Rezultati: na podlagi pregledane literature smo ugotovili, da je melanom najpogostejša oblika malignega kožnega obolenja in da njegova incidenca narašča po celem svetu. Eden izmed najpogostejših dejavnikov tveganja je UV sevanje - tako naravno kot umetno, zato je zelo pomembno ozaveščanje ljudi o zaščitnih ukrepih pred UV sevanjem. Razprava in zaključek: najbolj varna zaščita pred UV sevanjem je izogibanje le temu. Ker pa to ni vedno mogoče, je pomembna uporaba zaščitnih sredstev, kot so zaščitna oblačila ter pokrivala in sončne kreme.
114241
Rentgenska praškovna difrakcija je ena izmed osnovnih metod za karakterizacijo kristaliničnih materialov. S to metodo sem analizirala 11 vzorcev tempere in 10 vzorcev barv na vodni osnovi dveh različnih proizvajalcev. Kvalitativna analiza je bila izvedena s pomočjo programa Crystallographica Search-Match (CMS) in datoteke Powder Diffraction File (DFD-2). S primerjavo difraktograma standarda in vzorca sem v vsakem vzorcu določila kristalne faze. Temu je sledila kvantitativna analiza v programu TOPAS za določitev masnih deležev predhodno identificiranih faz. Ugotovila sem, da so kalcit, dolomit in dolomit najpogosteje uporabljena polnila Aero ter tempera in barve na vodni osnovi. V vseh analiziranih vzorcih je najbolj zastopana spojina kalcit. V vsaki barvi je več kot 59% kalcita. Dolomit in rutil predstavljata nižje masne deleže. Tudi temper in barve na vodni osnovi vsebujejo pigmente. To so organske ali anorganske spojine, ki se uporabljajo za barvanje. Masne frakcije organskih pigmentov so zelo nizke - večinoma manj kot 1%. Anorganski pigmenti so prisotni v večjih količinah, npr. več deset odstotkov. To so bili večinoma različni železovi oksidi ali sodalitni tektosilikati. Na difrakciji vzorcev, ki so vsebovali različne železove minerale kot pigmente, smo opazili linearno naraščanje v ozadju z naraščajočim kotom, kar je posledica pojava fluorescenčne difrakcije. Pri nekaterih vzorcih nisem mogla določiti vseh vrhov lomljivosti, ker v zbirki podatkov ni bilo ustreznega standarda. Čeprav na embalaži tempere in barv na vodni osnovi ni bilo deklaracije, ki bi omogočala primerjavo, menim, da so rezultati mojih analiz smiselni in temeljijo na obstoječi literaturi.
X-ray powder diffraction is one of the basic methods for characterising crystalline materials. Using this method, I analysed 11 samples of tempera and 10 samples of water-based paints from two different manufacturers. Qualitative analysis was carried out using Crystallographica Search-Match program (CSM) and Powder Diffraction File (PDF-2). By comparing the diffractogram of standard and sample, I determined the crystalline phases in each sample. This was followed by a quantitative analysis in TOPAS program to determine the mass fractions of previously identified phases.I have found out that calcite, rutile and dolomite are the most commonly used fillers in Aero and Fila tempera and water-based paints. The most represented compound in all analysed samples is calcite. There is more than 59 % calcite in each paint. Dolomite and rutile represent lower mass fractions. Tempera and water-based paints also contain pigments. These are organic or inorganic compounds that are used for colouring. The mass fractions of organic pigments are very low – mostly less than 1 %. Inorganic pigments are found in higher quantities, e. g. tens of percent. These were mostly various iron oxides or sodalite tectosilicates. On the diffractogram of samples containing different iron minerals as pigments, we observed a linear increase in the background with increasing diffraction angle, as a result of appearance of fluorescence. In some samples, I was not able to identify all diffractions peaks. I assume that this is because there was no appropriate standard in the database. Although the fact that there was no declaration on packaging of tempera and water-based paints about their composition which would enable comparison, I think the results of my analyses are reasonable based on the existing literature.
Rentgenska praškovna difrakcija je ena izmed osnovnih metod za karakterizacijo trdnih snovi. S to metodo sem analizirala 11 vzorcev tempera in 10 vzorcev vodenih barv dveh proizvajalcev. Kvalitativno analizo sem izvedla s pomočjo programa Crystallographica Search-Match (CSM) in zbirke praškovnih difraktogramov standardov (PDF-2). Na podlagi primerjave ujemanja uklonov na difraktogramu standarda in vzorca, sem določila prisotne kristalne faze v posameznem vzorcu. Sledila je še kvantitativna analiza v programu TOPAS, kjer sem določila masne deleže predhodno identificiranih faz.Ugotovila sem, da se kot polnilo v tempera in vodenih barvah znamk Aero in Fila najpogosteje uporabljajo kalcit, rutil in dolomit. Najbolj zastopana spojina v vseh analiziranih barvah je bila kalcit, saj ga je bilo povsod več kot 59 %. Dolomit oz. rutil pa sta v vzorcih zastopana s precej manjšim masnim deležem. Poleg polnila pa tempera in vodene barve vsebujejo še pigmente. Gre za organske ali anorganske snovi, ki imajo vlogo barvila v barvah. Masni deleži organskih pigmentov so vedno zelo majhni – večinoma manj kot 1 %. Anorganski pigmenti se nahajajo v večji količini, npr. več deset procentov. Večinoma so bili to različni železovi oksidi ali pa sodalitni tektosilikati. Na difraktogramu vzorcev, ki so kot pigment vsebovali različne železove minerale, smo opazili linearno povišanje ozadja z naraščanjem uklonskega kota, kot posledico pojava fluorescence. Pri nekaterih vzorcih nisem uspela identificirati prav vseh uklonskih vrhov. Predvidevam, da je to posledica tega, da v podatkovnih zbirkah ni bilo ustreznega standarda, ki bi uklone pojasnil. Čeprav na ovojnini tempera in vodenih barv ni bilo deklaracije, ki bi navajala njihovo sestavo in omogočila primerjavo, menim glede na obstoječo literaturo, da so rezultati mojih analiz smiselni.
142261
V magistrskem delu je predstavljena sinteza novih 3-benzoylamino-2H-piran-2-onov iz različnih monokarbonilnih spojin z aktivirano metilno skupino.V uvodnem delu je opisano, kje se 2H-piran-2-oni nahajajo v naravi, njihov pomen in uporaba ter kako so pripravljeni. Na kratko so opisane tudi kemijske in spektroskopske lastnosti 2H-piran-2-onov in kako jih lahko uporabimo pri nadaljnjih transformacijah.V eksperimentalnem delu je opisana sinteza novih 3-benzamiino-2H-piran-2-2-onov po metodi ena pot, ki je sestavljena iz dveh korakov. V prvem koraku smo začetno monokarbonilno spojino segrevali v prisotnosti DMFDMA (deluje kot C1-sinton). Destilacija dobljene mešanice pod znižanim tlakom in dodatkom hipopurne kisline in anhidrida ocetne kisline (in situ, ki tvori oksazolonski derivat) temu enaminonskemu intermediatu z dodatnim segrevanjem, ki mu sledi izolacija () obarjanje in čiščenje sta dala končne produkte 3-benzoylamino-2H-piran-2-one. Analiziral sem končne spojine s TLC, IR, 1H NMR in MS. Primerjava izdelkov in njihovih analiz razkriva razlike v reaktivnosti in vplivu na donos.
The Master's thesis presents the synthesis of new 3-benzoylamino-2H-pyran-2-ones from various monocarbonyl compounds with an activated methyl group.The introductory part describes where 2H-pyran-2-ones are found in nature, their importance and applications as well as how they are prepared. The chemical and spectroscopic characteristics of 2H-pyran-2-ones and how they can be used in further transformations are also briefly described.The experimental part describes the synthesis of new 3-benzoylamino-2H-pyran-2-ones by the one pot method, consisting of two steps. In the first step the starting monocarbonyl compound was heated in the presence of DMFDMA (acting as a C1-synthon). Distillation of the resulting mixture under reduced pressure and the addition of hippuric acid and acetic anhydride (in situ forming oxazolone derivative) to this enaminone intermediate with additional heating, followed by isolation (precipitation) and purification gave the final products 3-benzoylamino-2H-pyran-2-ones. I analyzed the final compounds by TLC, IR, 1H NMR and MS. Comparison of products and their analyses reveals the differences in reactivity and influences on the yields.
Magistrska naloga predstavlja sintezo novih 3-benzoilamino-2H-piran-2-onov iz različnih monokarbonilnih spojin z aktivirano metilno skupino. V uvodnem delu je opisana razširjenost in pomen 2H-piran-2-onov v naravi, za kaj so koristni in kako jih pripravimo. Na kratko so opisane kemijske in spektroskopske značilnosti 2H-piran-2-onov ter kako jih lahko uporabimo v nadaljnjih reakcijah.Eksperimentalni del opisuje sintezo novih 3-benzoilamino-2H-piran-2-onov po dvostopenjski »one pot« metodi. V prvi stopnji sem izhodno monokarbonilno spojino segrevala ob prisotnosti DMFDMA (v vlogi C1-sintona). Nastalo zmes sem destilirala pod znižanim tlakom in nato temu enaminonskemu intermediatu dodala hipurno kislino in acetanhidrid, ki in situ reagirata v oksazolonski derivat. Zopet je sledilo segrevanje nato pa izolacija (obarjanje) in čiščenje dobljenih 3-benzoilamino-2H-piran-2-onov. Končne spojine sem analizirala s TLC, IR, 1H NMR in MS. Medsebojna primerjava analiz produktov razkriva razlike v njihovi reaktivnosti in izkoristkih.
141346
Odnos med materjo in hčerjo je kompleksen in edinstven, kot temeljni odnos navezanosti pa predstavlja osnovo za vzpostavljanje nadaljnjih odnosov v življenju. V teoretičnem delu avtorica raziskuje koncept čustvenega starševstva, ki predstavlja kompleksno področje vzgoje in vez med starši in otroki. Izpostavlja tudi specifike starševstva v odnosu mati - hči. Razvoj tega odnosa se spremlja skozi obdobje mladostništva do zgodnje odraslosti, ko so udeleženci že dosegli določeno stopnjo avtonomije in sposobnosti za odraz tega odnosa. V empiričnem delu avtorica izpostavi proces razvoja diferenciranega jaza, saj raziskava pokaže povezavo med starševskim stilom in stopnjo samodiferenciranja, ki jo posameznik doseže. V empiričnem delu je bila uporabljena fenomenološka metoda pridobivanja podatkov. V raziskavi je sodelovalo 8 udeležencev, starih od 25 do 35 let, ki so s pomočjo polstrukturiranih intervjujev sledili vodilnemu raziskovalnemu vprašanju? Kako so mlade odrasle ženske doživljale svoj odnos z materjo v času odraščanja glede na čustveno starševstvo, ki so ga bile deležne v starševski družini, in glede na proces samodiferenciranja V raziskavi sta bila kot orodje uporabljena dva vprašalnika - Vprašalnik o čustvenem starševstvu in Vprašalnik o samodiferenciaciji, ki sta v intervjujih izpostavila potrebo po varnosti čustvenega samorazkritja v odnosu z materjo, zdravih mejah in spoštovanju medsebojne različnosti, tisti, ki so v otroštvu doživeli večjo stopnjo čustvenega starševstva, pa so svoj odnos z materjo doživljali bolj pozitivno in so bili z njo bolj povezani v obdobju mladostništva in prehoda v odraslost. Odnosi so se med seboj razlikovali v količini prijetnih in neprijetnih občutkov, ki so jih doživljali, v pogostosti in intenzivnosti konfliktov med materami in hčerami ter v količini in kakovosti pogovora med njimi. Vsi ti procesi so prispevali k oblikovanju različno diferenciranega jaza udeležencev, vendar se odnos z materjo ni izkazal kot edini dejavnik pri oblikovanju visoko diferenciranega jaza žensk.
The relationship between mother and daughter is complex and unique, and as a fundamental relationship of attachment it forms the basis for establishing further relationships in life. In the theoretical part, the author explores the concept of emotional parenting, which represents a complex area of education and a bond between parents and children. The author also highlights the specifics of parenting in the mother-daughter relationship. The development of this relationship is being followed through the period of adolescence to early adulthood, when the participants have already reached a certain level of autonomy and the ability to reflect this relationship. Furthermore, the author highlights the process of developing a differentiated self, as the research shows a link between parenting style and the level of self-differentiation achieved by an individual. In the empirical part, a phenomenological method of data acquisition was used. There were 8 participants, aged 25 to 35, who followed the leading research question through semi-structured interviews: How did young adult women experience their relationship with mother during growing up in terms of the emotional parenting they received in the parental family, and in terms of the process of self-differentiation? Two questionnaires were additionally used as a tool in the research - The Questionnaire on Emotional Parenthood and The Questionnaire on Self-Differentiation. In the interviews the participants highlighted the need for security of the emotional self-disclosure in their relationship with mother, healthy boundaries, and respect for mutual diversity. Those who experienced a greater degree of emotional parenting in childhood, also experienced their relationship with mother as more positive and were more connected to her during the adolescence and the transition to the adulthood. Relationships differed from each other in the amount of pleasant and unpleasant feelings they experienced, the frequency and intensity of conflicts between mothers and daughters, and in the quantity and quality of conversation between them. All these processes contributed to the formation of a differently differentiated self of the participants, but the relationship with mother did not turn out to be the only factor in the formation of a highly differentiated self of women.
Odnos med materjo in hčerjo je kompleksen in edinstven, saj kot temeljni odnos navezanosti predstavlja osnovo za vzpostavljanje nadaljnjih odnosov v življenju. V teoretičnem delu avtorica raziskuje pojem čustvenega starševstva, ki predstavlja kompleksno področje vzgoje in stika med starši in otroki ter osvetli specifike starševstva v odnosu mati-hči. Razvoju tega odnosa sledi preko obdobja adolescence do zgodnje odraslosti, ko so udeleženke že dosegle določeno stopnjo avtonomnosti in sposobnosti reflektivnega pogleda na ta odnos. Osvetli tudi proces razvoja diferenciranega jaza, saj raziskave kažejo na povezanost med stilom starševstva in doseženo stopnjo diferenciacije jaza pri posamezniku. V empiričnem delu je bila uporabljena fenomenološka metoda pridobivanja podatkov. Sodelovalo je 8 udeleženk, starih od 25 do 35 let, ki so preko polstrukturiranih intervjujev sledile vodilnemu raziskovanemu vprašanju: Kako so mlade odrasle ženske doživljale svoj odnos z materjo tekom odraščanja z vidika čustvenega starševstva, ki so ga bile deležne v izvorni družini in z vidika procesa diferenciacije jaza? Kot pripomoček v raziskovanju sta bila uporabljena tudi dva vprašalnika – Vprašalnik o čustvenem starševstvu in Vprašalnik diferenciacije jaza. Udeleženke so v intervjujih izpostavile potrebo po varnosti čustvenega samorazkrivanja v odnosu z materjo, zdravih razmejitvah in spoštovanju medsebojne različnosti. Tiste, ki so bile deležne večje mere čustvenega starševstva v otroštvu, so tudi v obdobju adolescence in na v prehodu odraslost doživljale odnos z materjo kot bolj pozitiven in bile z njimi bolj povezane. Odnosi so se med seboj razlikovali v količini prijetnih in neprijetnih občutkov, ki so jih doživljale, pogostosti in intenzivnosti konfliktov med materami in hčerkami, v količini in kvaliteti pogovora med njimi. Vsi ti procesi so prispevali k oblikovanju različno diferenciranega jaza pri udeleženkah, vendar se odnos z materjo ni izkazal kot edini dejavnik pri oblikovanju visoko diferenciranega jaza žensk.
127966
V magistrskem delu sem se osredotočila na trenutno stanje psihosocialnih stisk študentov na Univerzi v Ljubljani, na možnosti, ki jih imajo za reševanje psihosocialnih stisk v okviru Univerze v Ljubljani, na značilnosti psihosocialnih stisk študentov. V teoretičnem delu sem predstavila razvojno obdobje mladih, čustveni in osebnostni razvoj mladih, življenje v sodobni družbi, probleme mladih in pomembne odnose v življenju mladih. Nato sem se osredotočila na psihosocialno svetovanje, šolsko svetovanje, storitveno svetovanje in kako deluje v izobraževalnem sistemu v Sloveniji. Na koncu sem opisala, kako Univerza v Ljubljani skrbi za duševno zdravje študentov in opisala psihosocialno svetovanje za študente.Osredotočila sem se na temo psihosocialnega svetovanja za študente, saj raziskave kažejo, da posamezniki v času študija doživljajo največ stisk v primerjavi z drugimi življenjskimi obdobji (Gulliver, Grifiths, & Chrustensen, 2010; Salaheddin in Mason, 2016; Kessler et al., 2005; vse in Tadič in Dekleva, 2019; Miheljak et al., 2002; Zupančič, 2009a). V empiričnem delu magistrskega dela sem s kvantitativno raziskavo raziskala, s kakšnimi psihosocialnimi stiskami se srečujejo študentje Univerze v Ljubljani, kje in na kakšen način se z njimi soočajo, kakšna sredstva imajo na voljo za njihovo reševanje v okviru Univerze v Ljubljani ter značilnosti psihosocialnih stisk, ki jih doživljajo, in sicer s pomočjo anonimnih anketnih vprašalnikov. V vzorec je bilo vključenih 621 študentov Univerze v Ljubljani. Pomembnejše ugotovitve raziskave kažejo, da se večina študentov sooča z vsaj eno vrsto psihosocialnih stisk. Ob doživljanju stisk poiščejo pomoč predvsem iz neformalnih virov pomoči, kot so prijatelji in različni družinski člani (najpogosteje starši). Študenti pomoč v okviru univerze poiščejo redko, tisti, ki jo, jo poiščejo predvsem pri profesorjih, psihosocialnem svetovanju in tutorjih. Ena pomembnejših ugotovitev magistrskega dela je tudi, da se študenti, ki so se v preteklosti obrnili na šolsko svetovalno službo, zdaj ob doživljanju stisk obračajo na nikogar ali prijatelje in partnerje. Strokovno obliko pomoči, ki jim je bila na voljo v prejšnjih oblikah izobraževanja, je sedaj nadomestila neformalna oblika pomoči.
In my master's thesis, I focused on the current state of psychosocial distress of students at the University of Ljubljana, the possibilities they have to solve psychosocial distress within the University of Ljubljana, and the characteristics of their psychosocial distress. In the theoretical part, I presented the developmental period of young people, the emotional and personal development of young people, life in modern society, the problems of young people and important relationships in the lives of young people. Then I focused on psychosocial counselling, school counselling, service counselling and how it works in the education system in Slovenia. Finally, I described how the University of Ljubljana takes care of the mental health of students and described psychosocial counselling for students.I focused on the topic of psychosocial counselling for students because research shows that individuals experience the most distress during the study period compared to other life stages (Gulliver, Grifiths, & Chrustensen, 2010; Salaheddin and Mason, 2016; Kessler et al., 2005; all in Tadič and Dekleva, 2019; Miheljak et al., 2002; Zupančič, 2009a). Nevertheless, assistance within an educational institution, as provided in kindergarten, primary school and secondary school, is not systematically regulated. In the empirical part of the master's thesis, I researched with quantitative research what psychosocial hardships students of the University of Ljubljana face, where and in what way they face them, what resources they have to solve them within the University of Ljubljana, and the characteristics of their psychosocial distress. The research was conducted based on anonymous survey questionnaires. The sample included 621 students of the University of Ljubljana. The more important findings of the research show that most students face at least one type of psychosocial distress. When they experiencing distress they seek help, mainly from informal sources of help, such as friends and various family members (most often parents). Students rarely seek help within the university. Those who do, seek it primarily from professors, psychosocial counselling, and tutors. One of the more important findings of my master’s thesis is also that students who in the past turned to the school counselling service are now turning to no one or friends and partners when experiencing distress. The professional form of assistance that was available to them in previous forms of education has now been replaced by an informal form of assistance.
V magistrskem delu sem se osredotočila na obstoječe stanje psihosocialnih stisk študentov na Univerzi v Ljubljani, možnosti, ki jih imajo za reševanje psihosocialnih stisk znotraj Univerze v Ljubljani, in značilnosti njihovih psihosocialnih stisk. V teoretičnem delu sem predstavila razvojno obdobje mladih, čustveni in osebni razvoj mladih, življenje v sodobni družbi, probleme mladih in pomembne odnose v življenju mladih. Nato sem se osredotočila še na psihosocialno svetovanje, šolsko svetovalno službo ter kako ta deluje v izobraževalnem sistemu v Sloveniji. Nazadnje sem opisala še, kako Univerza v Ljubljani skrbi za duševno zdravje študentov, ter opisala psihosocialno svetovalnico za študente.Na temo psihosocialne svetovalnice za študente sem se osredotočila, ker raziskave kažejo, da posamezniki v obdobju študija doživljajo največ stisk v primerjavi z ostalimi življenjskimi obdobji (Gulliver, Grifiths in Chrustensen, 2010; Salaheddin in Mason, 2016; Kessler in drugi, 2005; vse v Tadič in Dekleva, 2019; Miheljak idr., 2002; Zupančič, 2009a). Navkljub temu pa pomoč znotraj izobraževalne ustanove, kot je za to poskrbljeno v vrtcu, osnovni šoli in srednji šoli, ni sistemsko urejena. V empiričnem delu magistrske naloge sem s kvantitativno raziskavo raziskala, kakšne psihosocialne stiske občutijo študentje Univerze v Ljubljani, kje in na kakšen način se z njimi soočajo, možnosti, ki jih imajo za reševanje znotraj Univerze v Ljubljani, in značilnosti njihovih psihosocialnih stisk. Raziskava je bila izvedena na podlagi anonimnih anketnih vprašalnikov. V vzorec je bilo vključenih 621 študentov Univerze v Ljubljani. Pomembnejše ugotovitve raziskave kažejo, da se večina študentov sooča vsaj z eno vrsto psihosocialnih stisk. Pomoč ob doživljanju stisk iščejo predvsem pri neformalnih virih pomoči, kot so prijatelji in različni družinski člani (najpogosteje starši). Študentje redko poiščejo pomoč znotraj univerze. Tisti, ki jo, jo iščejo predvsem pri profesorjih, v psihosocialni svetovalnici in pri tutorjih. Ena od pomembnejših ugotovitev moje magistrske naloge je tudi, da se študentje, ki so se v preteklosti obračali na šolsko svetovalno službo, sedaj ob doživljanju stisk ne obračajo na nikogar ali pa se obračajo na prijatelje in partnerje. Strokovno obliko pomoči, ki jim je bila v prejšnjih oblikah izobraževanja na voljo, sedaj pa so jim postale bolj nedostopne, so zamenjali za neformalne oblike pomoči.
132270
Namen magistrske naloge je bil ugotoviti vlogo genskih skupin, ki so sestavljene iz genov, podobnih susCD, in genov, ki kodirajo nespecifične nucelaze. Delo je potekalo na vrstah rodov Prevotella in Bacteroides, znanih po svoji sposobnosti razgradnje in uporabe različnih polisaharidov, kar se najpogosteje dosega preko PULs. Naše delo je bilo osredotočeno na varianto teh skupin, ki domnevno ciljajo na nukleinske kisline, gene za razgradnjo saharidov pa nadomeščajo nukleaze. Delo je obsegalo tri glavne dele: bioinformacijski pregled, študije rasti in RT-PCR za oceno delovanja grozdov. V genomih rodov Prevotella in Bacteroides smo s pomočjo tehnike Hungate dokazali sposobnost šestih izbranih sevov za rast v gojiščih z dodatkom specifičnih nukleozidov, sladkorjev (riboze, deoksiriboze) in DNA ali RNK. Izražanje domnevno aktivnih grozdov smo spremljali z reverzno transkripcijo izolirane RNK in PCR v realnem času. Zdi se, da so grozdi prisotni v velikem številu in arhitekturno ohranjeni, testirani sevi pa so bili sposobni rasti na izbranih gojiščih. Razlike v ravneh izražanja genov so opazne, vendar kljub temu, da jih ne morejo popolnoma razložiti, ti sklepi kažejo, da bi lahko grozdi igrali pomembno vlogo tako pri simbiotičnih sevih vampa kot pri potencialnih patogenih iz ustne votline.
The purpose of this master's thesis was to determine the role of gene clusters, comprised of genes similar to susCD and genes coding for non-specific nucelases. The work was done on species of the genera Prevotella and Bacteroides, known for their ability to degrade and utilize various polysaccharides, which is most commonly achieved via PULs. Our work was focused on a variant of these clusters presumably targeting nucleic acids and the genes for saccharide degradation are replaced by nucleases. The work encompassed three major parts: bioinformatical overview, growth studies and RT-PCR to assess cluster activity. We searched for the presence of such clusters in the genomes of the Prevotella and Bacteroides genera. Using the Hungate technique we showed the ability of six chosen strains to grow in media with the addition of specific nucleosides, sugars (ribose, deoxyribose) and DNA or RNA. Expression of the putatively active clusters was monitored with by reverse transcription of the isolated RNA and real-time PCR. The clusters appear to be widely present as well as architecturally conserved and the tested strains have been able to grow on select media. Differences in the gene expression levels are noticable, but despite being unable to explain them completely, these conclusions show that the clusters might play an important role in both symbiotic rumen strains and potential pathogens from the oral cavity.
Namen magistrskega dela je bil raziskati vlogo genskih skupkov, sestavljenih iz genov podobnih susCD in genov, kodirajočih za nespecifične nukleaze. Osredotočili smo se na vrste iz rodov Prevotella in Bacteroides in njihove sposobnosti privzema in razgradnje različnih polisaharidov s pomočjo genskih skupkov sestavljenih iz genov za privzem in razgradnjo različnih polisaharidov (PUL-i). Obravnavali smo varianto skupkov, katerih tarčne molekule so predvidoma nukleinske kisline, gene za razgradnjo saharidov pa nadomestijo nespecifične nukleaze. Delo je obsegalo tri glavne sklope: bioinformacijski pregled, gojitvene študije in opredelitev aktivnosti skupkov z RT-qPCR. V genomih smo iskali prisotnost podobnih skupkov. Na šestih izbranih sevih smo s pomočjo Hungate gojitvenih tehnik pokazali sposobnost rasti v gojišču z dodatkom posameznih nukleozidov, sladkorjev (riboze oz. deoksiriboze) ter DNA ali RNA. Izražanje genov iz domnevno aktivnih skupkov smo potrdili z uporabno reverzne transkripcije izolirane RNA, ter PCR v realnem času. Izkaže se, da so skupki široko zastopani, arhitekturno ohranjeni, ter da sevi kažejo sposobnost rasti v prisotnosti (gradnikov) nukleinskih kislin. Razlike v izražanju genov so opazne, a jih nismo uspeli točno razložiti, smo pa nakazali morebiten pomen skupkov v razgradnji nukleinskih kislin, tako pri vampnih simbiontih, kot tudi potencialnih patogenih predstavnikih ustne mikrobiote.
113338
Diplomsko delo obravnava osnove delovanja litij-ionskih tehnologij, ki se uporabljajo v električnih vozilih. Zaradi vse večjih potreb po prehodu na bolj zelene tehnologije se pričakuje, da se bo število električnih vozil v prihodnosti povečalo, posledično pa se bo povečala tudi količina odpadnih baterij. Po prenehanju delovanja celic v obliki akumulatorja vozila se lahko uporabljajo za shranjevanje presežne električne energije iz omrežja, s čimer se podaljša njihova pričakovana življenjska doba in jih učinkoviteje uporablja. Vsak izdelek enkrat konča v obliki odpadkov, s katerimi je treba ustrezno ravnati, da se njegovi škodljivi učinki čim bolj zmanjšajo. Hkrati pa lahko po reciklaži predstavljajo tudi vir dragocenih surovin. V diplomskem delu je zajet tudi trenutni pravni okvir na področju zbiranja in recikliranja odpadnih baterij v Evropi in Sloveniji z napovedmi sprememb v prihodnjih obdobjih.Li-ionske baterije in njihovi sestavni deli lahko predstavljajo določene nevarnosti v različnih fazah življenjskega cikla. V skrajnih primerih lahko pride do pregrevanja, pojava isker, plamenov in celo eksplozij, ob pravilnem ravnanju in vključitvi več varnostnih ukrepov pa je verjetnost izjemno nizka. Razstavljanje baterijskih celic je eden od začetnih korakov recikliranja, saj predstavlja določen odklon od pravilnega ravnanja, saj vključuje ločevanje baterij. Zato mora recikliranje opraviti strokovnjak, ki izvaja dodatne varnostne ukrepe in je usposobljen za takšno delo. Postopek recikliranja vključuje tudi zbiranje odpadnih litij-ionskih baterij, čemur sledi razvrščanje in mehansko ločevanje komponent. Recikliranje se zaključi z uporabo različnih pirometalurških in hidrometalurških postopkov za ločevanje in ekstrakcijo kritičnih kovin, ki so sestavni del sodobnih tehnološko razvitih baterij. Eksperimentalni del diplomskega dela je bil izveden na Li-ion bateriji z NMC katodo. Za pravilno izbiro procesa reciklaže je ključnega pomena natančno poznavanje sestave proučevane baterije, zato sem s SEM-EDS analizo določil osnovne materiale, ki so prisotni v anodi in katodi v prahu. Ker je poudarek predvsem na učinkovitem recikliranju katodnih materialov, sem sestavo aktivnega katodnega materiala potrdil s FAAS in izvedel TGA-MS analizo. V zaključni fazi sem izvedel še ekstrakcijo katodnih prašnih elementov Li, Ni, Mn in Co z uporabo različnih hidrometalurških procesov.
This thesis discusses the basics of operation of lithium-ion technologies used in electric vehicles. Due to increasing demands for transition to greener technologies, the number of electric vehicles is expected to rise in the future, and as a result the amount of battery waste will also increase.After ceasing the operation of cells in the form of a vehicle battery, they can be used to store surplus electricity from the grid, thus prolonging their life expectancy and using them more effectively. Each product once ends up in the form of waste that needs to be handled properly so that its harmful effects are diminished as much as possible. At the same time, after recycling, they can also present a source of valuable raw materials. This thesis also includes the current legal framework in the field of collection and recycling of waste batteries in Europe and Slovenia with forecasts of changes in future periods.Li-Ion batteries and their components can pose certain dangers in different stages of their life cycle. In extreme cases, overheating, appearance of sparks, flames and even explosions can occur, but with proper handling and inclusion of multiple safety measures that probability is extremely low. Disassembly of battery cells is one of the initial steps of recycling. It presents a certain deviation from proper handling since it includes taking the battery apart. Therefore, recycling should be done by a professional who takes additional safety measures and is qualified for such work. The recycling process also includes the collection of waste lithium-ion batteries, which is followed by sorting and mechanical separation of the components. Recycling is concluded by using various pyrometallurgical and hydrometallurgical processes to separate and extract critical metals, which are an integral part of modern-technology batteries.The experimental part of this thesis was performed on a Li-Ion battery with a NMC cathode. To choose the recycling process properly, it is crucial to know the exact composition of the examined battery, therefore I performed various analyses of the components. Using SEM-EDS analysis, I determined the basic materials present in anode and cathode powder. Since the emphasis is mainly on effectively recycling the cathode materials, I confirmed the composition of the active cathode material with FAAS and conducted a TGA-MS analysis. In the final stage I also performed an extraction of cathode powder elements Li, Ni, Mn, and Co by employing various hydrometallurgical processes.
Magistrsko delo obravnava osnove delovanja litij-ionskih tehnologij, ki se uporabljajo v električnih vozilih. Zaradi zahtev po prehodu na bolj zelene tehnologije gre v prihodnosti pričakovati rast števila vozil na električni pogon, posledično pa se bo povečala količina odpadnih akumulatorjev. Po izteku življenjske dobe celic v obliki akumulatorja se te lahko uporabijo za shranjevanje presežkov električne energije v omrežjih, na ta način se jim doba nekoliko podaljša in je izkoriščenost večja. Vsak izdelek pa enkrat konča kot odpadek, s katerim je treba ravnati pravilno, da se zmanjšajo škodljivi vplivi na okolje in človeka, hkrati pa lahko po predelavi predstavlja tudi koristen vir dragocenih surovin. V delo so vključeni trenutni zakonski okviri na področju zbiranja in reciklaže odpadnih baterij in akumulatorjev v Evropi in Sloveniji z napovedmi sprememb v prihodnje.Li-ion akumulatorji s svojimi komponentami v različnih fazah življenjskega cikla prinašajo tudi določene nevarnosti. V ekstremnih primerih lahko pride do pregrevanja, iskrenja, pojava plamenov in tudi eksplozije, vendar je ob pravilnem ravnanju in številnih varnostnih komponentah verjetnost za takšen pojav izjemno majhna. Odstopanje od pravilnega ravnanja pa pomeni razstavljanje celic akumulatorja, ki je začetni korak reciklaže. Z reciklažo se lahko ukvarja le strokovnjak, ki upošteva dodatne ukrepe za zagotavljanje varnosti in je za takšno delo usposobljen. V postopek reciklaže sodi zbiranje odpadnih litij-ionskih akumulatorjev, ki mu sledita razvrščanje in mehansko ločevanje komponent, v nadaljevanju pa se z različnimi pirometalurškimi in hidrometalurškimi procesi izvajata še ločitev in pridobivanje kritičnih kovin, ki so sestavni del akumulatorjev sodobnih tehnologij.Eksperimentalni del sem izvajal na Li-ion akumulatorju z NMC katodo. Za izbiro primernega postopka reciklaže je ključnega pomena poznavanje natančne sestave akumulatorja, zato sem na komponentah opravil različne analize. Z analizo SEM-EDS sem določil osnovne materiale v anodnem in katodnem kompozitu. Poudarek je predvsem na reciklaži katodnih materialov, zato sem sestavo aktivnega katodnega materiala natančneje potrdil še z analizo FAAS. Opravil sem tudi analizo TGA-MS in v zaključni fazi s hidrometalurškimi procesi opravil še ekstrakcijo elementov Li, Ni, Mn in Co iz NMC katodnega materiala.
133114
Magistrsko delo obravnava financiranje osnovnih šol v Sloveniji, katerega namen je bil prikazati potek financiranja posameznih procesov. Namen raziskave je bil preučiti, analizirati in prikazati, kako poteka financiranje in s kakšnimi težavami se soočajo šole, ko ministrstvo sprejme drastičen ukrep. Prikazati smo želeli razlike med javnimi in zasebnimi šolami v Sloveniji, Italiji in na Švedskem. Pred letom 1991 so bile zasebne šole financirane v višini 100%, po letu 1991 pa jih je 85% financirala država oziroma lokalna skupnost. Zasebne šole, ki izvajajo javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja, ko izpolnjujejo vse dane pogoje, se financirajo iz državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Ne pridobivajo sredstev za investicije, investicijsko vzdrževanje in opremo. V Italiji zasebnih šol ne financira država, medtem ko na Švedskem zasebne šole ne smejo zaračunavati šolnine na ravni obvezne šole. Kriteriji za ocenjevanje materialnih stroškov osnovnih šol in možnost njihovega razporejanja glede na potrebe in prioritete šol so zelo ugodni za šole v primerjavi s prejšnjimi merili in z namenskimi transferji za določen namen. V času, ko so osnovne šole morale slediti cilju kadrovskega načrta -1%, so bila sredstva za plače na državni ravni nižja. Organizacija šolske prehrane je bistven del izobraževalnih dejavnosti vsake vzgojno-izobraževalne ustanove. Učenci imajo obroke v šoli. Na podlagi stopenj otroškega dodatka prejmejo subvencionirano malico ali kosilo ali oboje. S pomočjo hipoteze smo potrdili, da je bilo v času visoke stopnje brezposelnosti več učencev s subvencioniranimi obroki kot ob zmanjšanju stopnje brezposelnosti.
The master thesis deals with the financing of elementary schools in Slovenia. Its purpose was to show the course of financing of individual processes. The aim of the study was to examine, analyse and demonstrate how the financing is taking place and what difficulties schools face when the ministry adopts a drastic measure. We wanted to demonstrate the differences between public and private schools in Slovenia, Italy and Sweden. Before 1991 private schools were financed in the amount of 100 % and after 1991 they were financed 85 % by the state or the local community. Private schools that perform publicly valid primary education programs when fulfilling all the given conditions are financed from the state budget or the local community budget. They do not obtain funds for investment, investment maintenance and equipment. In Italy private schools are not funded by the state while in Sweden private schools are not allowed to charge tuition fees at compulsory school level. The criteria for evaluating the material costs of primary schools and the possibility of allocating them according to the needs and priorities of schools is very favourable for schools in comparison with previous criteria and with dedicated transfers for a specific purpose. At a time when elementary schools had to follow the objective of the staffing plan of -1 % the funds for salaries at the state level were lower. The organization of school meals is an essential part of the educational activities of every educational institution. Pupils have meals at school. On the basis of on their child benefit rates they receive a subsidized snack or lunch or both. With the help of the hypothesis we confirmed that when there was a high unemployment rate there were more pupils with subsidized meals than when unemployment rate decreased.
Magistrsko delo obravnava financiranje osnovnih šol v Sloveniji. Namen je bil prikazati potek financiranja posameznih procesov. Cilj dela je bil preučiti, analizirati in prikazati, kako poteka financiranje in v kakšnih težavah se znajdejo šole, ko ministrstvo sprejme kakšen drastičen ukrep. Želeli smo prikazati razlike med javnimi in zasebnimi šolami pri nas, v Italiji in na Švedskem. Zasebne šole so pri nas pred letom 1991 financirane v obsegu 100 %, po letu 1991 pa v obsegu 85 % s strani države oziroma lokalne skupnosti. Zasebnim šolam, ki izvajajo javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja ob izpolnjevanju vseh pogojev pripadajo sredstva iz državnega proračuna oziroma proračuna lokalne skupnosti. Ne pripadajo jim sredstva za naložbe, investicijsko vzdrževanje in opremo. V Italiji zasebne šole niso financirane s strani države, medtem ko na Švedskem zasebne šole na ravni obveznega šolanja ne smejo zaračunavati šolnin. Merila za vrednotenje materialnih stroškov osnovnih šol in možnost razporejanja le teh glede na potrebe in prioritete šol je za šole zelo ugodno v primerjavi s prejšnjimi merili in z namenskimi nakazili za točno določen namen. V času, ko so osnovne šole morale slediti cilju kadrovskega načrta -1 %, so se sredstva za plače na državni ravni zmanjševala. Organizacija šolske prehrane je sestavni del vzgojno-izobraževalnih dejavnosti vsakega vzgojno-izobraževalnega zavoda. Učenci imajo v šoli malico in kosilo. Na podlagi odločbe otroškega dodatka dobijo subvencionirano malico ali kosilo ali oboje. S pomočjo zastavljene hipoteze smo ugotovili, da je takrat, ko je visoka brezposelnost, več učencev s subvencioniranimi obroki kot pa takrat, ko se brezposelnost zmanjša.
108413
Toplota je lahko dragocen vir fleksibilnosti, saj elektrifikacija prostorov in vode uvaja zelo fleksibilne vire, kot so električne toplotne črpalke. V diplomskem delu je predstavljena implementacija toplotnih črpalk kot dodatna poraba v distribucijskem omrežju, saj imajo toplotne črpalke vse večjo vlogo v sektorju ogrevanja. Prvi koncept, ki je bil implementiran za identifikacijo, je model načina ogrevanja toplotne črpalke, ki je bil modeliran na osnovi treh modelov. Drugi koncept opredeljuje gostiteljsko zmogljivost elektrodistribucijskega omrežja, v scenariju, ko so toplotne črpalke priključene na omrežje, skladno s pristopom evropskega standarda SIST EN 50160. Tretji koncept opredeljuje fleksibilnost toplotnih črpalk v distribucijskih omrežjih. Potencialna fleksibilnost sistemov toplotnih črpalk je odvisna od gradbene fizike in iz tega izhajajočega profila toplotne porabe, vrste in velikosti toplotne črpalke glede na povpraševanje ter uporabljene strategije nadzora.
Flexibility has been identified as a key requirement in future power systems. Heat may be a valuable source of flexibility, as electrification of space and water heating introduces highly flexible resources such as electric heat pumps. This thesis investigates the implementation of heat pumps as additional consumption in the distribution network, as the heat pumps play an increasing role in the heating sector. The first concept implemented to identify is the heating mode model of the heat pump. Three such models of heat pumps have been modeled. The second concept identifies the Hosting capacity of the electrical distribution network, in a scenario when heat pumps are connected to the network, keeping with the approach of the European standard SIST EN 50160. The third concept identifies the heat pumps' flexibility in distribution networks. The potential flexibility of heat pump systems is dependent on the building physics and the resulting thermal demand profile, heat pump and storage type and size concerning the demand, and the control strategy applied.
Cilj operaterjev distribucijskih sistemov je zagotoviti varno, zanesljivo in stroškovno učinkovito omrežno infrastrukturo. Vse večji delež obnovljivih virov energije in uvedba novih porabnikov električne energije (npr. električnih vozil, toplotnih črpalk, sistemov za shranjevanje itd.) v distribucijsko omrežje prinašajo nove izzive. Z naraščajočo proizvodnjo električne energije iz vetra in sončne energije se v elektroenergetskem sektorju pojavljajo novi izzivi. Tradicionalno je proizvodnja električne energije sledila porabi odjemalcev. To pa se spreminja, zaradi čedalje večjega vključevanja razršene proizvodnje v distribucijsko omrežje. Hkrati postajajo inovativne komponente električnega omrežja (npr. IKT infrastruktura, nove strategije upravljanja, dodatni regulatorji napetosti) možno orodje pri razvoju omrežja. Zaradi novih tehnoloških možnosti in hitro spreminjajočega se odjema, je za sistemske distribucijske sisteme vse težje učinkovito načrtovati in upravljati distribucijska omrežja. Realna raziskava napetosti vozlišč je možna, če upoštevamo statistične obremenitve in proizvodnjo “Hosting capacity” ali slovensko zdržnost omrežja je definirana kot količina penetracije, ki jo določeno distribucijsko omrežje lahko sprejme, ne da bi povzročila težave s kakovostjo električne energije. Hosting capacity se osredotoča na celo vrsto vprašanj glede kakovosti električne energije, predvsem najpomembnejši razred težav je povezan s kakovostjo napetosti. V tem projektu bo za določitev zmogljivosti gostovanja uporabljena metoda Monte Carlo (MC). MC simulacija napoveduje niz rezultatov na podlagi ocenjenega razpona vrednosti v primerjavi z nizom fiksnih vhodnih vrednosti. Nato znova in znova preračunava rezultate, vsakič z uporabo drugačnega nabora naključnih števil med najmanjšo in največjo vrednostjo. V tipičnem MC eksperimentu lahko to zanko ponovimo tisočkrat. MC simulacije se zaradi svoje natančnosti uporabljajo tudi pri dolgoročnih napovedi. S povečanjem števila vhodov se podobno povečuje tudi število napovedi, ki z večjo natančnostjo napovedujejo rezultate v daljšem časovnem obdobju. Metoda MC se uporablja v vseh vejah znanosti za preučevanje sistemov, v katerih analitične rešitve ni mogoče dobiti ali jih je težko dobiti. Posebnost metode je uporaba tehnik naključnih vrednosti, ki ponuja verjetnostno rešitev. Magistrsko delo se osredotoča na uporabo toplotnih črpalk kot dodatnih obremenitev v distribucijskem omrežju. Toplotne črpalke predstavljajo tehnologijo za ogrevanje in hlajenje stanovanjskih stavb. V ogrevalnem sektorju igrajo vedno večjo vlogo. Pri toplotnih črpalkah na električni pogon se elektrika porabi za dvig nizke eksegetične toplote na višjo temperaturo in posledično višjo stopnjo eksergije z izvajanjem cikla kompresije hlapov. Toplota se črpa iz virov, kot so zunanji zrak, voda ali zemlja. Koeficient zmogljivosti toplotne črpalke in emisije CO2 pri proizvodnji električne energije določajo emisije med fazo delovanja toplotne črpalke. Potencial HP -jev za zagotavljanje prilagodljivosti elektroenergetskega sistema je odvisen od primera uporabe in značilnosti HP -jevega sistema. V kategoriji aplikacij, osredotočenih na omrežje, je delovanje toplotne črpalke namenjeno zagotavljanju dodatnih storitev omrežju, ki omogočajo stabilno in stroškovno učinkovito delovanje električnega omrežja Programski jezik Python in knjižnica "pandapower", je bil uporabljen za izračun vseh analiz. Knjižnica pandapower skupaj z novim pristopom avtomatiziranega načrtovanja omrežij, omogoča analizo velikega števila resničnih distribucijskih omrežij v zvezi z različnimi tehnologijami. To zagotavlja visoko natančnost in informativno vrednost preučevanje energetskega omrežja. Poleg tega, prvo poglavje obravnava toplotne črpalke. Predstavljen je algoritem njihovega modeliranja, po katerem so izdelani trije modeli toplotnih črpalk z različnimi vhodnimi parametri. Ti modeli so bili kasneje uporabljeni za izračun HC v električnem omrežju, uporabljenem v tem projektu. Električno omrežje pa je predstavljeno v 2. poglavju, ki pojasnjuje, kako modelirati vsak element električnega omrežja. Mreža je nato predstavljena z umetnimi koordinatami za večjo vidljivost vseh njenih elementov. Predstavljeni so tudi podatki, uporabljeni pri odjemalcev. Tretje poglavje predstavlja postopek za izračun HC. Najprej je predstavljena analiza stanja obstoječega omrežja. Analiza omrežja je narejena za vsako uro leta 2020, rezultati analize pa so predstavljeni v poglavju 3.1. Na podlagi HP -jevih modelov, ustvarjenih v 1. poglavju, je narejen algoritem za izračun HC v scenariju, v katerem so v omrežje vključene različne vrste toplotnih črpalk. Ta algoritem ima omejitve, ki so v skladu s standardom SIST EN 50160, pa tudi omejitve glede možnega števila vključenih toplotnih črpalk vsakega odjemalca. Narejenih je bilo več ponovitev, rezultati teh izračunov, statistično gledani, pa so predstavljeni na koncu tega poglavja. Četrto poglavje sledi raziskavi fleksibilnosti modeliranega dela distribucijskega omrežja, opisanem prej. To poglavje predstavlja glavni motiv tega projekta, oziroma, kako lahko preusmerimo porabo električne energije s strani odjemalcev, da dosežemo določeno stopnjo prilagodljivosti v samem omrežju. Glavna motivacija tega dela je, da lahko prepoznamo omejitve, ki omejujejo omrežni HC. Najprej so potrebni ustrezni nadzorni in komunikacijski vmesniki med enoto toplotne črpalke, sistemom za upravljanje energije v stavbi in elektroenergetskim sistemom. Če so ti podani, je potencialna prilagodljivost v glavnem odvisna od toplotne potrebe, velikosti toplotne črpalke, velikosti skladiščenja, lastnosti dinamičnega sistema in zahtev glede prožnosti iz elektroenergetskega sistema. Domneva se, da krmiljenje toplotnih črpalk in njihova komunikacijska povezava s samim objektom in distribucijskim sistemom deluje v najboljšem redu. Prvi koncept za identifikacijo je model toplotne črpalke. Najdena metoda modeliranja toplotnih črpalk je dobila prednost pred drugimi, predvsem zaradi enostavnejše strukture. Pri nadaljnji analizi rezultatov je treba upoštevati, da je sam model naredil več predpostavk. Edina pomanjkljivost modela je, da mora biti za ohranjanje njegove natančnosti v zadovoljivih mejah notranja temperatura v stavbi konstantna, to je 20 ° C. Ta predpostavka se razlikuje od resničnih želja odjemalcev, ki se pogosto spreminjajo. Vsekakor je model dal odlične rezultate in se priporoča v prihodnjih študijah. Drugi koncept za identifikacijo je HC električnega distribucijskega omrežja v scenariju, ko so toplotne črpalke priključene na omrežje. Glede na rezultate tega postopka je sklenjeno, da je v modelirano električno omrežje, ki je po naključju modelirano glede na dejanske parametre elementov v distribucijskem sistemu, mogoče vgraditi številne toplotne črpalke. Tretji koncept za identifikacijo so toplotne črpalke in njihova prilagodljivost v distribucijskih omrežjih. Toplotne črpalke so glavna tehnologija, ki zagotavlja fleksibilnost elektroenergetskega sistema, hkrati pa zagotavlja učinkovite rešitve ogrevanja in hlajenja stanovanjskih stavb. Tehnologija je podprta z večjo učinkovitostjo, uvajanjem računalniške in komunikacijske tehnologije ter povečano proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Za uspešno vključitev toplotnih črpalk v pametno omrežje je ključnega pomena celovit pogled na prizadete energetske sisteme. Potencialna prilagodljivost sistemov toplotnih črpalk, ki jo je treba upoštevati že v fazi načrtovanja, je v glavnem odvisna od fizike stavbe in posledičnega profila toplotne potrebe, toplotne črpalke ter vrste in velikosti skladiščenja glede na povpraševanje ter uporabljene strategije nadzora. Teoretični rezultati analize HC trdijo, da je dejanski porabi skupaj 100 odjemalcev v 95% časa mogoče dodati približno 45 toplotnih črpalk, ne da bi pri tem kršili določena merila v električnem omrežju. Normalna (Gaussova) krivulja porazdelitve je vrednost 45 določila kot povprečje ali pričakovanje normalne porazdelitve. Upoštevati je treba, da so ti rezultati teoretični in so rezultat številnih simulacij v 3. in 4. poglavju. Korist fleksibilnosti toplotne črpalke se lahko šteje za pomembno. Toplotne črpalke so lahko osrednji del učinkovitega, obnovljivega in medsebojno povezanega energetskega sistema. Rezultate je mogoče dobiti z uporabo različnih količin vhodnih podatkov, kar omogoča načrtovanje z različno želeno natančnostjo: če je na voljo več podatkov, je mogoče omrežje natančneje načrtovati. Ta metoda se torej lahko uporablja tudi za izboljšanje načrtovanja omrežij.
131630
Raziskava predstavlja pregled potrebne teorije in standardov za raziskovanje biodinamičnega odziva človeškega telesa in njegove vibroizolacijske zaščite. V prvem delu sta razviti dve različni biodinamični merilni napravi. Prva naprava je zasnovana v obliki ročaja in ločeno ter sočasno meri odzive dlani in prstov na vzbujanje vibracij. Naprava omogoča triaksialne meritve in se lahko uporablja tudi za testiranje antivibracijskih rokavic, druga pa je bila razvita za biodinamične meritve posameznih delov prstov in prstov. Na podlagi izmerjenih rezultatov je razvit in tudi validiran dinamični model prsta. Analitični model prsta je zasnovan kot sistem togih teles in iz eksperimentalnih podatkov so identificirane materialne lastnosti modela, ki služi kot simulator odziva prsta na vzbujanje in z dodanimi vibroizolacijskimi elementi pomaga pri razvoju in testiranju protivibracijske zaščite človeških rok. Ob koncu tega dela je nadgrajen analitični model prsta namenjen raziskovanju različnih vibroizolacijskih materialov, navedeni pa so tudi nekateri predlogi protivibracijske zaščite.
This research presents an overview of the necessary theory and standards for the research of the biodynamic response of a human body and its' vibroisolation protection. In the first part, two different biodynamic measuring devices are developed. The first device is designed in the shape of a handle and separately and concurrently measures the palm and finger responses to vibration excitation. The device enables triaxial measurements and can also be used for antivibration gloves testing. The second device was developed for single finger and finger parts biodynamic measurements. Based on the measured results a finger dynamic model is developed and also validated. The analytical finger model is designed as a system of rigid bodies and the material properties of the model were identified from the experimental data. The developed model serves as a simulator of the finger response to excitation and with added vibroisolation elements helps in the development and testing of antivibration protection of the human hands. At the end of this work, the upgraded analytical finger model is used to research different vibroisolation materials and some antivibration protection proposals are listed.
Raziskava predstavi pregled potrebne teorije in standardov za raziskovanje biodinamičnega odziva telesa ter njegove vibroizolacijske zaščite. V prvem delu sta razviti dve različni biodinamični merilni napravi. Prva je zasnovana kot ročaj in ločeno ter sočasno zajema odzive dlani in prstov na vibracijsko vzbujanje. Naprava omogoča izvajanje meritev v vseh treh smereh prostora, lahko se jo tudi uporablja za preverjanje učinkovitosti antivibracijskih rokavic. Druga naprava pa je bila razvita z namenom izvajanja meritev biodinamičnega odziva posameznih prstov in delov prstov. Na podlagi pomerjenih rezultatov je nato razvit in tudi validiran dinamski model kazalca. Model prsta je zasnovan kot sistem togih teles, materialni podatki modela pa so bili identificirani na osnovi eksperimentalnih podatkov. Razviti model služi kot simulator odziva prsta na vzbujanje in ob dodatnih vibroizolacijskih elementih omogoča razvoj in testiranje antivibracijske zaščite človeških rok. Na koncu so s pomočjo nadgrajenega modela prsta raziskani še različni vibroizolacijski materiali in podani predlogi antivibracijske zaščite.
98303
Problem, ki sem ga obravnaval v diplomski nalogi, je razvoj sistema za pomoč podjetjem ali posameznikom pri zbiranju sredstev za zagon projekta in izdaji njihovega žetona na Ethereum blockchainu. Sistem pomaga podjetjem, ki so se odločila za zbiranje sredstev preko platforme Ethereum. Za razvoj aplikacije so bile uvedene nove tehnologije, ki predstavljajo naslednjo generacijo svetovnega spleta, ki temelji na decentraliziranih aplikacijah. Razvoj potrebnih pametnih pogodb, njihova namestitev v blockchain in razlaga delovanja aplikacije. Ethereum je decentralizirana platforma za ustvarjanje in vodenje pametnih pogodb in decentraliziranih aplikacij. Pri razvoju sem napisal dve pametni pogodbi, ki sem ju razporedil na omrežje in izvedel celoten proces pridobivanja sredstev in izdajanja žetonov.
The problem that I discussed in the diploma thesis is developing a system to help businesses or individuals collect funds to start the project and issue their token on the Ethereum blockchain. The system helps companies that have decided to raise funds through the Ethereum platform. For the development of the application, new technologies were introduced, representing the next generation of the World Wide Web based on decentralized applications. The development of the necessary smart contracts, the installation of them in the blockchain and the explanation of the operation of the application is presented. Ethereum is a decentralized platform for creating and running smart contracts and decentralized applications. When developing, I wrote two smart contracts that I deployed on the network and performed the entire process of obtaining funds and issuing tokens. I started developing on a private network and later continued, on a Ropsten test network.
Problem, ki sem ga obravnaval v diplomski nalogi, je razvijanje sistema za pomoč podjetjem ali posamezniku v zbiranju sredstev za zagon projekta in izdajo svojega žetona na Ethereum verigi blokov. Sistem pomaga podjetjem, ki so se odločila za zbiranje sredstev s pomočjo Ethereum platforme. Za razvoj aplikacije so se uporabile nove tehnologije, ki predstavljajo naslednjo generacijo svetovnega spleta, ki temelji na decentraliziranih aplikacijah. Predstavljen je razvoj potrebnih pametnih pogodb, namestitev le-teh v verigo blokov ter razlaga delovanja aplikacije. Ethereum je decentralizirana platforma za izdelavo in poganjanje pametnih pogodb ter decentraliziranih aplikacij. Pri razvoju sem spisal pametni pogodbi, ki sem ju namestil v omrežje in izvedel celoten postopek pridobivanja sredstev in izdaje žetonov. Razvoj sem začel izvajati na zasebnem omrežju, nadaljeval, kasneje tudi testiral na Ropsten razvojnem omrežju.
100515
Lastnikom gozdov služi kot orodje pri upravljanju. Namen projekta je ugotoviti, kakšen naj bi bil obseg, oblika in vsebina, ob upoštevanju želja lastnikov, ki jih je z metodo delphi v dveh krogih določilo 18 lastnikov. V prvem krogu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov ugotavljali, kakšne vsebine si lastniki gozdov želijo imeti v načrtu in v kolikšni meri. Glede na rezultate smo pripravili tri vzorčne načrte za eno nepremičnino, v drugem krogu pa smo z lastniki ocenili, kako dobro ti načrti izpolnjujejo njihova pričakovanja. Različni lastniki nimajo enakega pogleda na vsebino, obseg in obliko prikaza informacij. Vsebine, ki so nujni del vsakega načrta, so gozdarski načrt, gozdna odprtost in možnost izgradnje novih gozdnih prometnih poti, ekonomska ocena, karto dela, informacije o lokaciji gozdne posesti, natančne meje parcel in njihove velikosti, stanje sestojev, omejitve pri gospodarjenju, o ustreznih drevesnih vrstah na lokaciji, o rastni zalogi in prirastu. Vsebina načrta, ki je nujen del vsakega načrta, je gozdni načrt, gozdna odprtost in možnost gradnje novih gozdnih prometnih poti. Prav tako imajo mešane občutke o vprašanju, ali je najbolj primeren način prikazovanja vsebine je slikovni prikaz, preglednice ali pisni obliki. Načrt mora biti kratek, vendar podrobno. To mora biti v pisni obliki, za nekatere lastnike v kombinaciji z elektronsko obliko. Mnenja o načrtu so preveč raznoliki, da bi bil primeren za vse lastnike.
Private forest property plan serves to forest owners as a tool in management. The purpose of the project is to determine what should be the extent, form and content, taking into account the wishes of the owners. These were determined by 18 owners in two rounds with the delphi method. In the first round we used the questionnaires to find out what content forest owners want to have in the plan and to what extent. Considering the results, we have prepared three sample plans for one property, and in the second round we assessed with owners how well those plans meet their expectations. Different owners do not have the same view on the content, extent and form of displaying the information. The contents, which are a necessary part of every plan, are silvicultural plan, forest openness and the possibility of building new forest traffic ways, economic assessment, the map works, the information of the location of the forest property, accurate parcel borders and their sizes, the state of the stands, the restrictions at management, on the appropriate tree species on the site, on the growing stock and increment. As regards to the other content owners are not unanimous. They also have mixed feelings on the issue of whether the most appropriate way of displaying content is an image display, spreadsheets or a written form. The plan must be short, but detailed. It must be in a written form, for some of the owners in combination with the electronic form. Opinions on the plan are too diverse for one plan to be suitable for all owners.
Načrt za zasebno gozdno posest je pripomoček, ki je namenjen lastnikom gozdov pri gospodarjenju. Namen naloge je ugotoviti, kakšen načrt (obseg, oblika in vsebina) se zdi najbolj uporaben lastnikom. Želje lastnikov smo ugotavljali z 18 lastniki po delfi metodi v dveh krogih. V prvem krogu smo z vprašalniki izvedeli, katere vsebine si lastniki želijo v načrtu in v kakšnem obsegu naj bi le-te bile. Upoštevajoč rezultate vprašalnikov smo pripravili tri vzorčne načrte in v drugem krogu z lastniki presojali, kako dobro smo z načrti zadostili njihovim pričakovanjem. Lastniki nimajo enotnih stališč glede vsebine, obsega in oblike prikazov informacij. Vsebine, ki so nujen del vsakega načrta, so: gojitveni načrt, odprtost gozda in možnost gradnje novih prometnic, ekonomska presoja, kartni del, informacije o lokaciji posesti, natančnih mejah parcel in njihovih velikostih, stanju sestojev, omejitvah pri gospodarjenju, primernih drevesnih vrstah na rastišču, lesni zalogi in prirastku. Glede ostalih vsebin so lastniki neenotni. Neenotni so tudi glede vprašanja, ali je ustreznejši način prikazovanja vsebin s slikovnim prikazom, preglednicami ali opisno. Načrt mora biti kratek, a detajlen. Biti mora zapisan in natisnjen, del lastnikov bi ga želel tudi v elektronski obliki. Mnenja glede načrta so preveč neenotna, da bi lahko zasnovali takšnega, ki bi ustrezal vsem lastnikom.
115268
Namen prispevka je določiti vse kubične vozliščno-tranzitivne grafe do določenega vrstnega reda, ki je podan vnaprej. Graf je $G $- vertex-tranzitivni graf, če podskupina $G-$ grafove skupine avtomatizma deluje tranzitivno na svojo množico vozlišč. Na podlagi števila orbit stabilizatorja vozlišč $G _ v $v svojem delovanju na okolico $\ Gamma (v) $ločimo kubične vozliščno-tranzitivne grafe v tri skupine. Prva skupina je skupina grafov s samo eno orbito. Izrek, ki navaja, da ima delovanje grafa-stabilizatorja vozlišč na okolico enako število orbit kot delovanje grafa grupe $G $na ločne množice, prvi graf grupe povezuje s Cayleyevim lokom iz druge grupe s Cay-tranzitivnim grafom.
The paper's aim is to determinate all cubic vertex-transitive graphs on up to certain order which is given in advance. A graph is $G$-vertex-transitive graph, if subgroup $G$ of graph's group of automorphism acts transitively on its vertex-set. Based on the number of orbits of the vertex-stabiliser $G_v$ in its action on the neighbourhood $\Gamma(v)$ we separate cubic vertex-transitive graphs into three groups. The first group is the group of graphs with only one orbit. Theorem, stating that the action of vertex-stabiliser on the neighbourhood has the same number of orbits as the action of group $G$ on arc-set, connects first group's graphs with cubic arc-transitive ones. The second group is the group of graphs with three orbits. Sabidussi's theorem connets second group's graphs with Cayley's graphs. The last group is the group of graphs with two orbits. Graphs from this group are connected with tetravalent arc-transitive graphs.
Cilj diplomskega dela je določiti vse kubične vozliščno tranzitivne grafe do nekega v naprej danega reda. $G$-vozliščno tranzitivni graf je graf, za katerega velja, da podgrupa $G$ grupe avtomorfizmov grafa deluje tranzitivno na množico vozlišč. Glede na število orbit delovanja vozliščnega stabilizatorja $G_v$ na soseščini $\Gamma(v)$ ločimo tri skupine kubičnih vozliščno tranzitivnih grafov. Prvo skupino, kjer imamo samo eno orbito, nam trditev, ki pravi, da ima delovanje vozliščnega stabilizatorja na soseščini enako orbit kot delovanje grupe $G$ na lokih grafa, poveže s kubičnimi ločno tranzitivnimi grafi. Drugo skupino, kjer imamo tri orbite, nam Sabidussijev izrek poveže s Cayleyjevimi grafi. Tretjo skupino, kjer imamo dve orbiti, pa povežemo s tetravalentnimi ločno tranzitivnimi grafi.
110747
Obstoječe metode štetja objektov z nekaj posnetki se zanašajo na ujemanje funkcij slike poizvedbe s funkcijami, izločenimi iz vzorčnih predmetov. Ta pristop nima izraznosti, saj se zanaša izključno na vizualne značilnosti vzorčnih predmetov. V tem delu predlagamo arhitekturo, ki namesto tega napoveduje vzorčni model objekta. Naša metoda izrecno uči prednostne predmete, odvisne od obsega, in jih preoblikuje v vzorčni model z uporabo vzorčnega modela napovedovalca, ki temelji na transformatorju. Vzorčni model združuje predhodne informacije s podatki, pridobljenimi iz vzorčnih predmetov, in celotno sliko poizvedbe, s čimer združuje predhodno znanje o predmetih na splošno z informacijami o predmetu, specifičnimi za razred, hkrati pa tudi razmišljanje o celotni sliki poizvedbe. Z minimalno arhitekturno spremembo se lahko naš model spremeni v metodo štetja z ničelnim posnetkom. Naša metoda določa novo stanje v nekaj-poslu, enkratno in ničelno štetje z relativnimi izboljšavami 33.0%, 33.6% in 18.0%, v smislu FSC147 testni niz podatkovnih nizov MAE v primerjavi z najsodobnejšimi metodami.
Existing few-shot object counting methods rely on matching the query image features with the features extracted from the exemplar objects. This approach lacks expressiveness since it relies solely on visual features of the exemplar objects. In this work, we propose an architecture that instead predicts an exemplar object model. Our method explicitly learns scale-dependent object priors and transforms them into the exemplar model using the transformer-based exemplar model predictor. The exemplar model predictor fuses the prior information with the information extracted from the exemplar objects and the the whole query image, thus combining the prior knowledge about objects in general with the class-specific object information, while also reasoning globally over the whole query image. With a minimal architectural change, our model can be modified into a zero-shot counting method. Our method sets new state-of-the-art in few-shot, one-shot and zero-shot counting with the relative improvements of 33.0 %, 33.6 %, 18.0 %, respectively, in terms of the FSC147 dataset test set MAE compared to the state-of-the-art methods.
Obstoječe metode za štetje objektov z malo učnimi primeri temeljijo na primerjavi značilk slike z značilkami izluščenimi iz primerov objektov. Ta pristop ni dovolj ekspresiven, ker temelji zgolj na uporabi vizualnih značilk primerov objektov. V tem delu predlagamo novo arhitekturo, ki namesto tega napoveduje model objektov. Naša metoda se eksplicitno uči predznanja o objektih, ki je odvisno od skale primerov objektov ter ga predela v model objektov z uporabo transformerskega modula za napoved modela. Ta združi predznanje z informacijami izluščenimi iz primerov objektov in celotne slike, s čemer kombinira znanje o objektih naslpoh z informacijami, specifičnimi za kategorijo objektov, medtem ko tudi globalno sklepa preko celotne slike. Z minimalno arhitekturno spremembo, lahko naš model modificiramo v metodo za štetje brez primerov. Razvita metoda doseže najboljše rezultate pri štetju z nekaj primeri, štetju z enim primerom in štetju brez primerov z relativno izboljšavo od 33.0 %, 33.6 % in 18.0 % v smislu MAE na testni množici podatkovne množice FSC147 v primerjavi z obstoječimi, trenutno najboljšimi metodami.
139568
Zakon o zakonski zvezi (ZPZ) uvaja dve novi obliki družinskopravnih skupnosti za istospolne pare: formalno civilno zvezo in neformalno civilno zvezo. Ta zakon v vseh zakonskih zvezah, razen izrecno določenih izjem, izenačuje formalno civilno zvezo z zakonsko zvezo in neformalno civilno zvezo s formalno civilno zvezo. Izenačitev neformalne civilne zveze s formalno civilno zvezo velja le za delitev razmerja med partnerjema. V drugih zvezah ima neformalna civilna zveza enake pravne posledice kot zunajzakonska skupnost. Zakonsko priznanje "edine" življenjske skupnosti je pomemben korak naprej od dotedanje pravne ureditve, saj do sedaj slovenska zakonodaja ni priznavala podobnih neformalnih istospolnih partnerskih skupnosti in na tej osnovi ni priznavala nobenih pravic. Z novo zakonodajo sedaj istospolni partnerji, ki živijo v življenjski partnerski zvezi, na številnih pravnih področjih uživajo več pravic in obveznosti, kot so jih imeli prej. Najpomembnejša določba ZPZ, ki ureja razmerja istospolnih partnerjev do otrok, še vedno izključuje istospolne partnerje, je določba, ki izrecno določa, da partnerji formalne civilne zveze in partnerji neformalne civilne zveze ne morejo skupaj posvojiti otrok in da niso upravičeni do postopkov tehnik oploditve z biomedicinsko pomočjo. Za enako obravnavanje istospolnih parov bi morale biti enake pravice kot za heteroseksualne pare zagotovljene tudi na področju starševstva.
The Civil Union Act (ZPZ) introduces two new forms of family law communities for same-sex couples: a formal civil union and a non-formal civil union. This law in all legal sphares, except of explicitly stipulated exceptions, equals a formal civil union to marriage and a non-formal civil union to a formal civil union. The equalization of a non-formal civil union to a formal civil union applies only to the sphare of the relationship between partners. In other sphares, a non-formal civil union has the same legal consequences as a cohabitation. The existence of a non-formal civil union must be proved in every single case. The legal recognition of an "only" life partnership is an important step forward from previous legal regulation, since until now, Slovenian legislation did not recognize any similar non-formal same-sex partnerships, and did not recognize any rights on this basis. With the new legislation now same-sex partners living in a life partnership in many legal areas enjoy more rights and obligations than they had before. The most important provision of ZPZ concerning the relationship of same-sex partners to the children, that still excludes same-sex partners, is the provision, which explicitly provides that partners of a formal civil union and partners of a non-formal civil union cannot jointly adopt children, and that they are not entitled to the procedures of assisted reproduction techniques. For equal treatment of same-sex couples the same rights as for heterosexual couples should be guaranteed also in the field of parenting.
Zakon o partnerski zvezi (ZPZ) je s svojo uveljavitvijo prinesel dve novi obliki družinsko-pravne skupnosti, in sicer sklenjeno in nesklenjeno partnersko zvezo. Ta zakon sklenjeno partnersko zvezo glede pravnih posledic na vseh področjih, razen izrecno določenih izjem, izenačuje z zakonsko zvezo, nesklenjeno partnersko zvezo oziroma dejansko življenjsko skupnost istospolnih partnerjev pa s sklenjeno partnersko zvezo. Izenačitev nesklenjene partnerske zveze s sklenjeno partnersko zvezo velja samo na področju razmerja med partnerjema. Na ostalih področjih ima nesklenjena partnerska zveza enake pravne posledice kot zunajzakonska skupnost. Obstoj nesklenjene partnerske zveze je treba v vsakem konkretnem primeru posebej ugotavljati. Pravno priznavanje ''zgolj'' dejanske življenjske skupnosti je pomemben korak naprej od prejšnje zakonske ureditve, saj do zdaj slovenska zakonodaja ni poznala nobene podobne neregistrirane istospolne partnerske skupnosti in partnerjem ni priznavala nobenih pravic na njeni podlagi. Z novo zakonsko ureditvijo istospolna partnerja, ki živita v dejanski življenjski skupnosti, sedaj na mnogih področjih uživata več pravic in obveznosti, kot sta jih imela pred tem. Zelo pomembna določba ZPZ v zvezi z razmerjem istospolnih partnerjev do otrok, ki je še vedno izključujoča do istospolnih partnerjev, je določba, ki izrecno določa, da partnerja v sklenjeni partnerski zvezi in partnerja v nesklenjeni partnerski zvezi ne moreta skupaj posvojiti otroka ter da nista upravičena do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Za popolno izenačitev istospolnih parov z raznospolnimi bi bilo treba zagotoviti enako obravnavo tudi na področju starševstva.
102700
Zaposleni v javni upravi v Sloveniji se z ocenjevanjem svojega dela srečujejo vsako leto. Kljub temu, da dobijo najvišje skupne ocene, niso zadovoljni z ocenjevalnim sistemom. Dva najbolj opazna razloga sta subjektivnost ocenjevalcev in nejasne opredelitve delovnih nalog brez jasnih specifikacij rezultatov in kakovosti dela, ki se pričakujejo za določen razred. Zato je glavni cilj tega diplomskega dela revizija obstoječega sistema ocenjevanja z razvojem enotnega okvira za ocenjevanje dela javnih uslužbencev v Sloveniji po metodi DEXi za večkriterijsko odločanje. Predlagani več-objektivni odločitveni model je korak k enostavnejšim, učinkovitejšim in pravičnejšim procesom odločanja, ki jih izvajajo ocenjevalci, omogoča pa tudi prepoznavanje primerjalnih prednosti zaposlenih, njihovih slabosti, potrebe po nadaljnjem izobraževanju in personaliziranem svetovanju glede delovnih nalog, ki so najbolj prilagojene posameznikom. Model je mogoče prilagoditi vsakemu delovnemu mestu z upoštevanjem specifike ustreznih delovnih področij. Vzpostavitev enotnega okvira za shranjevanje in analizo ocen ter drugih lastnosti zaposlenih bi vodila k pristopu upravljanja s človeškimi viri "vse na enem mestu". Pristop omogoča vzpostavitev neosnovanega sistema izobraževanja, napredovanja in selekcije kandidatov ter drugih možnosti na državni ravni. Tako bi okvir sčasoma omogočil inteligentno upravljanje s človeškimi viri in popolno izkoriščanje njihovih potencialov, odpravo administrativnih ovir, stroškovno učinkovitost postopkov ocenjevanja in na koncu prispeval k večji motiviranosti in večjemu zadovoljstvu zaposlenih.
Employees of the public administration in Slovenia encounter evaluation of their work annually. Despite the fact that they get the highest overall grades, they are not satisfied with the evaluation system. The two most notable reasons are the subjectivity of the evaluators and the vague definitions of the working tasks without clear specifications of the results and work quality that are expected for a certain grade. Hence, the main objective of this thesis is to revise the existing evaluation system by developing a unified framework for evaluating the work of public administrators in Slovenia based on DEXi method for multi-objective decision making. The proposed multi-objective decision model is a step towards simpler, more efficient and equitable decision making processes performed by the evaluators. It will also enable the identification of the comparative advantages of employees, their weaknesses, the need for their further education, and personalized counseling towards work tasks that are most fitted to individuals. The model can be tailored to each work position by considering the specifics of the corresponding work areas. Establishing a single framework for storing and analysis of the grades and other employee characteristics would lead to one-stop-shop approach to the management of the human resources. The approach enables establishing a unfied system of education, promotion, and selection of candidates and other options at the state level. Hence, the framework would eventually allow for intelligent management of human resources and the full exploitation of their potentials, the removal of administrative barriers, the cost-effectiveness of the evaluation procedures, and finally, contribute to the higher motivation and improved satisfaction of the employees.
Zaposleni v javni upravi se letno srečujejo z vrednotenjem svojega dela. V okviru naloge je bila izvedena raziskava o zadovoljstvu zaposlenih s sistemom vrednotenja. Kljub najvišjim ocenam, s sedanjim sistemom zaposleni niso zadovoljni. Kritike izpostavijo predvsem subjektivnost ocenjevalca in nejasno opredleitev delovnih nalog iz katerih ni mogoče ugotoviti koliko in kaj točno mora zaposlen opraviti, da pridobi določeno oceno. Zato je osnovni namen naloge prenova obstoječega načina ocenjevanja z razvojem enotnega okvira ocenjevanja javnih uslužbencev na osnovi metode za večkriterijsko odločanje DEXi. Predlagani večkriterijski model za vrednotenje dela javnih uslužbencev predstavlja korak k lažjemu, učinkovitejšemu in pravičnejšemu odločanju o oceni javnega uslužbenca. Omogoča ugotavljanje primerjalnih prednosti zaposlenih, njihovih šibkih področij, potreb po izobraževanju ter omogoča usmerjanje zaposlenih v dela, ki jih opravljajo najbolje. Odločitveni model je mogoče prilagoditi vsakemu sistemiziranemu delavnemu mestu z upoštevanjem specifike posameznih delovnih področij. Vzpostavitev enotne aplikacije za vnos in obravnavo ocen ter drugih lastnosti zaposlenih bi zagotovilo upravljanje s človeškimi viri v javni upravi po principu vse na enem mestu. Slednji princip omogoča vzpostavitev sistema izobraževanj, napredovanj, izbire kandidatov in drugih možnosti na državnem nivoju. Omogoča torej pametno upravljanje s človeškimi viri in izrabo njihovih potencialov, odpravo administrativnih ovir, ekonomičnost postopkov in zato lahko prispeva k boljšemu motiviranju in večjemu zadovoljstvu zaposlenih.
106909
Kozmetični izdelki so postali nepogrešljiv del našega vsakdanjega življenja. Proizvajalci kozmetičnih izdelkov želijo zadovoljiti želje potrošnikov, hkrati pa si prizadevajo za uvoz in trženje svojih izdelkov na vseh večjih svetovnih kozmetičnih trgih. Vendar pa se morajo pred uvozom seznaniti z zahtevami za kozmetične izdelke, ki veljajo v vsaki državi. V diplomskem delu smo pregledali zakonodajo o kozmetičnih izdelkih v Evropski uniji, Združenih državah Amerike, Kanadi in na Kitajskem ter ugotovili razlike pri uvozu in trženju kozmetičnih izdelkov v teh državah. Osredotočili smo se na opredelitev kozmetičnega izdelka, obveznosti proizvajalcev in uvoznikov, zagotavljanje varnosti, priglasitev, postopek registracije in odobritve, označevanje in oglaševanje kozmetičnih izdelkov ter poročanje o resnih neželenih učinkih. Za kozmetične izdelke v Evropi velja Uredba (ES) št. 1223 / 2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih. Pred dajanjem kozmetičnega izdelka na trg mora odgovorna oseba pripraviti dokumentacijo o kozmetičnem izdelku in ga priglasiti Evropski komisiji. Poročanje o resnih neželenih učinkih je obvezno za proizvajalce in uvoznike. Kozmetične izdelke v Združenih državah Amerike ureja Uprava za hrano in zdravila (Food and Drug Administration) v okviru Zveznega zakona o hrani, zdravilih in kozmetiki (Federal Food, Drug, and Cosmetic Act) in Zakona o poštenem pakiranju in označevanju. Izdelki za osebno nego so kategorizirani kot kozmetični izdelki ali zdravila brez recepta (razen mil). Kozmetični izdelek je odgovornost proizvajalca ali uvoznika. Testiranje kozmetičnih izdelkov in priprava dokumentacije na kozmetičnem izdelku ni obvezna. Registracija kozmetičnih izdelkov je prostovoljna. Veliko pozornosti je namenjene uporabi barvnih aditivov v kozmetičnih izdelkih, ki so predmet odobritve v Združenih državah Amerike. V Kanadi so kozmetični izdelki predmet Zakona o hrani in zdravilih ter kozmetičnih predpisov. Podatki o varnosti in kakovosti kozmetičnega izdelka morajo biti shranjeni kot del dokumentacije o kozmetičnem izdelku, ki jo pripravi proizvajalec na podlagi smernice GMP. Proizvajalec ali uvoznik mora obvestiti vladno organizacijo Health Canada o kozmetičnem izdelku na kanadskem trgu. O neželenih učinkih in drugih težavah s kozmetičnimi izdelki lahko poročamo v Kanadi in Združenih državah Amerike. Na Kitajskem so kozmetični izdelki predmet predpisov o nadzoru higiene nad kozmetičnimi izdelki, ki jih nadalje podpirajo pravila, smernice in standardi. Kitajski predpisi razvrščajo izdelke za osebno nego v kozmetiko za posebne namene in kozmetiko za posebne namene. Izdelki za ustno higieno niso kozmetični izdelki na Kitajskem. Kozmetični izdelki in nove kozmetične sestavine zahtevajo registracijo pred trženjem. Registracija poteka preko pooblaščenega zastopnika ali odgovorne osebe. Obvezni deli postopka odobritve so priprava dokumentacije o kozmetičnem izdelku in testiranje na živalih. Poročanje o neželenih učinkih je precej nejasno. Ugotovili smo, da kozmetične izdelke urejajo različni regulatorni organi v skladu z uredbo o kozmetičnih izdelkih, ki velja v vsaki državi. Globalna uskladitev zahtev za kozmetične izdelke bi olajšala njihov uvoz na težko dostopne trge in zagotovila visoko raven varnosti potrošnikov.
Cosmetic products had become an indispensable part of our daily lives. Cosmetic manufacturers want to meet the wishes of consumers, and at the same time, they strive to import and market their products in all major global cosmetic markets. However, before importing, they must familiarize themselves with the requirements for cosmetic products that apply in each country. In the diploma thesis, we reviewed the legislation of cosmetic products in the European Union, the United States, Canada, and China, and established differences for the import and marketing of cosmetic products in these countries. We focused on the definition of a cosmetic product, the obligations of manufacturers and importers, ensuring safety, the notification, registration and approval process, labeling and advertising of cosmetic products, and reporting of (serious) adverse reactions. Cosmetic products in Europe are subject to Regulation (EC) No. 1223/2009 of the European Parliament and of the Council of 30 November 2009 on cosmetic products. Before placing a cosmetic product on the market, the responsible person must prepare documentation on the cosmetic product and notify the cosmetic product to the European Commission. In Slovenia, notification of activities is mandatory. Reporting of serious adverse reactions is mandatory for manufacturers and importers. Cosmetic products in the United States are regulated by the Food and Drug Administration under the Federal Food, Drug, and Cosmetic Act and the Fair Packaging and Labeling Act. Personal care products are categorized as cosmetic products or OTC drugs (excluding soaps). The cosmetic product is the responsibility of the manufacturer or importer. Testing of cosmetic products and preparation of documentation on the cosmetic product is not mandatory. The registration of cosmetic products is voluntary. Much attention is given to the use of color additives in cosmetic products which are a subject of approval in the United States. In Canada, cosmetic products are subject to the Food and Drugs Act and the Cosmetic Regulations. Data on the safety and quality of the cosmetic product must be kept as part of the documentation on the cosmetic product prepared by the manufacturer on the basis of the GMP guideline. The manufacturer or importer must notify the government organization Health Canada of the cosmetic product on the Canadian market. Adverse reactions and other problems with cosmetic products can be reported in Canada and the United States. In China, cosmetic products are subject to the Regulations Concerning the Hygiene Supervision over Cosmetics, which are further supported by the rules, guidelines, and standards. Chinese regulations categorize personal care products into Non-Special Use Cosmetics and Special Use Cosmetics. Oral hygiene products are not cosmetic products in China. Cosmetic products and new cosmetic ingredients require pre-market registration. Registration is done by an assigned responsible agent or responsible person. Mandatory parts of the approval procedure are the preparation of documentation on the cosmetic product and animal testing. Reporting of adverse effects is rather unclear. We have found that cosmetic products are regulated by different regulatory authorities following the regulation on cosmetic products that apply in each country. Global harmonization of requirements for cosmetic products would facilitate their import into hard-to-reach markets and ensure a high level of safety of consumers.
Kozmetični izdelki so postali nepogrešljiv del našega vsakdana. Proizvajalci kozmetičnih izdelkov želijo ugoditi željam potrošnikov, hkrati pa si prizadevajo svoje izdelke tržiti na vseh večjih svetovnih kozmetičnih trgih. Pred tem se morajo seznaniti z zahtevami za kozmetične izdelke, ki veljajo v posamezni državi. V diplomski nalogi smo s pregledom regulatornih dokumentov za kozmetične izdelke ugotavljali razlike za uvoz in trženje kozmetičnih izdelkov v državah članicah Evropske unije, Združenih državah Amerike, Kanadi in na Kitajskem. Osredotočili smo se na definicijo kozmetičnega izdelka, obveznosti proizvajalcev in uvoznikov, zagotavljanje varnosti, postopek priglasitve/registracije/ odobritve, označevanje in oglaševanje kozmetičnih izdelkov ter poročanje o (resnih) neželenih učinkih. Za kozmetične izdelke v Evropi velja Uredba (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih. Uredba natančno definira kozmetični izdelek in odgovorno osebo za kozmetični izdelek ter njene obveznosti. Proizvajalec ali uvoznik mora pred trženjem kozmetičnega izdelka obvezno pripraviti dokumentacijo o kozmetičnem izdelku in kozmetični izdelek priglasiti na Evropsko komisijo, v Sloveniji pa je obvezna še priglasitev dejavnosti. Poročanje o resnih neželenih učinkih je za proizvajalce in uvoznike obvezno. Kozmetične izdelke v Združenih državah Amerike regulira Uprava za živila in zdravila v skladu z Zveznim zakonom o živilih, zdravilih in kozmetiki (Federal Food, Drug, and Cosmetic Act) in Zakonom pravilnega pakiranja in označevanja (Fair Packaging and Labeling Act). Izdelki za osebno nego so na ameriškem trgu kategorizirani kot kozmetični izdelki in zdravila brez recepta (z izjemo mil). Za kozmetični izdelek je odgovoren proizvajalec ali uvoznik, odgovorna oseba pa ni uradno definirana. Preskušanje kozmetičnih izdelkov in priprava dokumentacije nista obvezna, registracija pa je prostovoljna. Veliko pozornosti namenjajo uporabi barvil v kozmetičnih izdelkih – proizvajalec mora za njihovo uporabo v kozmetičnem izdelku pridobiti dovoljenje s strani regulatornega organa. V Kanadi za kozmetične izdelke velja Zakon o živilih in zdravilih (Food and Drugs Act) ter Predpisi o kozmetičnih izdelkih (Cosmetic Regulations). Podatke o varnosti in kakovosti kozmetičnega izdelka se mora hraniti kot del dokumentacije o kozmetičnem izdelku, ki jo pripravi proizvajalec na osnovi smernic dobre proizvodne prakse. Proizvajalec ali uvoznik mora vladno organizacijo Health Canada obvestiti o kozmetičnem izdelku na kanadskem trgu. V Kanadi in Združenih državah Amerike je mogoče poročati o neželenih učinkih in o drugih problemih s kozmetičnim izdelkom. Na Kitajskem za kozmetične izdelke veljajo Predpisi o higienskem nadzoru kozmetike (Regulations Concerning the Hygiene Supervision over Cosmetics), ki so še dodatno podprti s pravili, smernicami in standardi. Predpisi kategorizirajo izdelke za osebno higieno na kozmetične izdelke za običajno uporabo in posebno uporabo, definicija pa izključuje zobne paste in ustne vode. Kozmetične izdelke in nove kozmetične sestavine je treba registrirati oziroma prijaviti, kar je obveznost kitajskega zastopnika oziroma odgovorne osebe. Obvezna dela odobritvenega postopka sta priprava dokumentacije o kozmetičnem izdelku in testiranje na živalih. Poročanje o neželenih učinkih kozmetičnih izdelkov je nekoliko nejasno. Ugotovili smo, da uvoz in trženje kozmetičnih izdelkov na različnih koncih sveta urejajo različni regulatorni organi v skladu z veljavno zakonodajo o kozmetičnih izdelkih. Poenotenje zahtev za kozmetične izdelke po svetu bi olajšalo njihov uvoz na do sedaj težko dostopne trge, predvsem pa zagotovilo visoko stopnjo varnosti njihovih uporabnikov.
119060
Kljub dobrim mehanskim lastnostim ima bukov les še vedno veliko neizkoriščenega potenciala pri gradnji. Ima veliko gostoto in je zelo močan, a hkrati biološko netrajnega in dimenzijsko nestabilnega. Te neželene lastnosti lahko zmanjšamo s termično modifikacijo. Na ta način lahko bukov les uporabimo za namene, za katere je bila njegova uporaba do sedaj omejena. Po termični modifikaciji se nekatere mehanske lastnosti lesa poslabšajo, nekatere lastnosti lesa, ki vplivajo na kakovost lepilnih vezi, pa se spremenijo. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali lepilne vezi lameliranega lesa iz termično modificiranega bukovega lesa dosegajo zahteve standarda SIST EN 14080: 2013. Zanimal nas je tudi vpliv premaza pri lepljenju z lepili PUR. Pri izdelavi glulamov smo uporabili lepila MUF, PUR, PUR v kombinaciji s temeljnim premazom (PUR + P) in lepilom EPI. Po navodilih proizvajalcev lepil smo izdelali tri 4-slojne glulame s posameznim lepilom. Izvedli smo strižni in delaminacijski preizkus po standardu SIST EN 14080: 2013. Ugotovili smo, da so vsa lepila ustrezala zahtevam za strižno trdnost lepilnih spojev, najvišjo vrednost so dosegli preizkušanci, lepljeni z lepilom PUR + P (fv avg = 14,9 N / mm2), v vseh primerih pa je bil delež strižne trdnosti in porušitve lesa visok. Delaminacijski preizkus smo izvedli po postopkih A, B in C. Pri vseh postopkih so zahteve izpolnjevali lepili MUF in PUR + P. Razslojevanje lepilnih spojev v primeru vzorcev, lepljenih z lepiloma PUR in EPI, je bilo v vseh postopkih previsoko. Ugotovili smo slabe povezave med rezultati strižnega in delaminacijskega testa (R2 = 0,179-0,272). Potrdili smo, da nanos premaza pri lepljenju z lepili PUR bistveno poveča odpornost proti razslojevanju in da je strižna trdnost teh lepilnih spojev prav tako višja.
Despite good mechanical properties, beech wood still has much untapped potential in wood construction. It has a high density and is very strong, but at the same time biologically non-durable and dimensionally unstable. These undesirable properties can be reduced with thermal modification. This way we can use beech wood for purposes, for which its use was limited until now. After thermal modification, some mechanical properties of wood worsen and certain properties, impacting the quality of adhesive bonds, change. The purpose of the thesis was to find out, whether the adhesive bonds of the laminated wood from thermally modified beech wood will reach the demands of the standard SIST EN 14080:2013. We were also interested in the impact of the primer in gluing with PUR adhesives. In the manufacture of glulams, we have used the adhesives MUF, PUR, PUR in combination with the primer (PUR+P) and the EPI adhesive. Following the instructions of the manufacturers of adhesives we made three 4-layered glulams with each adhesive. We carried out a shear and delamination test according to the standard SIST EN 14080:2013. We found that all the adhesives have met the requirements for the shear strength of the adhesive bonds, the highest value was reached by specimens, glued with the adhesive PUR+P (fv avg = 14,9 N/mm2), but in all cases the shear strength and wood failure percentage was high. The delamination test was carried out according to the procedures A, B and C. In all the procedures, the requirements were met by the adhesives MUF and PUR+P. The delamination of the adhesive bonds in the case of samples, glued with the adhesives PUR and EPI, was too high in all procedures. We identified poor connections between the results of the shear and delamination test (R2 = 0,179-0,272). We confirmed that the application of the primer in gluing with PUR adhesives significantly increases the resistance to delamination and that the shear strength of these adhesive bonds is also higher.
Bukovina ima kljub dobrim mehanskim lastnostim še precej neizkoriščen potencial v leseni gradnji. Ima visoko gostoto in je zelo trdna, vendar pa tudi biološko neodporna in dimenzijsko nestabilna. Te nezaželene lastnosti lahko zmanjšamo s postopkom termične modifikacije. Bukov les lahko tako uporabimo tam, kjer je bila njegova uporaba do sedaj omejena. Lesu se po termični modifikaciji poslabšajo nekatere mehanske lastnosti, prav tako se mu spremenijo določene lastnosti, ki lahko vplivajo na kakovost lepilnih spojev. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali bodo lepilni spoji lameliranega lesa iz termično modificirane bukovine dosegli zahteve standarda SIST EN 14080:2013. Zanimal nas je tudi vpliv predpremaza pri lepljenju s PUR lepili. Pri izdelavi nosilcev smo uporabili MUF, PUR, PUR v kombinaciji s predpremazom (PUR+P) in EPI lepilo. Po navodilih proizvajalcev lepil smo z vsakim lepilom izdelali po tri štirislojne nosilce. Izvedli smo strižni in delaminacijski test po standardu SIST EN 14080:2013. Ugotovili smo, da so zahteve za strižno trdnost lepilnih spojev dosegla vsa lepila, najvišje vrednosti so dosegli preizkušanci, zlepljeni s PUR+P lepilom (fv avg = 14,9 N/mm2), v vseh primerih pa je bil delež loma po lesu visok. Delaminacijski test smo izvedli po postopkih A, B in C. Pri vseh postopkih sta zahteve dosegli lepili MUF in PUR+P. Delaminacija lepilih spojev je bila pri preizkušancih, zlepljenih s PUR in EPI lepilom pri vseh postopkih prevelika. Ugotovljene so bile šibke povezave med rezultati strižnega in delaminacijskega testa (R2 = 0,179 – 0,272). Potrdili smo, da nanos predpremaza pri lepljenju s PUR lepili močno poveča odpornost proti delaminaciji, prav tako je višja strižna trdnost teh lepilnih spojev.
94261
Magistrsko delo obravnava varjenje segmentov statorskega jedra elektromotorja z Nd: YAG in vlakenskim laserjem. Cilj raziskave je bil izbrati optimalne varilne parametre, s katerimi lahko dosežemo zadostno mehansko trdnost varjenih spojev z minimalnim zobnim momentom elektromotorja. V teoretičnem delu je opisana teoretična izhodišča o brezkrtačnem elektromotorju z enosmernim tokom, njegovi konstrukciji, delovanju in značilnostih. Nato je predstavljen pregled literature o varjenju laminiranega statorskega jedra in osnove o laserskem in laserskem varjenju. Eksperimentalno delo vsebuje opis zvarnega materiala in konstrukcijo statorskega jedra, opis varilne opreme in izbiro varilnih parametrov ter opis raziskav za kvantitativno vrednotenje in primerjavo kakovosti zvarnih spojev in vrtilnega momenta elektromotorja. Na podlagi rezultatov preliminarnega preizkusa, mehanskega preizkusa, metalografskega pregleda, meritev trdote in merskih instrumentov za upogibni moment ter minimalne vhodne energije na enoto dolžine zvara so izbrani optimalni varilni parametri za varjenje segmentov statorskega jedra elektromotorja. Rezultati meritev upogibnega momenta so pokazali, da je vpliv varilnih parametrov na upogibni moment zanemarljiv.
Master's thesis discusses the welding of segments of electric motor stator core with Nd:YAG and fiber laser. The goal of research was selection of optimal welding parametrs with wich we can reach sufficient mechanical strength of welded joints with minimal cogging torque of electric motor. In theoretical part is described the theory basis about brushless direct current electric motor, its construction, operation and characteristics. Then is presented literature overview about welding of laminated stator core and theory basis about laser and laser welding. Experimental work contains descriptions of welded material and construction of stator core, descriptions of welding equipment and selection of welding parametrs and description of researches for quantitative evaluation and comparsion of welded joints quality and cogging torque of electric motor. Based on results of preliminary test, mechanical test, metallographic examination, hardness measurements and cogging torque measuremets and minimal input energy per unit length of weld the optimal welding parametrs for welding of segments of electric motor stator core are selected. The results of cogging torque measurements showed that the influence of the welding parametrs on cogging torque are negligible.
V magistrskem delu je obravnavano talilno varjenje segmentov statorskega jedra elektromotorja z laserjem Nd:YAG in vlakenskim laserjem. Cilj naloge je bila izbira optimalnih varilnih parametrov, s katerimi lahko ob zadostni trdnosti zvarnih spojev dosežemo minimalni samodržni vrtilni moment elektromotorjev. Teoretičen del naloge obravnava teoretične osnove o enosmernem brezkrtačnem elektromotorju, njegovi zgradbi in delovanju ter karakteristikah, pregled literature varjenja lamel statorskega paketa in opis teoretičnih osnov laserja in laserskega varjenja. Eksperimentalni del vključuje opis osnovnega materiala za spajanje in zgradbo statorskega jedra, opis varilne opreme in izbire varilnih parametrov ter opis preizkusov in preiskav za kvantitativno ovrednotenje in primerjavo kakovosti zvarnih spojev in samodržnega vrtilnega momenta elektromotorja. Na podlagi analize rezultatov preliminarnega testa, mehanskega preizkusa, metalografske preiskave makroobrusov, meritev trdote zvarnih spojev in samodržnega vrtilnega momenta ter glede na minimalno količino vnesene energije na dolžino zvara so bili določeni optimalni varilni parametri za varjenje segmentov statorskega jedra elektromotorja. Rezultati meritev samodržnega vrtilnega momenta so pokazali, da je vpliv varjenja oziroma varilnih parametrov na samodržni vrtilni moment zanemarljivo majhen.
101133
Monoaminooksidaza (MAO) je flavoencim, ki katalizira oksidativno deaminacijo monoaminov. Obstajata dve znani izoobliki encima, in sicer MAO-A in MAO-B. Obe sta prisotni v večini tkiv, čeprav v različnih razmerjih. Dve se v glavnem odlikujeta po obliki svojih aktivnih mest in posledično specifičnosti substrata. Njihova glavna funkcija je inaktivacija monoaminskih nevrotransmiterjev, igrajo pa tudi ključno vlogo pri razgradnji prehranskih monoaminov. Zaviralci MAO-A se uporabljajo predvsem pri zdravljenju depresije in anksioznih motenj, medtem ko imajo zaviralci MAO-B terapevtsko vlogo pri zdravljenju Parkinsonove bolezni, bodisi kot monoterapija ali kot dodatek zdravljenju. V eksperimentalnem delu magistrske naloge smo zasnovali in sintetizirali 1- (3-benziloksi) benzil piperazinske strukturne analoge na osnovi 1-benzilhidril-4- (3- (benzilloksi) benzil piperazinskih strukturnih analogov na osnovi piperazinskega piperazina, pridobljenega iz 1-benzilhidrila-4- (3- (benzilziloksi) benzila), ki je v predhodno izvedenem testu inhibiral človeka (h MAO-B) z vrednostjo IC50 34,8, v vseh analogih pa smo obdržali komercialno nedotaknjen benzil fragment in vstavili spremembe v strukture z dodajanjem različnih substituentov v dušik piperazinskega obroča ali pa z bioizosterično zamenjavo piperazinskega Večino sinteze analogov spojin smo izvedli z N-alkilacijo ali redukcijsko aminacijo. Uspeli smo ponovno sintetizirati hitno spojino in nadaljnjih 16 analogov, ki smo jih biokemično analizirali na rekombinantnih encimih hMAO-A in hMAO-B in jim dodelili IC50 ali rezidualno aktivnost encima RA ()%. Nobeni od sintetiziranih spojin ni uspelo doseči IC50 v želenih nanomolarnih koncentracijah, vendar smo z rezultati še vedno zadovoljni, saj jih je 11 zaviralo hMAO-B z IC50 vrednostmi med 19 in 71 - nM. Z izjemo spojine 10, so vsi derivati, kjer so močnejši inhibitorji MAO-B. Zanimivo je, da se je po ressintezi zadetek izkazal za popolnoma neaktivnega. Z uporabo relativno enostavnih in kratkih sinteznih protokolov smo uspeli pripraviti selektivne inhibitorje hMAO-B, ki lahko služijo kot osnova za nadaljnjo optimizacijo inhibitorjev hMAO-B.
Monoamine oxidase (MAO) is a flavoenzyme that catalyzes the oxidative deamination of monoamines. There are two known isoforms of the enzyme, namely MAO-A and MAO-B. Both are present in most tissues albeit in different proportions. The two are mainly distinguished by the shape of their active sites and consequently by substrate specificity. Their main function is inactivation of monoamine neurotransmitters, but they also play a crucial role in the breakdown of dietary monoamines. Selective inhibitors of MAO-A are primarily used in the treatment of depression and anxiety disorders, whereas MAO-B inhibitors have a therapeutic role in the treatment of Parkinson’s disease, either as monotherapy or as an add-on treatment. Recently, scientific studies of MAO inhibitors have been primarily focused on their inherent neuroprotective properties. In the experimental part of this Master’s thesis we designed and synthesized 1-(3-benzyloxy)benzyl)piperazine structural analogues based on a commercially acquired 1-benzhydryl-4-(3-(benzyloxy)benzyl)piperazine, which inhibited human (h)MAO-B in a previously performed test with an IC50 value of 34,8 μM. We kept the (benzyloxy)benzyl fragment untouched in all of the analogues and inserted changes to the structures by attaching different substituents to the nitrogen of the piperazine ring, or alternatively, by virtue of a bioisosteric replacement of the piperazine ring. Most of the analogue compound synthesis was carried using N-alkylation or reductive amination reactions. We managed to successfully resynthesize our hit compound and further 16 more analogues, all of which were biochemically assayed on recombinant hMAO-A and hMAO-B enzymes and assigned an IC50 value or the residual activity of the enzyme RA (%). None of the synthesized compounds managed to obtain an IC50 activity in the desired nanomolar concentrations, yet we can still be pleased with the results, since 11 of them inhibited hMAO-B with IC50 values between ranging from 19 to 71 μM. With the lone exception of compound 10, all of the derivatives where more potent inhibitors of MAO-B. Interestingly, after resynthesis, the hit proved to be completely inactive. With the use of relatively simple and short synthesis protocols, we managed to prepare selective hMAO-B inhibitors, which can serve as a basis for the further optimization of hMAO-B inhibitors.
Monoamin oksidaza (MAO) je flavoencim, ki katalizira oksidativno deaminacijo monoaminov. Poznamo dve izoobliki encima in sicer MAO-A in MAO-B, ki se v različnih razmerjih nahajata v večini telesnih tkiv in se ločita predvsem po obliki aktivnega mesta ter posledično po substratih, ki jih razgrajujeta. Glavni funkciji MAO sta razgradnja eksogenih monoaminov in inaktivacija monoaminskih nevrotransmiterjev. Zaviralci MAO-A se uporabljajo v terapiji depresije in anksioznih motenj, zaviralci MAO-B pa predvsem kot samostojna ali pogosteje podporna terapija Parkinsonove bolezni. Večina raziskav v zadnjih letih se osredotoča predvsem na nevroprotektivne lastnosti, ki jih posedujejo zaviralci MAO. V sklopu eksperimentalnega dela smo načrtovali in sintetizirali strukturne analoge z 1-(3-(benziloksi)benzil)piperazinskim skeletom. Izhajali smo iz predhodno testiranega, komercialno dostopnega 1-benzhidril-4-(3-(benziloksi)benzil)piperazina, ki je z IC50 vrednostjo 34,8 μM zaviral humano (h)MAO-B. Pri vseh analogih smo obdržali benziloksibenzilni fragment, spremembe v strukturi pa smo vnašali s pripenjanjem različnih substituentov na dušik piperazina ali z bioizosterno menjavo samega piperazinskega obroča. Sintezo analogov smo večinoma izvedli preko reakcij N-alkiliranja ali z uporabo reakcije reduktivnega aminiranja. Uspešno smo resintetizirali spojino vodnico in še 16 analogov le-te ter jim nato z biokemijskim testiranjem na rekombinantnih encimih hMAO-A in hMAO-B določili rezidualno aktivnost RA (v %) pri 100 μM koncentraciji zaviralca, oziroma srednjo zaviralno koncentracijo – vrednost IC50. Čeprav nobena od končnih spojin ni dosegla delovanja v nanomolarnem območju, smo lahko z rezultati zadovoljni, saj je 11 končnih spojin zaviralo hMAO-B z IC50 vrednostmi med 19 in 71 μM. Z izjemo spojine 10 so vse končne spojine močneje zavirale hMAO-B, spojina 10 pa je zavirala samo hMAO-A. Zanimiva ugotovitev eksperimentalnega dela je bila, da je spojina zadetek po resintezi popolnoma neaktivna in ni izkazovala nobene zaviralne aktivnosti na hMAO. Z uporabo relativno preproste in kratke sintezni poti smo pripravili selektivne zaviralce hMAO-B, ki lahko služijo kot izhodišče za razvoj strukturno novih zaviralcev hMAO-B.
124053
Uvod: Osteoartritis je degenerativni proces, ki lahko privede do deformacije kolenskega sklepa in predvsem pri starejših povzroči težave pri vsakodnevnih aktivnostih in zmanjša kakovost življenja. Glavni simptom je bolečina. Fizioterapija ima pomembno vlogo pri njenem zdravljenju. Instrumentalna fizioterapija, kot je ultrazvok, se pogosto uporablja za zmanjšanje bolečine ali kot priprava na vadbo. Namen diplomskega dela je na podlagi objavljene strokovne in znanstvene literature predstaviti učinkovitost terapevtskega ultrazvoka za zmanjšanje bolečine pri osteoartritisu kolena. Metode dela: Članki so bili iskani v podatkovnih bazah PubMed, PEDro in Cochrane Library. Vključene so bile randomizirane kontrolirane raziskave, izvedene med letoma 2005 in 2017, kjer so analizirali vpliv ultrazvoka v kombinaciji z vajami na bolečino pri pacientih z osteoartritisom kolena. Rezultati: V analizo je bilo vključenih osem raziskav, od katerih jih je bilo pet analiziranih učinkov ultrazvoka na zmanjšanje bolečine v primerjavi s placebo ultrazvokom, preostale tri pa so analizirale vpliv ultrazvoka in vadbe na bolečino v primerjavi s kontrolno skupino, ki je prejela placebo ultrazvok z ali brez Za oceno učinkovitosti ultrazvoka za zmanjšanje bolečine smo uporabili vizualno analogno lestvico in vprašalnik WOMAC. V šestih raziskavah so dokazali statistično značilno zmanjšanje bolečine, v eni raziskavi so se pokazale statistično značilne razlike med skupinami le pri določenih rezultatih meritev, v eni raziskavi pa ni bilo statistično pomembnih razlik med skupinama. Razprava in zaključek: Vse skupine, vključno s kontrolno skupino, so doživele zmanjšanje bolečine, kar nakazuje, da ima placebo učinek velik vpliv. Rezultati raziskav so pokazali, da je pulzni ultrazvok učinkovitejši od kontinuiranega. Zaradi heterogenosti uporabljenih parametrov ultrazvoka je težko prepoznati najučinkovitejše parametre za zmanjšanje bolečine pri osteoartritisu kolena. Prav tako je težko govoriti o dolgoročnih učinkih ultrazvoka kot individualne terapije ali v kombinaciji z vadbo za bolečino. Kljub zmanjšanju bolečine, obstaja pomanjkanje dokazov o učinkovitosti ultrazvočne terapije pri osteoartritisu kolena, zato so potrebne dodatne visoko kakovostne študije. Rezultati raziskav so pokazali, da je ultrazvočna terapija pri osteoartritisu kolena zelo učinkovita.
Introduction: Osteoarthritis is a degenerative process that can lead to the deformation of the knee joint and particularly in the elderly cause problems with everyday activities and reduce the quality of life. The main symptom is pain. Physiotherapy has an important role in its treatment. Instrumental physiotherapy, like ultrasound, is often used for the reduction of pain or as a pre-preparation for exercise. Purpose: The purpose of the thesis is to present the efficacy of therapeutic ultrasound for the reduction of pain in knee osteoarthritis, based on the review of published professional and scientific literature. Methods: The articles were searched for in the databases PubMed, PEDro and Cochrane Library. Included were randomised controlled trials, conducted between 2005 and 2017, where they have analysed the influence of ultrasound in combination with exercises on pain in patients with knee osteoarthritis. Results: The analysis included eight studies. Five of them were analysing the effects of ultrasound on the reduction of pain in comparison with a placebo ultrasound and the remaining three were analysing the effect of ultrasound and exercising on pain compared to the control group, which received a placebo ultrasound with or without exercises. For the assessment of efficacy of the ultrasound for the reduction of pain were used the visual analogue scale and questionnaire WOMAC. In six studies they proved a statistically significant reduction of pain, in one study, statistically significant differences between groups only for certain results of the measurements and in one study there were no statistically significant differences between the two groups. Discussion and conclusion: All the groups, including the control groups, experienced a reduction of pain, which implies that the placebo effect has a major influence. The results of the studies show that the pulsed ultrasound is more effective than the continuous one. Due to the heterogeneity of the used parameters of ultrasound it is hard to identify the most effective parameters for the reduction of pain in knee osteoarthritis. It is also difficult to speak about the long-term effects of ultrasound as an individual therapy or in combination with exercise on pain. Despite the reduction of pain, there is a lack of evidence about the efficacy of the ultrasound therapy in knee osteoarthritis, therefore, additional high quality studies are needed.
Uvod: Artroza je degenerativni proces, ki lahko privede do deformacije kolenskega sklepa ter predvsem pri starejših povzroči težave pri vsakodnevnih opravilih in zmanjša kakovost njihovega življenja. Glavni simptom je bolečina. Pomembno vlogo pri zdravljenju ima fizioterapija. Inštrumentalna fizioterapija, kot je ultrazvok, se pogosto uporablja za zmanjševanje bolečine ali kot predpriprava na vadbo. Namen: Namen diplomskega dela je na osnovi pregleda objavljene strokovne in znanstvene literature predstaviti učinkovitost terapevtskega ultrazvoka pri zmanjševanju bolečine pri artrozi kolena. Metode dela: Članki so bili iskani v podatkovnih zbirkah PubMed, PEDro in Cochrane Library. Vključene so bile randomizirane kontrolirane raziskave, izvedene med letoma 2005 in 2017, v katerih so proučevali vpliv ultrazvoka ali ultrazvoka v kombinaciji z vadbo na bolečino pri pacientih z artrozo kolena. Rezultati: V analizo je bilo vključenih osem raziskav. Od tega so v petih raziskavah ugotavljali učinke ultrazvoka na zmanjševanje bolečine v primerjavi s placebo ultrazvokom, v preostalih treh pa so ugotavljali vpliv ultrazvoka in vadbe na bolečino v primerjavi s kontrolno skupino, ki je bila deležna placebo ultrazvoka z ali brez vadbe. Za ugotavljanje učinkovitosti ultrazvoka pri zmanjševanju bolečine sta bila uporabljena vidna analogna lestvica in vprašalnik WOMAC. V šestih raziskavah so dokazali statistično pomembno zmanjšanje bolečine, v eni raziskavi je do statistično pomembne razlike med skupinama prišlo le pri določenih rezultatih meritev, v eni raziskavi pa statistično pomembnih razlik med skupinama ni bilo. Razprava in sklep: Pri vseh skupinah, tudi kontrolnih, je prišlo do zmanjšanja bolečine, kar nakazuje, da ima placebo učinek velik vpliv. Rezultati raziskav kažejo, da je pulzna oblika ultrazvoka učinkovitejša kot kontinuirana. Zaradi heterogenosti uporabljenih parametrov ultrazvoka je težko izpostaviti najučinkovitejše parametre za zmanjševanje bolečine pri artrozi kolena. Prav tako je težko govoriti o dolgoročnih učinkih ultrazvoka na bolečino kot samostojni terapiji ali v kombinaciji z vadbo. Kljub zmanjšanju bolečine pa obstaja premalo dokazov o učinkovitosti ultrazvočne terapije pri artrozi kolena, zato so potrebne dodatne raziskave višje kakovosti.
99925
Zaradi vse večje količine podatkov in njihovega pomena na vseh področjih se pojavlja tudi vse večja potreba po učinkoviti predstavitvi podatkov - to lahko poskusimo z vizualizacijo podatkov. S tem eksperimentom smo želeli preveriti, kako na razumevanje prikazanih podatkov vplivajo različne predstavitve podatkov in njihovi grafični elementi. Za potrebe tega eksperimenta smo testirali učinkovitost prikaza v tabeli z različnimi vizualizacijami podatkov. Poleg tega smo preizkusili tudi učinek upoštevanja smernic za uporabo barve v vizualizaciji. V eksperimentu je sodelovalo 37 študentov Naravoslovja in inženirstva, ki so jim pokazali tri podatkovne nize, od katerih je bil eden v tabeli, dva pa sta bila vizualizacija podatkov. Ena vizualizacija je sledila smernicam za uporabo barv, drugi pa ne. Predmeti so bili razdeljeni v tri skupine, tako da je bilo mogoče vsak podatkovni niz prikazati na tri različne načine. Med ogledom podatkovnih predstavitev so odgovorili na vprašanja, ki se nanašajo na podatke, med katerimi je bila spremljana njihova smer pogleda. Učinkovitost predstavitve podatkov se je merila s številom napačnih odgovorov, hitrostjo odgovora (merjeno od časa odgovora na prejšnje vprašanje ali časa prikaza predstavitve) ter številom in trajanjem fiksacij. Ugotovili smo, da je vpliv na učinkovitost odvisen od konkretnega primera in da moramo vizualizacijo ustrezno prilagoditi, vendar so v povprečju vse meritve pokazale pozitiven vpliv vizualizacije podatkov in uporabe barvnih smernic.
With increasing amounts of data and its significance in all areas, there is also a growing need to effectively present data – we can attempt that with data visualization. With this experiment we tried to check how understanding of shown data is influenced by different data presentations and their graphical elements. We tested effectiveness of a presentation in a table against different data visualizations. Additionally we also test the effect of following guidelines for use of colour in visualization. We created the list of guidelines based on existing literature for the purposes of this experiment. 37 students of the Natural Sciences and Engineering took part in the experiment. They were shown three datasets, one of which was in a table and two were data visualizations. One visualization followed the colour use guidelines, the other did not. The subjects were divided into three groups, so that each dataset could be shown in all three different ways. While viewing the data presentations they answered questions relating to the data, during which their gaze direction was being tracked. Data presentation effectiveness was being measured using number of wrong answers, speed of answering (measured from time of answering previous question or time of showing the presentation), and number and duration of fixations. We found that the influence on effectiveness depends on specific case and that we need to tailor the visualization accordingly, but on average all metrics showed a positive influence of visualizing data and usage of colour guidelines.
Z vecˇanjem kolicˇine podatkov in njihovega pomena na vseh podrocˇjih se povecˇuje tudi potreba po ucˇinkoviti predstavitvi podatkov, cˇemur se lahko približamo z vizualizacijo podatkov. Pri eksperimentu smo želeli preveriti, kako na razumevanje prikazanih podatkov vplivajo razlicˇni nacˇini predstavitev ter njihovi graficˇni elementi. Testirali smo ucˇinkovitost predstavitve podatkov v preglednici v primerjavi z razlicˇnimi nacˇini vizualizacije podatkov. Poleg tega smo testirali tudi vpliv uposˇtevanja priporocˇil o uporabi barve v vizualizacijah. Seznam priporocˇil smo za potrebe eksperimenta sestavili na podlagi obstojecˇe literature. Pri eksperimentu je sodelovalo 37 sˇtudentov Naravoslovnotehnisˇke fakultete, ki so videli tri sete podatkov, od katerih je bil eden prikazan v preglednici, dva pa v vizualizacijah. Ena od vizualizacij je uposˇtevala priporocˇila za uporab barv, druga ne. Študenti so bili razdeljeni v tri skupine, da je bil lahko vsak izmed setov podatkov prikazan na vse tri nacˇine. Ob prikazu podatkov so testiranci odgovorili na vprasˇanja, ki so se nanasˇala na prikazane podatke, pri tem pa smo merili njihovo smer pogleda. Ucˇinkovitost predstavitve podatkov smo merili s sˇtevilom napak pri odgovarjanju, hitrostjo odgovarjanja (merjeno od odgovora na prejsˇnje vprasˇanje ali od cˇasa prikaza predstavitve) ter s sˇtevilom in cˇasom trajanja fiksacij. Izkazalo se je, da je vpliv na ucˇinkovitost odvisen od posameznega primera prikaza in je potrebno izdelavo vizualizacije temu prilagoditi, vendar pa smo v povprecˇju pri vseh metrikah ugotovili pozitiven vpliv vizualizacije ter uporabe priporocˇil.
113102
Glavni cilj diplomskega seminarja je bil raziskati vpliv prehoda iz tiskanih v elektronske priročnike o načinih učenja in stopnji znanja članov kabinskega osebja. V začetnem delu diplomskega seminarja smo predstavili strukturo usposabljanja in dela kabinskega osebja Adrie Airways, opisali priročnike, njihovo uporabo in pomembno vlogo, ki so jo imeli pri usposabljanju osebja. V drugem delu pa smo predstavili rezultate ankete med 69 predhodno zaposlenimi v kabinskem osebju Adrie Airways. Delo je potekalo v dveh različnih anketah; v eni, ki je bila usmerjena na zaposlene, ki so bili zaposleni v podjetju pred uvedbo digitalnih priročnikov, in v tisti, v kateri so bila postavljena vprašanja članom kabinskega osebja, ki so bili zaposleni po digitalizaciji priročnikov. Rezultati so pokazali, da so zaposleni v Adrii Airways ne le raje učili iz tiskanih priročnikov, temveč so tudi ugotovili, da je njihovo učenje bolj učinkovito in da je znanje, ki ga potrebujejo, lažje razumeti. Poleg tega je raziskava pokazala, da je generacija digitalnih domorodcev raje tudi učenje iz tiskanih medijev, kar so prej pokazale tudi druge raziskave. Največji negativni vpliv uvedbe digitalnih priročnikov se je pokazal pri spremembah motivacije kabinskega osebja za iskanje novih informacij, zavzetosti za učenje, kakovosti učenja in doslednosti pri usposabljanju za revidiranje novih priročnikov. Vendar pa so anketiranci poročali, da ni bilo negativnega vpliva na njihovo raven znanja. Zanimivo je, da so rezultati raziskave pokazali, da je nedigitalna narava tiskanih priročnikov vplivala na odnos kabinskega osebja do priročnikov. Ti so bili bolj cenjeni pri uslužbencih Adrie Airways, saj so jim dali občutek ponosa na delo, ki so ga opravljali, in so predstavljali izraz zvestobe zaposlenih. Zato smo v diplomskem seminarju potrdili ugotovitve, da so bile izvedene tudi druge podobne raziskave; učenje iz tiskanih medijev je boljše od učenja iz elektronskih, digitalnih medijev, saj ima pozitiven vpliv na znanje, ki ga lahko učinkoviteje pridobivamo in ga hranimo dlje; to je pomembna ugotovitev, ki bi jo morali upoštevati v različnih podjetjih in institucijah, kjer se spodbuja in ceni učenje in znanje zaposlenih.
The main aim of the diploma seminar is to research the impact of a transition from printed to electronic manuals on ways of learning and level of knowledge of cabin crew members. In the beginning part of the diploma seminar, the structure of Adria Airways training and cabin crew work were presented, along with the manuals’ description, their usage, and the important role they had in staff training. In the second part, the results of a survey among the 69 previous Adria Airways cabin crew employees were presented. The work involved two different surveys; the one that was directed to the staff that were employed at the company before the digital manuals were introduced, and the one where questions were asked to the cabin crew members that were employed after the digitalization of manuals. The results have shown that the Adria Airways employees not only preferred learning from the printed manuals but also found their learning to be more efficient and the knowledge required easier to grasp. Furthermore, the survey has demonstrated that the generation of digital natives also preferred learning from printed media, which was previously already shown by other researches. The biggest negative impact of the introduction of digital manuals could be observed in changes to cabin crew’s motivation to look for new information, engagement to learn, quality of learning, and consistency in training courses on new auditing. However, the survey respondents reported there was no negative effect on their level of knowledge. Interestingly, the results of the survey have shown that a non-digital nature of printed manuals had an impact on the cabin crew’s attitude to manuals. These were more appreciated by the Adria Airways staff members as they gave them a feeling of pride in the work they did and represented an expression of employee loyalty. Therefore, the diploma seminar confirms the findings that other similar studies have implemented; learning from printed media is superior to learning from electronic, digital media as it has a positive impact on knowledge that can be obtained more efficiently and is retained longer. This is an important finding that should be taken into account in various companies and institutions, where learning and knowledge of employees is encouraged and appreciated.
Namen diplomskega seminarja je raziskati, kako se je kabinsko osebje v Adrii Airways odzvalo na prehod s tiskanih na elektronske priročnike ter kakšen vpliv je ta sprememba imela na načine učenja in nivo znanja. V začetnem delu je predstavljena struktura izobraževanja v Adrii Airways, poklic kabinskega osebja, razlogi zakaj so imeli priročniki pri tem tako pomembno vlogo ter predstavitev priročnikov, ki so se uporabljali. V drugem delu so predstavljeni rezultati anketne raziskave med 69 bivšimi zaposlenimi člani kabinskega osebja. Anketa je bila sestavljena dvotirno; za zaposlene pred uvedbo digitalnih priročnikov ter za tiste, ki so se zaposlili po digitalizaciji priročnikov. Rezultati so pokazali, da so se zaposleni raje, lažje in bolj učinkovito učili iz tiskanih priročnikov. Pokazalo se je tudi, da generacija digitalnih domorodcev ravno tako preferira učenje iz tiskanega medija, kot so to že dokazale predhodno opravljene študije. Največji negativni vpliv spremembe nosilca je bilo zaznati na področju motivacije za iskanje informacij, pri motivaciji za učenje, kvaliteti učenja in doslednosti pri seznanjanju z novimi revizijami. Negativnega vpliva na nivo znanja, anketiranci niso zaznali. Izkazalo se je, da je materialnost tiskanih priročnikov vplivala na zaznavanje odnosa do priročnikov, saj so jih doživljali kot odraz svojega odnosa do dela, krepili so občutek pripadnosti poklicu, nanje so bili navezani in ponosni. Diplomski seminar potrjuje spoznanja podobnih študij, ki ugotavljajo, da je učenje iz tiskanega medija superiorno učenju iz elektronskega medija ter da ima snovnost priročnikov v tiskani obliki pozitiven vpliv na pridobivanje in ohranjanje znanja. To dejstvo bi morali upoštevati v podjetjih ter drugih institucijah, kjer so viri znanja pomemben dejavnik.
138982
Preučevali smo mehanske lastnosti ergonomsko oblikovanega ročaja za lopato, izdelano iz vezanega lesa, letalskega furnirja, laminiranega furnirja in ukrivljenega laminiranega furnirja. Plošče so bile izdelane iz bukovega furnirja debeline 1,2 mm in dimenzij 1300 mm × 430 mm. Prečne furnirje iz vezanega lesa smo žagali in jih po širini ponovno povezali z nitjo. Ista tehnika je bila uporabljena pri lepljenju furnirja z letalsko furnirsko ploščo, za katero je bil potreben kot 26 °. Končna debelina plošč je bila 32,5 mm, tako da je bilo lepljenih 27 plasti. Pri upognjenem LVL smo najprej na CNC stroju izrezali model iz MDF materiala in posamezne dele povezali z mozniki ter jih nato zlepili skupaj. Za lepljenje vseh slojnih lesenih kompozitov smo uporabili enokomponentno poliuretansko lepilo ICEMA R 145 / 12. Iz vsake plošče smo izdelali 5 ročajev in preizkusili njihove mehanske lastnosti. Ker se lopate za sneg uporabljajo predvsem pri nizkih temperaturah, smo 2 ročaja testirali pri -18 °C in 2 pri sobni temperaturi 22 °C. Ugotovili smo, da nizka temperatura izboljša mehanske lastnosti lesa, saj so bile izmerjene sile, ki delujejo na zamrzovalnih ročajih nekoliko Ukrivljen LVL ročaj je bil sposoben prenesti zelo visoke sile, sledi ročaj iz letalske plošče, medtem ko so ročaji iz vezanega lesa in LVL obravnavali približno enako silo. Preizkusili smo tudi aluminijast ročaj, ki je trenutno na trgu. V primerjavi s slojevitimi lesenimi kompoziti, prenaša manjše obremenitve, vendar ima večji elastični modul.
We studied the mechanical properties of an ergonomically designed handle for a shovel produced from plywood, aviation veneer panel, laminated veneer lumber, and bent laminated veneer lumber. Panels were made from beech veneer with a thickness of 1.2 mm and dimensions of 1300 mm × 430 mm. Cross veneers of plywood were sawed and bonded again at width direction with the thread. The same technique was used with bonding veneers with the aviation veneer panel for which an angle of 26° was needed. The final thickness of the panels was 32.5 mm, so 27 layers were glued. For bent LVL, we first cut the model from the MDF material on a CNC machine and connected the individual parts with dowels and then glued them together. For gluing all layered wood composites, one component polyurethane adhesive ICEMA R 145/12 was used. We produced 5 handles from each panel and tested their mechanical properties. Since snow shovels are mainly used at low temperatures, 2 handles were tested at -18 °C and 2 at room temperature of 22 °C. We determined that low temperature improves the mechanical properties of the wood, since the measured forces applied at the freezing handles were slightly higher. The bent LVL handle was able to bear very high forces, followed by the handle from the aviation panel, while the plywood and LVL handles handled approximately the same force. We also tested an aluminium handle that is currently on the market. In comparison with the layered wood composites, it transfers small loads but has a larger elastic module.
Ugotavljali smo mehanske lastnosti ergonomsko oblikovanega ročaja lopate iz vezane plošče, letalske plošče, slojnatega furnirnega lesa LVL in krivljenega slojnatega furnirnega lesa. Plošče smo izdelali iz bukovega furnirja debeline 1,2 mm in dimenzij 1300 mm * 430 mm. Prečne furnirje pri vezani plošči smo najprej razžagali in jih širinsko spojili z nitko. Prav tako smo spojili furnirje pri letalski plošči, kjer je bil kot med sosednjima furnirjema 26° in s tem zmanjšali ostanek materiala. Končna debelina 27 slojnih plošč je bila 32,5 mm. Za krivljen slojnat furnirni les smo najprej na CNC stroju izrezali model iz MDF materiala in posamezne dele s pomočjo moznikov in lepila spojili skupaj. Za lepljenje vseh slojnatih lesnih kompozitov smo uporabili eno komponentno poliuretansko lepilo ICEMA R 145/12. Nato smo iz vsakega kompozita naredili po 5 ročajev in testirali njihove mehanske lastnosti. Ker se snežne lopate uporabljajo predvsem pri nizkih temperaturah, smo 2 ročaja testirali pri -18 °C, 2 pa pri sobni temperaturi 22 °C. Ugotovili smo, da nižja temperatura poviša mehanske lastnosti lesa, saj so bile izmerjene sile večje. Največje sile je prenesel krivljen LVL ročaj, sledil mu je ročaj iz letalske plošče, medtem ko sta ročaja iz vezane plošče in LVL zdržala najmanj in približno enako. Testirali smo tudi aluminijasti ročaj, ki se sicer trenutno prodaja na trgu. V primerjavi s slojnatimi lesnimi kompoziti prenese manjše obremenitve, ima pa večji elastični modul.
103357
Namen diplomskega dela je bil pregledati uporabo ketogenske diete kot primarne ali podporne terapije pri bolnikih, ki se borijo z epilepsijo, s poudarkom na terapiji dojenčkov in otrok. Glavni cilj terapije s ketogeno dieto je odpraviti ali vsaj zmanjšati pojav in intenzivnost epileptičnih napadov. Uporablja se lahko kot samostojna terapija ali v kombinaciji z antiseptičnimi zdravili. Učinkovitost te diete temelji na številnih med seboj povezanih mehanizmih, ki spreminjajo telesno presnovo. Namesto glukoze oskrbuje možgane z alternativnim virom energije v obliki ketonskih teles (aceton, acetoacetat in beta hidrokstbutirat), kar omogoča bolj postopno sproščanje energije in posledično preprečevanje prekomerne stimulacije sinaps, kot tudi epileptičnih napadov. Ketogena prehrana je v osnovi zelo restriktivna dieta, saj omejuje količino dovoljenih ogljikovih hidratov in beljakovin, kar lahko privede do podhranjenosti. Zaradi tega začetka prehrane mora biti vedno pod nadzorom kliničnega dietetika in nevrologa. Pred uvedbo diete je treba vsakega bolnika temeljito pregledati. Med pregledi se ocenjuje raven hranil, drugih biokemičnih vrednosti, ravni ketonov v urinu in krvi, da se zagotovi čim boljši rezultat. Ta prehranska terapija ima drugačen učinek na paciente, zato je potreben individualen pristop. V diplomskem delu so predstavljene različne vrste ketogene prehrane, možni neželeni učinki in predlog upravljanja prehrane za paciente od začetka do prenehanja prehranske terapije.
The purpose of this thesis was to overview the use of a ketognic diet as a primary or supporting therapy for patients which struggle with epilepsy, with an emphasis on therapy for infants and children. Main goal of a therapy with the ketogenic diet is to eliminate or at least minimize occurrence and intensity of epileptic seizures. It can be used as an independent therapy or in a combination with antiseizure drugs. The efficacy of this diet is based upon numerous interlinked mechanisms which alter the body's metabolism. Instead of glucose it provides brain with an alternate source of energy in a form of ketone bodies (acetone, acetoacetate, and beta hydroxtbutyrate), which allows more gradual release of energy and subsequently prevention of overstimulation of synapses as well as epileptic seizures. Ketogenic diet is fundamentally a very restrictive diet since it limits the amount of allowed carbohydrates and protein, which could lead to malnutrition. Because of that initiation of the diet should always be under supervision from a clinical dietitian and a neurologist. Before the diet initiation every patient must be thoroughly examined. During the check-ups nutrient levels, other biochemical values, as well as urine and blood ketone levels are assessed so the diet can be efficiently regulated to ensure optimal results. This nutrition therapy has a different effect on patients therefore an individual approach is required. This thesis presents different types of ketogenic diets, possible adverse effects, and a proposal of nutrition management for the patients, from the initiation to discontinuation of the nutrition therapy.
Namen diplomskega dela je bil narediti pregled uporabe ketogene diete, kot primarne ali podporne terapije za osebe z epilepsijo, s poudarkom na terapiji za dojenčke in otroke. Cilj prehranske terapije s ketogeno dieto je prenehanje oziroma zmanjšanje pogostosti in jakosti epileptičnih napadov. Lahko se uporablja kot samostojna terapija oziroma v kombinaciji s protiepileptičnimi zdravili. Uspešnost diete temelji na številnih, med seboj povezanih mehanizmih, ki spremenijo presnovo posameznika. Možganom namesto glukoze zagotovijo nadomesten vir energije v obliki ketonskih telesc (acetona, acetoacetata in beta-hidroksibutirata), ti pa omogočajo počasnejše sproščanje energije in s tem preprečijo prevzdraženost sinaps ter posledično epileptične napade. Ketogena dieta je v osnovi zelo restriktivna dieta, omejuje vnos ogljikovih hidratov in beljakovin, kar lahko privede do pomanjkanja določenih hranil, zato je nujno uvajanje prehranske terapije pod nadzorom kliničnega dietetika in nevrologa. Potreben je pregled pred uvajanjem in nato redni pregledi med izvajanjem diete, kjer se redno spremljajo primernost vnosa hranil, vrednosti ketonov v urinu in krvi ter nekaterih drugih biokemičnih parametrov v krvi. Glede na izvide se sama dieta po potrebi prilagaja, da se zagotovi čim večja uspešnost. Prehranska terapija pri vseh bolnikih nima enakega učinka, zato je nujen individualen pristop. V diplomskem delu so predstavljene različne vrste ketogene diete, možni stranski učinki ter celoten potek prehranske terapije, od uvajanja do prekinitve ketogene diete.
129071
Čistemu aluminiju dodamo številne legirne elemente, da izboljšamo njegove mehanske lastnosti. Katere legirne elemente izberemo, je odvisno od aplikacije, uporabe zlitine. Bakru dodajamo aluminij, da povečamo trdnost in obdelovalnost. Ena od takšnih zlitin je zlitina EN AW2011, ki poleg 5.00 - 6.00 wt.% Cu vsebuje tudi svinec in bizmut. Ker se strjevanje zlitin v standardnih industrijskih praksah pojavlja pri višjih hitrostih hlajenja, inhomogenosti, puščanjih in intermetalnih fazah, predvsem v obliki Al2Cu v zlitinah serije 2xxx se pojavljajo v mikrostrukturi. S homogenizacijo zlitin iz te serije lahko zmanjšamo delež krhkih in neuravnoteženih faz ter povprečno velikost faze Al2Cu, raztopimo topne komponente in omogočimo bolj homogeno porazdelitev po mikrostrukturi. Glavni namen diplomskega dela je bila analiza homogenizacije zlitine po EN2011 z merjenjem električne upornosti. V ta namen smo izdelali valjaste vzorce in izvedli meritve specifične električne upornosti v odvisnosti od časa v električni peči s cevasto upornostjo. Za primerjalno analizo smo izvedli 12-urno homogenizacijo pri dveh temperaturah, in sicer 480 in 520 °C, DSC analizo, kjer smo po opravljenih meritvah izdelali krivulje poteka homogenizacije v odvisnosti od časa. Krivulje specifične električne upornosti so se v prvih 100 minutah izrazito povečale, krivulje DSC pa v prvih 50 minutah homogenizacijskega žarjenja pri 520 °C, medtem ko je na krivuljah vzorcev, homogeniziranih pri 480 °C v prvih minutah žarjenja pred vzponom, prišlo do dodatnega odstopanja. V naslednjih urah homogenizacije je bil naklon krivulj v meritvah pri obeh temperaturah prilagojen, iz česar lahko sklepamo, da se večina glavnih procesov homogenizacije po EN AW2011 pri temperaturi 520 °C izvaja v prvih 100 minutah homogenizacijskega žarjenja.
Numerous alloying elements are added to pure aluminum to improve its mechanical properties. Which of the alloying elements we choose depends on the application, the use of the alloy. Copper is added to aluminum to increase the strength and machinability. One of such alloys is the alloy EN AW2011, which in addition to 5.00 - 6.00 wt. % Cu also contains lead and bismuth. As the solidification of alloys in standard industrial practices occurs at higher cooling rates, inhomogeneities, leaks and intermetallic phases, mainly in the form of Al2Cu in alloys of the 2xxx series occur in the microstructure. By homogenization of this series's alloys, we can reduce the proportion of brittle and unbalanced phases and the average size of the Al2Cu phase, dissolve soluble components, and enable a more homogeneous distribution throughout the microstructure. The main aim of the diploma work was analysis of EN AW2011 alloy homogenization with electrical resistivity measurement. For this purpose, we made cylindrical samples and performed measurements of specific electrical resistance as a function of time in a horizontal tubular resistance electric furnace. For comparative analysis, 12-hour homogenization was conducted at two temperatures: 480 and 520 °C, and DSC analysis was performed. After the measurements, we made curves of the homogenization course as a function of time. The specific electrical resistivity curves increased markedly in the first 100 minutes and the DSC curves in the first 50 minutes of homogenization annealing at 520 °C, while on the curves of samples homogenized at 480 °C in the first minutes of annealing before rise there was an additional deviation. In the following hours of homogenization, the slope of the curves in the measurements at both temperatures was adjusted. It can be concluded that most of the main processes of EN AW2011 homogenization at a temperature of 520 °C are carried out in the first 100 minutes of homogenization annealing.
Čistemu aluminiju se z namenom izboljšanja mehanskih lastnosti dodajajo številni legirni elementi. Katerega od legirnih elementov bomo izbrali je odvisno od aplikacije oziroma uporabe zlitine. Za povečanje trdnosti in sposobnosti strojne obdelave dodajamo aluminiju baker. Ena izmed takšnih zlitin je zlitina EN AW2011, ki poleg 5.00–6.00 mas. % Cu vsebuje še svinec in bizmut. Ker poteka strjevanje zlitin v običajnih industrijskih praksah pri večjih hitrostih ohlajanja, nastajajo v mikrostrukturi nehomogenosti, izceje in intermetalne faze, ki se pri zlitinah serije 2xxx pojavljajo predvsem v obliki Al2Cu. S homogenizacijskim žarjenjem lahko zlitinam te serije zmanjšamo delež krhkih in neravnotežnih faz ter povprečno velikost faze Al2Cu, raztopimo topne komponente ter omogočimo bolj homogeno porazdelitev po mikrostrukturi. Cilj diplomskega dela je bil spremljanje homogenizacije aluminijeve zlitine EN AW2011 preko meritev specifične električne upornosti. V ta namen smo izdelali cilindrične vzorce in v vodoravni cevni uporovni električni peči opravili meritve specifične električne upornosti v odvisnosti od časa. Z namenom primerjalne analize smo 12 urno homogenizacijo izvajali pri dveh temperaturah, in sicer pri 480 in 520 °C ter izvedli DSC analizo. Po opravljenih meritvah smo izdelali krivulje poteka homogenizacije v odvisnosti od časa. Krivulje specifične električne upornosti so v prvih 100 minutah in DSC krivulje v prvih 50 minutah homogenizacijskega žarjenja na temperaturi 520 °C izrazito naraščale, medtem ko se je na krivuljah vzorcev, homogeniziranih pri 480 °C v prvih minutah žarjenja pred porastom pojavil še vrh oz. zastoj. V naslednjih urah homogenizacije se je naklon krivulj pri meritvah na obeh temperaturah uravnal. Zaključimo lahko, da se večina glavnih procesov homogenizacije EN AW2011 pri temperaturi 520 °C izvede v prvih 100 minutah homogenizacijskega žarjenja.
120758
Razglednice so profesionalno obdelane v arhivu, knjižnici ali muzeju s pomočjo standardov, pravilnikov in priročnikov. Primerjali in ugotavljali smo podobnosti posameznih elementov po različnih standardih za opisovanje razglednic. S pomočjo ISAD (G) arhivskega standarda, ISBD (NBM) standarda za knjižnice in Pravilnika za vodenje inventarnih knjig prvovrstne kulturne dediščine za muzeje smo katalogizirali izbrano razglednico, pri čemer smo primerjali opisne elemente izbrane razglednice in jih analizirali glede na podobnosti in razlike. Z metodo intervjuja smo pridobili mnenje o uporabljenih sklopih elementov. Intervjuvali smo zaposlene v arhivu, knjižnici in muzeju, ki se ukvarjajo z obdelavo in katalogizacijo gradiva. Z intervjuji smo želeli ugotoviti predvsem, katere standarde uporabljajo in elemente, ki so pomembni za katalogizacijo razglednic. Da bi oblikovali osnovo za novo oblikovane smernice, smo izbrali metapodatkovno shemo KAMRA. Opisali smo njene elemente in jih primerjali s standardi. Ugotovili smo, da so standardi arhivov, knjižnic in muzejev različni, elementi, ki se uporabljajo za obdelavo razglednic, pa so podobni. S pomočjo intervjujev smo ugotovili, da je trenutno opravljeno katalogiziranje razglednic zadovoljivo za interno uporabo, kljub temu pa prevladuje enotna obdelava. Na podlagi metapodatkovne sheme KAMRA smo združili podobno imenovane elemente uporabljenih standardov. Skrbno smo razlikovali vsebino elementov. Ti novi elementi so sistematično predstavljeni in gradijo preproste smernice. Namen magistrskega dela je bil ustvariti uporabna in predvsem enostavna pravila za uporabo v arhivih, knjižnicah in muzejih.
Postcards are professionally processed in an archive, library, or museum using standards, policies, and manuals. We want to compare and determine the similarities of individual elements by the different standards for describing postcards. With the help of the ISAD(G) archive standard, the ISBD(NBM) standard for libraries, and the Rules for keeping inventory books of premier cultural heritage for museums, we catalogued a selected postcard. The descriptive elements of the selected postcard were compared and analyzed for similarities and differences. Using the interview method, we obtained an opinion on the used set of elements. We interviewed employees in the archive, library, and museum who deal with the processing and cataloguing of material. Through the interviews, we mainly wanted to find out which standards are used and elements that are important for postcard cataloguing. To form the basis of newly designed guidelines we selected the KAMRA metadata scheme. We described its elements and compared them with those of the standards. We found that the standards of archives, libraries, and museums are different, while the elements used for postcards processing are similar. Through interviews, we found that postcard cataloguing as done now is satisfactory for internal use, however there is a preference for uniform processing. Based on the KAMRA metadata scheme, we combined similarly named elements of used standards. We were careful to differentiate the content of elements. These new elements are systematically presented and build our simple guidelines. This master's thesis aimed to create useful and, above all, simple rules for use in archives, libraries, and museums.
Razglednice v arhivu, knjižnici ali muzeju popisujejo po standardih, pravilnikih in priročnikih. Primerjati želimo elemente iz posameznih standardov in pravilnikov ter ugotoviti usklajenost med njimi. S pomočjo standarda za arhive ISAD(G), standarda ISBD(NBM) za knjižnice in Pravilnika za vodenje inventarne knjige premične kulturne dediščine za muzeje smo popisali izbrano razglednico. Opisne elemente za izbrano razglednico smo med seboj primerjali ter analizirali podobnosti in razlike. Intervjuvali smo zaposlene v arhivu, knjižnici in muzeju, ki se ukvarjajo z obdelavo in katalogizacijo gradiva. Prek intervjuja smo predvsem želeli izvedeti, kateri standardi se uporabljajo in kateri elementi so pomembni za obdelavo razglednic. Za oblikovanje smernic smo izbrali metapodatkovno shemo KAMRA. Opisali smo njene elemente in jih primerjali s tistimi iz standardov. Ugotovili smo, da so standardi arhivov, knjižnic in muzejev različni, medtem ko so si elementi, s katerimi so razglednice obdelane, podobni. Z intervjuji smo ugotovili, da je trenutna katalogizacija razglednic zadovoljiva za interno uporabo. Razbrali smo naklonjenost poenoteni obdelavi. Na podlagi metapodatkovne sheme KAMRA smo združili podobno imenovane elemente standardov iz ustanov. Pri tem smo pazili na razlikovanje vsebine elementov. Ti novi elementi so sistematično predstavljeni in sestavljajo naše enostavne smernice. Cilj magistrskega dela je bil oblikovati uporabne in predvsem enostavne smernice za uporabo v arhivih, knjižnicah in muzejih.
126500
V diplomskem delu je predstavljena možnost uporabe piroliznega olja, izdelanega iz odpadnih pnevmatik, v sodobnem turbopolnilniku in intercooled avtomobilskem dizelskem motorju s sistemom skupnega voda. Zaradi nizkega cetanskega števila izrabljenega goriva je bila neposredna uporaba v dizelskem motorju do sedaj omejena le na visoke obremenitve. V diplomskem delu je bilo dokazano, da je s spreminjanjem parametrov vbrizgavanja goriva, uvajanjem pilotnega vbrizgavanja in recirkuliranih izpušnih plinov mogoče razširiti delovno območje dizelskega motorja s 100% piroliznega olja, izdelanega iz odpadnih pnevmatik. Za namene meritev je bila zasnovana eksperimentalna ploščad za merjenje termodinamičnih parametrov in emisij. Rezultati meritev kažejo, da lahko sodoben turbo in intercooled avtomobilski motor s sistemom skupnega voda učinkovito deluje z uporabo direktnih piroliznih oljnih pnevmatik, proizvedenih iz srednje in plinaste obremenitve tudi ob zagotavljanju primerljivih emisij.
Thesis represents the possibility of using pyrolysis oil, produced from waste tires, in a modern turbo charged and intercooled automotive diesel engine with a common rail system. Due to the low cetane number of used fuel, direct use in a diesel engine was until now limited only to high loads. The thesis demonstrated that by changing the fuel injection parameters, introducing the pilot injection and recirculated exhaust gases it is possible to extend the working area of the diesel engine using 100% pyrolysis oil, produced from waste tires. For measurement purposes, an experimental rig was designed to measure thermodynamic parameters and emissions. The results of the measurements indicate that a modern turbo charged and intercooled automotive diesel engine with a common rail system can efficiently operate with the use of direct pyrolysis oil produced from waste tires even at medium and low loads, while ensuring gaseous emissions comparable to level emitted with diesel fuel.
V zaključni nalogi je predstavljena in preizkušena možnost uporabe piroliznega olja iz odpadnih pnevmatik v sodobnem tlačno polnjenem dizelskem motorju s skupnim vodom. Zaradi nizkega cetanskega števila uporabljenega goriva je neposredna uporaba v dizelskem motorju omejena zgolj na visoke obremenitve. V nalogi je pokazano, da je s spremembo parametrov vbrizgavanja goriva, uvedbo predvbrizga in recirkuliranih izpušnih plinov možno razširiti delovno področje dizelskega motorja ob uporabi 100 % piroliznega olja iz odpadnih pnevmatik. Za potrebe meritev je bila zasnovana merilna veriga namenjena merjenju termodinamskih parametrov in izpustov onesnažil. Rezultati meritev kažejo na to, da lahko sodobni tlačno polnjeni dizelski motor s sistemom skupnega voda učinkovito deluje ob uporabi piroliznega olja iz odpadnih pnevmatik tudi pri srednjih in nizkih obremenitvah pri čemer so izpusti plinskih onesnažil primerljivi, kot pri delovanju z dizelskim gorivom
96404
Kemijsko stanje podzemne vode v neprečiščenih in visoko prepustnih vodonosnikih je odvisno od naravnih in antropogenih vplivov. Antropogeni viri povečane mineralizacije so pogosto odlagališča, kjer so raztopljeni ioni in minerali razporejeni po celotnem vodonosniku glede na smer toka podzemne vode. Črnoško občinsko odlagališče se nahaja na severu Slovenije v bližini vasi Črneče. Obravnavano območje je visoko prepustna aluvialna ravnica, sestavljena iz kvartarnih sedimentov nad odlagano podlago slabo prepustnih metamorfnih kamnin. Na tem območju sta dva površinska pretoka vode, neenakomeren pretok podzemne vode in visoka prepustnost območja omogočata selitev onesnaževal po celotnem območju. Kemična sestava podzemne vode v Črnečah se določa na štirih opazovalnih vrtinah. Koncentracija anorganskih vrst lahko določi naravno ozadje proučevanega območja, njihove povišane vrednosti pa lahko odražajo tudi onesnaženje podzemne vode. V naši raziskavi smo raziskali prisotnost trendov časovne odvisnosti koncentracij parametrov, trendov koncentracij parametrov v odvisnosti od nivoja podzemne vode in prisotnost trendov soodvisnosti koncentracij različnih parametrov. Poznejša hidrogeokemijska analiza je potrdila ravnotežje podzemne vode z mineraloma kalcitom in dolomitom, mineralizacija se povečuje v smeri toka. Rezultati statistične in hidrogeokemijske analize so pokazali, da se dinamika podzemne vode odraža v njenem kemijskem stanju. Povečana koncentracija anorganskih ionov in povečana mineralizacija v vrtinah v smeri toka kažejo na vpliv odlagališča, poleg tega pa raztros vrednosti opazovane vrtine POČ-1 odraža tudi dodatni vpliv reke Drave. Kemijsko stanje podzemne vode na zgornji vrtini POČ-2 kaže količino in kemijsko stanje padavin in dotoka podzemne vode iz južnega zaledja. Stabilne razmere so razvidne iz opazovane vrtine POČ-3, na katero ne vplivajo zunanji dejavniki. Podzemna voda na tem mestu odraža naravno stanje podzemne vode na opazovanem območju.Površinske koordinate (D48 / GK) GKX 161235,56 GKY 499585,85; ;X 16 GK1095,15 GKY: 499:556;80; GKX: 161100, GK98Y: 499732;60; GKX 161194,4, GKY 499708:87.
The chemical status of groundwater in unconfined and highly permeable aquifers depends on natural and anthropogenic influences. Anthropogenic sources of increased mineralization are often landfills, where dissolved ions and minerals are distributed throughout the aquifer depending on the direction of groundwater flow.The Črneče municipal landfill is located in the north of Slovenia, near the village of Črneče. The analysed area is a highly permeable alluvial plain consisting of Quaternary sediments deposited over bedrock of poorly permeable metamorphic rocks. There are two surface water flows in this area. The irregular groundwater flow and high permeability of the area allow the migration of contaminants throughout the area. The chemical composition of groundwater in Črneče is determined at four observation boreholes. The concentration of inorganic species can determine the natural background of the studied area, but their elevated values can also reflect the pollution of groundwater. In our study we investigated the presence of trends of temporal dependence of parameter concentrations, trends of parameter concentrations as a function of groundwater level and the presence of trends of co-dependence of concentrations of different parameters. Data processing confirmed the presence of these trends, but they vary depending on the hydrogeological site. Subsequent hydrogeochemical analysis confirmed the equilibrium of groundwater with minerals calcite and dolomite, mineralization increases in the downstream direction. The results of statistical and hydrogeochemical analysis showed that the dynamics of groundwater is reflected in its chemical status. Increased concentration of inorganic ions and increased mineralization at the downstream boreholes indicate the influence of the landfill, moreover, the scatter of the values of the observation borehole POČ-1 reflects the additional influence of Drava River. The chemical status of groundwater at upstream borehole POČ-2 indicates the amount and chemical status of precipitation and inflow of groundwater from the southern hinterland. Stable conditions are evident in observation borehole POČ-3, which is not influenced by external factors. Groundwater at this site reflects the natural condition of groundwater in the observation area.Area coordinates (D48/GK): GKX: 161235,56 GKY: 499585,85; GKX: 161095,15 GKY: 499556,80; GKX: 161100,98 GKY: 499732,60; GKX: 161194,4, GKY: 499708,87.
Kemijsko stanje podzemne vode odprtih in dobro prepustnih vodonosnikov je odvisno od naravnih in antropogenih dejavnikov. Antropogen vir povišane mineralizacije so zelo pogosto območja odlagališč odpadkov, kjer se raztopljeni ioni in minerali po prostoru razširjajo v odvisnosti od smeri toka podzemne vode.Komunalno odlagališče Črneče se nahaja v severni Sloveniji ob vasi Črneče. Območje je dobro prepustna aluvialna ravnica, ki jo sestavljajo kvartarni sedimenti, odloženi na neprepustnih metamorfnih kamninah. Na območju sta prisotna dva površinska vodotoka. Spremenljiv tok podzemne vode in dobra prepustnost podlage omogočata onesnaževalom migracijo po celotnem območju. Kemijska sestava podzemne vode je v Črnečah določena na podlagi vzorčenj v štirih opazovalnih vrtinah. Koncentracije obravnavanih anorganskih snovi lahko podajo naravno ozadje obravnavanega območja, povišane vrednosti pa lahko odražajo tudi onesnaženje. Zanimala nas je prisotnost časovno odvisnih trendov koncentracij, prisotnost trendov koncentracij v odvisnosti od gladine podzemne vode in prisotnost soodvisnosti koncentracij različnih parametrov. Obdelava je potrdila, da trendi obravnavanih odnosov obstajajo, a se razlikujejo glede na hidrogeološko lokacijo. Sledila je hidrogeokemična obdelava, kjer so izračuni podali ravnotežje podzemne vode z minerali kalcita in dolomita, mineralizacija pa se v dolvodni smeri povečuje. Dinamika podzemne vode se odraža na njenem kemijskem stanju. Povišane koncentracije obravnavanih ionov in povečana mineralizacija na mestu dolvodnih vrtin prikažejo prisoten vpliv odlagališča. Dodatna razpršenost vrednosti meritev v dolvodni vrtini POČ-1 odraža vpliv reke Drave. Drugačno kemijsko stanje podzemne vode prikazuje gorvodna opazovalna vrtina POČ-2, ki podaja količinsko in kemijsko stanje padavinskih in zalednih vod. Gorvodna opazovalna vrtina POČ-3 pa odraža stabilne razmere, na katere ne vplivajo zunanji dejavniki. Sestava podzemne vode na tem mestu zato odraža naravno stanje podzemne vode obravnavanega območja.Koordinate območja (D48/GK): GKX: 161235,56 GKY: 499585,85; GKX: 161095,15 GKY: 499556,80; GKX: 161100,98 GKY: 499732,60; GKX: 161194,4, GKY: 499708,87.
131355
Uvod: Stres je čustveni, duševni, fizični in vedenjski odgovor posameznika na notranje ali zunanje dražljaje stresa (stresor). Stresorji so vsi dejavniki, ki povzročajo stresno reakcijo (dogodek, oseba, neprijetne novice, objekt, stanje itd.) in kratkotrajni propad posameznikovega notranjega ravnovesja. Kolapsu sledi stresna reakcija, ki se razlikuje glede na posamezne značilnosti, izkušnje, znanje, okoliščine, okolje in odnos. Na delovnem mestu se ljudje srečujejo s stresom (na delovnem mestu), povezanim z njihovo vlogo v organizaciji. Opredeljen je kot čustveno stanje, ki nastane zaradi razlike med zahtevami na delovnem mestu in zmožnostjo posameznika za soočanje s stresom. Radiološki inženirji so skupina zdravstvenih delavcev, ki so podvrženi stresu na delovnem mestu. Med prevladujočimi stresorji najdemo podaljšan delovni čas, delovne izmene, veliko delovno obremenitev, usmerjanje osebja in medosebne odnose. Namen: Namen raziskave je opredeliti stres in z njim povezane dejavnike ter ugotoviti, kateri stresorji so prisotni med RI v povezavi z njihovim delovnim mestom. Metode dela: Najprej smo predstavili teoretična izhodišča: kaj je stres, kateri stresorji so znani, stres na delovnem mestu, simptomi, posledice in mehanizmi spoprijemanja. 450 RE-jev je prejelo vprašalnik, ki zajema različne stresorje na delovnem mestu, katera stanja vplivajo na stres, kako pogosto RI opazijo stres in v kolikšni meri uporabljajo mehanizme spoprijemanja .Spletna anketa je bila na voljo na spletni strani 1ka, rezultate pa smo analizirali s pomočjo programa IBM SPSS. Rezultati: Največ stresa povzročajo medosebni odnosi in usmerjanje osebja, najpomembnejši dejavnik stresa pa je konflikt s supervizorjem (3,38). RE, ki delajo na področju radioterapije, opažajo največ stresa. Med dejavnostjo zdravstvene nege glede na stopnjo opaženega stresa ni razlik, statistično pomembnih razlik v zaznanem stresu glede na spol ali starost nismo našli (p < 0,05). Pearsonova povezanost kaže, da RE, ki svoj odnos s sodelavci in supervizorji ocenjujejo kot dober, nižje stopnje stresa zaznavajo. Prav tako so isti rezultati prisotni pri RE, ki so zadovoljni, ker delajo v multidisciplinarnem timu (p < 0,05). Poučevanje novih sodelavcev ima pozitivno korelacijo z razvojem stresa na delovnem mestu. Nepotrebni radiološki posegi skupaj z nejasnimi vlogami nimajo vpliva na razvoj stresnega vedenja (p > 0,05). Vendar pa ima konflikt med vlogami velik vpliv (p < 0,05) v povezavi s pojavom stresa. Najpogostejša metoda za zmanjševanje simptomov stresa je skrb za zdravje in telesni videz (3,77), sledi druženje (3,69). Izkazalo se je, da sta komunikacija z bolniki in dežurstvo (p < 0,05) pomembna delovna obremenitev. Večina RI meni, da bi se fizično stanje na delovnem mestu lahko izboljšalo. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da RI opazijo različne stresorje na delovnem mestu, najpomembnejši pa so povezani z medosebnimi odnosi. Nadaljnje raziskave bi morale vključevati analizo stresa znotraj posameznih področij radiološke tehnologije (diagnostično-intervencijska radioterapija, nuklearna medicina,...), ki bi pripomogla k razjasnitvi stresa na delovnem mestu.
Introduction: Stress is emotional, mental, physical and behavioural answer of an individual to internal or external stress stimulus (stressor). Stressors are all factors that cause stress reaction (event, person, unpleasant news, object, condition, etc.) and the short-term collapse of an individual inner balance. Collapse is followed by a stress reaction that differs depending on individual characteristics, experience, knowledge, circumstances, environment, and attitude. At the workplace, people encounter stress (workplace stress) related to their role in an organisation. It is defined as an emotional condition that happens because of the difference between workplace demands and the individual’s capacity to cope with stress. Radiological engineers (REs) are one group of healthcare workers that are subject to workplace stress. Among predominant stressors we find extended working hours, working shifts, high workload, directing staff and interpersonal relations. Aim: The aim of this research is to define stress and its correlated factors and find out which stressors are present among REs in relation to their workplace. Methods: First, we present a theoretical background: what is stress, which stressors are known, workplace stress, symptoms, consequences, and coping mechanisms. 450 REs received a questionnaire that covers a variety of workplace stressors, which conditions affect stress, how frequently REs notice stress and to what extent they use coping mechanisms. The online survey was available on the website 1ka and the results were analysed using IBM SPSS program. The obtained data were compared with already existing research. Results: 236 REs completed the survey (52, 4 % responsiveness). Interpersonal relations and directing staff cause the highest level of stress, while the most important stressor is a conflict with supervisor (3,38). REs that work in a field of radiotherapy notice the most stress. There is no difference between a healthcare activity in relation to levels of noticed stress. We could not find any statistically significant differences in perceived stress in relation to gender or age (p<0,05). Pearson’s correlation shows that REs that asses their relationship with co-workers and supervisors as good perceive lower levels of stress. Additionally, the same results are present with REs that are satisfied because they work in a multidisciplinary team (p<0,05). Teaching new staff has a positive correlation with workplace stress development. Unnecessary radiological procedures, along with unclear roles, have no effect on the development of stress behaviour (p>0,05). However, the conflict between roles has a major effect (p<0,05) in association with stress occurrence. The most frequent method for reducing symptoms of stress are caring for one’s health and physical appearance (3,77), followed by socializing (3,69). It proved that communication with patients and on-call duty (p<0,05) are important workload. Most of REs think that workplace’s physical conditions could be improved. Discussion and conclusion: The results show that REs notice a variety of stressor at their workplace. The most important are related to interpersonal relations. Further research should include analysis of stress within particular fields of radiological technology (diagnostically-intervention radiology, nuclear medicine, radiotherapy) that would help to clarify workplace stress.
Uvod: Stres je čustveni, duševni, telesni in vedenjski odgovor posameznika na notranje ali zunanje stresne dražljaje (stresorje). Stresorji so vsi dejavniki, ki povzročijo stresni odziv (dogodek, oseba, neprijetna novica, predmet, stanje idr.) in kratkotrajno zrušenje posameznikovega notranjega ravnovesja. Sledi stresni odziv, ki pa se pri vseh ljudeh razlikuje in je odvisen od osebnosti, preteklih izkušenj, znanja, okoliščin, okolja in življenjske naravnanosti. Stres na delovnem mestu posameznik doživlja zaradi njegove vloge v organizaciji, definiran je kot emocionalno stanje, ki je rezultat razlike med zahtevami in sposobnostmi posameznika za prenašanje stresa. Med zdravstvenimi delavci so tudi radiološki inženirji podvrženi stresu na delovnem mestu, med glavnimi stresorji so podaljšan delovni čas, izmensko delo, visoke delovne obremenitve, vodstvo in medosebni odnosi. Namen: Namen raziskave je opredeliti stres in z njim povezane dejavnike ter ugotoviti, katere stresorje najbolj zaznavajo radiološki inženirji na svojem delovnem mestu. Metode dela: V prvem delu magistrskega dela smo predstavili teoretična izhodišča: pojem stresa, stresorje, stres na delovnem mestu, simptome stresa, njegove posledice ter načine spoprijemanja s stresom. Kot merski inštrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga posredovali okoli 450 radiološkim inženirjem. V vprašalniku nas je zanimalo kateri so različni stresorji na delovnem mestu, kateri delovni pogoji in obremenitve vplivajo na pojav stresa, kako doživljajo radiološki inženirji fizično stanje na delovnem mestu, v kakšni meri opazijo simptome stresa ter v kolikšni meri se poslužujejo načinov spoprijemanja s stresom. Anketni vprašalnik je bil izveden v spletni obliki s pomočjo programa 1ka. Pridobljene rezultate smo analizirali s programom SPSS in jih nato primerjali z različnimi raziskavami. Rezultati: Anketo je rešilo 236 radioloških inženirjev (52,4 % odzivnost). Največ stresa RI zaznavajo zaradi medosebnih odnosov ter vodstva, najpomembnejši stresor je konflikt z nadrejenim (3,38). Stres na delovnem mestu najbolj obremenjuje RI, zaposlene na področju radioterapije. Med različnimi ravnmi zdravstvenih dejavnosti ni razlik v stopnjah zaznanega stresa. Ni statistično značilnih razlik v zaznanem stresu po spolu ter po starosti (p<0,05). S Pearsonovo korelacijo smo dokazali, da nižje stopnje stresa zaznavajo RI, ki so v dobrih odnosih s sodelavci in nadrejenim ter tisti, ki izražajo zadovoljstvo z delom v multidisciplinarnem timu (p<0,05). Poučevanje novega delovnega kadra je pozitivno povezano z nastankom delovnega stresa. Nepotrebni dodatni radiološki posegi nimajo vpliva na nastanek stresa (p>0,05), prav tako ne nejasnost vlog. Ima pa velik vpliv na nastanek stresa konflikt vlog (p<0,05). Najpogostejša metoda lajšanja simptomov stresa je lastna skrb za zdravje in videz (3,77), sledijo družabna srečanja (3,69). Pomembni delovni obremenitvi sta komunikacija s pacienti in dežurstva (p<0,05). Večina RI meni, da bi lahko bili fizični pogoji na delovnem mestu boljši. Razprava in zaključek: Raziskava je pokazala, da radiološki inženirji na svojem delovnem mestu zaznavajo različne stresorje. Najpomembnejši se nanašajo na odnose v samem kolektivu. V prihodnje bi bilo smiselno izvesti raziskave o stresu znotraj posameznih področij radiološke tehnologije (diagnostično-interventna radiologija, nuklearna medicina, radioterapija). Samo na ta način bi pridobili najbolj jasno sliko stresa na delovnem mestu.
110106
Sodobni digitalizirani svet prinaša novosti, ki lajšajo in poenostavljajo življenje. Modernizirana javna uprava je uvrščena med tiste, ki svojim uporabnikom ponuja zagotavljanje e-storitev javnega organa. Slovenija in Hrvaška sta med državami z razvitim elektronskim delovanjem javne uprave. Obe državi sta se na tem področju posodobili, vendar vsaka s svojo hitrostjo. V diplomskem delu smo s pomočjo znanstvenih in strokovnih virov preučevali razvoj e-uprave, ki temelji na razvojnih strategijah Slovenije in Hrvaške. Analizirali smo portale e-uprave in e-državljanov ter razvoj obeh portalov v obdobju treh let, s statističnim raziskovanjem pa smo s pomočjo podatkov Eurostata raziskali razvoj informacijske družbe za izbrane države v obdobju treh let.V raziskavi smo ugotovili, da se obe državi uspešno razvijata in se poskušata približati uporabniku. Čeprav uvajata inovacije in iščeta rešitve za probleme, še vedno nista uspeli prepričati celotne populacije v e-poslovanje. Zaključimo lahko, da bo vzpostavitev predvsem digitalnega elektronskega poslovanja za javno upravo zahtevala veliko truda in različnih korakov. V diplomskem delu je predstavljen pregled različnih razvojnih strategij, ki nas opozarja na spremembe, ki so se na tem področju že zgodile, hkrati pa predstavlja motivacijo in opomnik za nadaljnje premike, rezultati pa kažejo prednosti e-uprave in njene izzive ter spodbujajo večjo uporabo tehnologije in storitev e-uprave za boljšo prihodnost.
The modern digitized world brings innovations to facilitate and simplify life. Modernized public administration is classified as one of those, as it offers its users the provision of e-services of the public authority. Slovenia and Croatia are amongst countries with developed electronic operations of public administration. Both have modernized in this area, but each at its own pace.In this thesis, we studied the development of e-government based on the development strategies of Slovenia and Croatia with the help of scientific and professional sources. We analyzed the portals of e-government and e-citizens and the development of both portals over three years. With a statistical survey, we studied the information society development for the selected countries over three years, using Eurostat data.During this research, we found that both countries are developing successfully and are trying to get closer to the user. Although they are establishing innovations and looking for solutions to problems, they still havent managed to convince the entire population to do e-business. We can conclude that establishing a primarily digital electronic business for public administration will require substantial effort and various steps. The thesis offers an overview of different development strategies. It reminds us of the changes that have already taken place in this area and, at the same time, represents motivation and a reminder for further movements. The results show the advantages of e-administration and its challenges and encourage greater use of technology and e-administration services for a better future.
Sodobni digitaliziran svet prinaša novosti z namenom olajševanja in poenostavljanja življenja, med katere uvrščamo modernizirano javno upravo, ki svojim uporabnikom ponuja opravljanje e-storitev javne uprave. Med države z razvitim elektronskim poslovanjem javne uprave umeščamo tudi Slovenijo in Hrvaško. Obe državi sta se na tem področju modernizirali, vendar vsaka s svojim tempom. V diplomskem delu smo s pomočjo znanstvenih in strokovnih virov proučili razvoj e-uprave na podlagi razvojnih strategij Slovenije in Hrvaške, analizirali portala eUprava in e-Građani ter razvoj obeh portalov v triletnem časovnem obdobju. S statistično raziskavo smo za izbrani državi proučili razvoj informacijske družbe v triletnem časovnem obdobju in pri tem uporabili podatke Eurostata. Skozi diplomsko delo smo ugotovili, da se obe državi uspešno razvijata in se skušata približati uporabniku. Vzpostavljata novosti in iščeta rešitve problematik, a kljub vsemu še vedno nista v e-poslovanje prepričali celotne populacije. Ugotovimo lahko, da bo za vzpostavitev primarno digitalnega elektronskega poslovanja javne uprave potrebno še veliko truda in različnih korakov. Diplomsko delo nam ponuja pregled skozi različne razvojne strategije. Opominja nas na spremembe, ki so se na tem področju do zdaj že zgodile in hkrati predstavlja motivacijo in opomnik za nadaljnje premike. Rezultati kažejo na prednosti e-uprave in njene izzive ter spodbujajo k večji uporabi tehnologije in e-storitev uprave za boljšo prihodnost.
141315
Obdobje pubertete se začne, ko se ponovno aktivira os hipotalamus-hipofiza- gonadalna žleza. Takrat se pri deklicah in modih pri dečkih razvije mlečna žleza in pospešita rast in dozorevanje kosti. Ko se te značilnosti pubertete pojavijo pred pričakovano starostjo, je možen vzrok za njih centralna prezgodnja puberteta. Prezgodnji pubertetni razvoj povzroči premik plodnega obdobja, kar je povezano s tveganjem za razvoj določenih bolezni, večjo težnjo k nižji končni rasti odraslega in povečanim potencialom za psihosociološke motnje. Namen raziskave je bil odkriti genetske variante, ki bi lahko bile odgovorne za prezgodnjo puberteto. Določili smo zaporedje celotnega genoma pri članih štirih družin z maternalno podedovano prezgodnjo puberteto. Uporabili smo sekvenciranje celotnega genoma in nato bioinformacijske pristope, da bi ugotovili možne genetske vzroke prezgodnje pubertete. Z orodji in algoritmi smo identificirali variante v vseh štirih družinah, ki se nahajajo v istem genu ZNF717, in jih tako opredelili kot potencialno patogene. Pri članih četrte družine smo prisotnost najverjetnejše patogene različice preverili s potrditvenim sekvenciranjem po Sangerju. Rezultati po Sangerjevi analizi so pokazali, da želena različica ni prisotna, kar kaže na napako pri pristopu sekvenciranja celotnega genoma in poznejše bioinformacijske analize. Razpravljali smo o vzrokih za lažno pozitiven rezultat ter predstavili slabosti metode sekvenciranja celotnega genoma in bioinformacijske analize. Rezultati začetnih analiz niso bili zanesljivi, zato potencialno vzročne genetske variante v analiziranih družinah s prezgodnjo puberteto ostajajo nedoločene, naši rezultati pa so pokazali, da je za zanesljivo genetsko diagnostiko potrebno preverjanje rezultatov sekvenciranja naslednje generacije s sekundarno metodo.
Interactions between genetic and environmental factors determine the timing of sexual maturation. Puberty begins when the hypothalamic-pituitary-gonadal axis is reactivated. At that time, mammary gland in girls and testes in boys are developed and growth and bone maturation are accelerated. When this pubertal characteristics occur before the expected age, possible cause for them is central precocious puberty. Premature pubertal development results in the shift of a fertile period, which is associated with the risk of developing certain diseases, a greater tendency towards the lower final adult stature and increased potential for psychosociological disorders. Molecular genetic testing is needed to identify the potential hereditary cause of the disease. The aim of this study was to detect genetic variants, that could be responsible for precocious puberty. We determined the sequence of the entire genome in members of four families with maternally inherited precocious puberty. We applied the whole genome sequencing followed by bioinformatic approaches in order to identify the possible genetic causes of precocious puberty. Using tools and algorithms, we identified variants in all four families located in the same gene ZNF717 and therefore determined them as potentially pathogenic. We quantitatively assessed the pathogenicity of these variants. In members of the fourth family, we verified the presence of the most likely pathogenic variant by confirmative Sanger sequencing. Results of Sanger analysis showed, that the desired variant was not present, indicating error in the approach of whole genome sequencing and subsequent bioinformatic analysis. The causes of the false positive result were discussed and the weaknesses of the whole genome sequencing method and the bioinformatic analysis were presented. The results of the initial analyses were not reliable, therefore potentially causative genetic variants in analyzed families with precocious puberty remain undetermined. Our results showed that verification of the results of next generation sequencing with a secondary method is necessary for reliable genetic diagnostics.
Interakcije med genetskimi in okoljskimi dejavniki določajo čas začetka spolnega dozorevanja. Puberteta se prične, ko se hipotalamično-hipofizno-gonadna os ponovno aktivira. Takrat opazimo razvoj žleznega tkiva dojk pri deklicah oz. povečanje mod pri dečkih ter sočasno pospešeno rast in dozorevanje kosti. Kadar se omenjeni znaki pojavijo pred pričakovano starostjo, je možen vzrok zanje centralna prezgodnja puberteta. Prezgodnji spolni razvoj pomeni premik rodne dobe, ki ga povezujemo s tveganjem za razvoj nekaterih bolezni, večjo nagnjenostjo k nižji odrasli postavi in možnostjo nastanka psihosocialnih motenj. Za opredelitev morebitnega dednega vzroka bolezni so potrebne molekularne genetske preiskave. Namen magistrske naloge je bil odkriti genetske spremembe, ki bi lahko bile odgovorne za prezgodnjo puberteto. Določili smo nukleotidno zaporedje celotnega genoma štirih družin s prezgodnjo puberteto, ki se deduje po materi. Uporabili smo pristop sekvenciranja celotnega genoma in z bioinformatskoo analizo skušali opredeliti možne genetske vzroke za prezgodnjo puberteto. Z uporabo orodij in algoritmov smo našli spremembe, ki so pri vseh štirih družinah ležale v istem genu ZNF717 in jih tako prepoznali kot možno vzročne. Kvanitativno smo ocenili patogenost omenjenih sprememb. Pri članih četrte družine smo prisotnost najverjetnejše patogene spremembe preverjali s potrditvenim sekvenciranjem po Sangerju. Rezultat potrditvene analize je pokazal odsotnost iskane spremembe, kar kaže na napako v pristopu sekvenciranja celotnega genoma oziroma sledeče bioinformatske analize. Razpravljali smo o vzrokih za lažno pozitiven rezultat ter predstavili slabosti pristopa s sekvenciranjem celotnega genoma in bioinformatske analize. Rezultati prvotnih analiz niso bili zanesljivi, kar pomeni, da potencialno vzročne genetske spremembe pri analiziranih družinah s prezgodnjo puberteto ostajajo neopredeljene. Naši rezultati kažejo, da je preverjanje rezultatov sekvenciranja naslednje generacije s potrditveno metodo nujno potrebno za zanesljivo genetsko diagnostiko.
120263
Namen diplomskega dela je boljše razumevanje vpliva znamke delodajalca na namen prijave za delo, pri čemer smo se osredotočili predvsem na dve dimenziji znamke delodajalca: ugled delodajalca in privlačnost delodajalca glede na namen prijave za delo. S pregledom relevantnih teorij sem pojasnila, kateri izmed omenjenih vplivov vplivajo na proces iskanja dela lovcev na delo ali zaposlenih posameznikov. Prvi del diplomskega dela je osredotočen na predstavitev teorij, ki sem jih kasneje uporabila pri interpretaciji raziskave. Drugi del je namenjen predstavitvi raziskave in njenih ugotovitev, kjer smo raziskavo izvedli na spletu na vzorcu 252 anketirancev, vzorec pa smo razdelili na podvzorce 118 zaposlenih posameznikov in 134 lovcev na delo (študentov in brezposelnih posameznikov). Anketiranci so izpolnili anketni vprašalnik, ki se je razlikoval med dvema podvzorcema pri vprašanjih o znamki delodajalca, v katerega lovci na delo niso bili vključeni. Ta del vprašalnika se je osredotočal na znamko trenutnega delodajalca, ki je lovci na delo nimajo. Rezultati so pokazali, da ugled in privlačnost delodajalca pozitivno vplivata na interes za prijavo na delo ter da pozitiven odnos do trenutne znamke delodajalca ne vpliva negativno na namen prijave na delo pri drugem delodajalcu, kar je primerljivo z večino opravljenih raziskav.
The purpose of this thesis is a better understanding of the influence of employer brand on intentions to apply for work. Focus was specifically on two dimensions of employer brand: employer reputation and employer attractiveness in relation to intention to apply for work. With an overview of relevant theories, I explained, which of the mentioned influences have an impact on the process of job hunters’ or employed individuals work search. First part of the thesis is focused on presenting the theories, I later used in the research interpretation. Second part is focused on presenting the research and its findings. Research was conducted online on a sample of 252 respondents. The sample was divided into subsamples of 118 employed individuals and 134 job hunters (students and unemployed invidiuals). The respondents filed out the questionnaire, which differend between two subsamples in the questions about employer brand, in which the job hunters were not included. That part of the questionnaire was focusing on the brand of a current employer, which job hunters do not have. The results showed employer reputation and attractiveness positively influence intetions to apply for work. It has also showed that positive attitude toward current employer’s brand does not negatively influence the intention to apply for work with another employer. Research findings are comparable with most of conducted research.
Namen magistrskega dela je podrobnejše razumevanje vpliva znamke delodajalca na namen prijave za delo. Osredotočena sem bila na spoznavanje dveh dimenzij znamke delodajalca: ugleda in privlačnosti delodajalca, enako v odnosu do namena prijave za delo. S pregledom relevantne teorije sem pojasnila, kateri izmed naštetih vplivov v procesu iskanja dela vplivajo na namen prijave za delo iskalcev dela ali že zaposlenih posameznikov. Prvi del dela je namenjen predstavitvi teorije, ki sem jo kasneje uporabila pri interpretaciji raziskave. Drugi del dela zajema predstavljeno raziskavo in ugotovitve. Raziskava je bila kvantitativna z metodo spletne ankete na vzorcu skupno 252 anketirancev. Vzorec sem razdelila na skupini 118 zaposlenih in 134 iskalcev zaposlitve (študentov in brezposelnih). Anketiranci so odgovorili na anketni vprašalnik, ki se je med dvema skupinama razlikoval v vprašanjih o znamki delodajalca, na katera iskalci zaposlitve niso odgovarjali. Ta sklop vprašanj se je nanašal na znamko trenutnega delodajalca, ki ga iskalci zaposlitve nimajo. Rezultati so pokazali, da ugled in privlačnost delodajalca pozitivno vplivata na namen prijave za delo. Pokazalo se je tudi, da pozitivno zaznavanje znamke trenutnega delodajalca ne vpliva negativno na namen prijave za delo pri drugem delodajalcu. Ugotovitve raziskave so primerljive z večino že objavljenih raziskav.
107446
Sintetizirali smo cementni klinker s fazno sestavo 60 mas% C2S (belit), 20 mas.% C4A3Ś (kalcijev sulfoaluminat), 10 mas.% C4AF (feritte) in 10 mas.% CŚ (anhidrit), ki smo mu dodali dve vrsti alkalij (K2O in Na2O) v tri različne deleže (0,5, 1 oz. 2 mas.%). Glavni namen dela je bil ugotoviti vpliv alkalij na tvorbo glavne in manjše faze, na nastanek ionov ter vpliv na hitrost hidracije in hitrost hidracije klinkerja. Ugotovili smo, da se vsebnost C2S in C4AF z dodatkom alkalij poveča, medtem ko se vsebnost C4A3Ś in CŚ zmanjša. Poleg tega se v vzorcih z dodatkom alkalij oblikujejo manjše faze, kot so C3A (tricalcijev aluminat), KŚ (arcanit) in KC2Ś3 (Ca-langbeinit). Poleg tega so se ioni nadomestili z alkalnimi kationi in z nekaterimi drugimi ioni (Ca2 +, Al3 +, Fe3 +, S2-, S6 +, 4 +). Alkalij vpliva tudi na velikost in obliko glavne faze belit-sulfalojninata. Večja količina alkalij se zmanjša na zrnca C4S in C4AF3. V referenčnem vzorcu imajo zrna C2S sferično obliko, medtem ko v vzorcih, ki vsebujejo alkalije, prevladujejo subedrska in anedrska zrna. Zrna C4A3Ś so v referenčnem vzorcu euhedralna, v nižjih alkalnih vzorcih pa šesterokotna, medtem ko v višjih alkalnih vzorcih prevladujejo subhedralna in sferična zrna. Zrna C4AF so euedralna tako v referenčnih kot v nižjih alkalnih vzorcih. Ta zrna so običajno dolga prizmatična. Z naraščajočo vsebnostjo alkalij postanejo subhedralna. Na velikost in obliko zrn C4A3Ś in C4AF močno vpliva razmerje Al / Fe. Najbolj reaktiven je vzorec z dodatkom 2 ut.% K2O, najmanj reaktiven pa je vzorec z enako količino Na2O. na stopnjo hidracije ne vpliva le število glavnih faz klinkerja, ampak tudi prisotnost manjših sestavin (C3A, KŚ, KC2Ś3), poroznost klinkerja in razmerje posameznih elementov v glavnih fazah. na stopnjo hidracije vpliva le število glavnih faz klinkerja.
The cement clinker with the following phase composition: 60 wt.% C2S (belite), 20 wt.% C4A3Ś (calcium sulfoaluminate), 10 wt.% C4AF (feritte) and 10 wt.% CŚ (anhydrite) was synthesized. Two types of alkali (K2O and Na2O) were added to this clinker mixture in three different proportions (0,5, 1 oz. 2 wt.%). The main aim of this work was to determine the influence of the alkalis on the formation of main and minor phases, the ion substitutions and the influence on the microstructure and hydration rate of the clinker. It was found that the amount of C2S and C4AF increases with the addition of alkalis, while the amount of C4A3Ś and CŚ decreases. In addition, minor phases such as C3A (tricalcium aluminate), KŚ (arcanite) and KC2Ś3 (Ca-langbeinite) are formed in the samples with added alkalis. Furthermore, the ions were substituted by alkali cations and by some other ions (Ca2+, Al3+, Fe3+, S2-, S6+, Si4+). Alkalis also influence the size and shape of the main phases of belite-sulfoaluminate clinker. A higher amount of alkali generally reduces the C2S and C4AF grains and increases the C4A3Ś grains. In the reference sample, the C2S grains have a spherical shape, whereas in the alkali-added samples, subhedral and anhedral grains predominate. C4A3Ś grains are euhedral in reference sample and hexagonal in lower alkali samples, while subhedral and spherical grains predominate in the higher alkali samples. C4AF grains are euhedral in both the reference and lower alkali samples. These grains are usually long prismatic. With increasing alkali content they become subhedral. The size and shape of the C4A3Ś and C4AF grains are strongly influenced by the Al/Fe ratio. Alkalis also influence the hydration rate. The sample with the addition of 2 wt% K2O is most reactive, but the sample with the same amount of Na2O is the least reactive. The hydration rate is influenced not only by the number of main phases for clinker, but also by the presence of minor constituents (C3A, KŚ, KC2Ś3), the porosity of the clinker and the ratio of individual elements in the main phases.
Sintetizirali smo cementni klinker z naslednjimi deleži faz: 60 mas. % C2S (belit), 20 mas. % C4A3Ś (kalcijev sulfoaluminat), 10 mas. % C4AF (ferit) in 10 mas. % CŚ (kalcijev sulfat). Mešanici za klinker smo dodali dve vrsti alkalij (K2O in Na2O) v treh različnih deležih (0,5, 1 oz. 2 mas. %). Proučevali smo vpliv alkalij na tvorbo glavnih in manj zastopanih faz, nadomeščanje ionov in vpliv na mikrostrukturo ter reaktivnost klinkerja. Ugotovili smo, da se količina C2S in C4AF z dodajanjem alkalij povečuje, zmanjšuje pa se količina C4A3Ś in CŚ. V vzorcih z dodatkom alkalij pride do tvorbe manj zastopanih faz: trikalcijevega aluminata (C3A), arkanita (KŚ) in Ca-langbeinita (KC2Ś3), opazili smo nadomeščanje ionov tako z alkalijskimi kationi kot tudi z nekaterimi drugimi ioni (Ca2+, Al3+, Fe3+, S2-, S6+, Si4+). Nadalje, alkalije vplivajo na velikost in obliko glavnih faz belitno-sulfoaluminatnega klinkerja. Večja količina alkalij na splošno zmanjša zrna C2S in C4AF ter poveča zrna C4A3Ś. Zrna C2S so v referenčnem vzorcu sferična, v vzorcih z dodatkom alkalij pa so subhedralna in anhedralna. Zrna C4A3Ś so v referenčnem vzorcu evhedralna, v vzorcih z manjšo količino alkalij tudi heksagonalna, medtem ko so v vzorcih z večjo količino alkalij subhedralna in sferične oblike. Zrna C4AF so v referenčnem vzorcu in vzorcih z manjšo količino alkalij evhedralna in večinoma paličasto oblikovana. Z večanjem količine alkalij pa postanejo čedalje bolj subhedralna. Na velikost in obliko zrn C4A3Ś in C4AF močno vpliva razmerje Al/Fe, določeno v teh dveh fazah. Alkalije uravnavajo tudi hitrost hidratacije. Najbolj reaktiven je vzorec z dodanima 2 mas. % K2O, najpočasneje pa reagira vzorec z enako količino Na2O. Na hitrost hidratacije poleg količine glavnih faz za klinker vpliva še prisotnost manj zastopanih faz (C3A, KŚ in KC2Ś3), poroznost klinkerja ter razmerje posameznih elementov v glavnih fazah.
124043
Diplomsko delo obravnava razlike med pogodbenimi tržnimi cenami stanovanjskih nepremičnin in posplošenimi tržnimi cenami (pridobljenimi s pomočjo modela za množično vrednotenje) stanovanjskih nepremičnin v občinah Bled, Radovljica, Tržič, Naklo in Žirovnica. V uvodnem delu je opisan model za množično vrednotenje stanovanjskih nepremičnin in mera za umerjanje modelov, ki jo zahteva Zakon za množično vrednotenje nepremičnin ZMVN-1. V drugem delu je predstavljena primerjava med vrednostmi, pridobljenimi s tem modelom, in dejanskimi pogodbenimi tržnimi cenami (prilagojenimi glede na čas njihove veljavnosti). V sklepnem delu so predstavljene sklepne ugotovitve te primerjave, za posamezne stanovanjske enote pa je bilo ugotovljeno, da za velik delež stanovanjskih enot (39% za stanovanja in 63% za družinske hiše) obstaja razlika (več kot 20%) med posplošenimi tržnimi cenami, pridobljenimi z uporabo modela za množično vrednotenje, in pogodbenimi tržnimi cenami. Enako velja za povprečje razmerij med posplošenimi tržnimi cenami, pridobljenimi z uporabo modela za množično vrednotenje, in pogodbenimi tržnimi cenami (prilagojenimi glede na čas njihove veljavnosti), razvrščenimi po občinah in vrednostnih pasovih nepremičnin. V tem primeru se pokaže, da 21% povprečij razmerij za stanovanja in 44% povprečij razmerij za družinske hiše ni primernih, iz česar lahko sklepamo, da merilo za umerjanje modelov, ki ga predlaga ZMVN-1, ne upošteva temeljnih davčnih načel in ne zagotavlja poštene in enakopravne obravnave vseh davčnih zavezancev.
My graduation work is treating the differences between contracted market prices and generalized market prices (obtained using the model for mass evaluation) of housing real estate in municipalities Bled, Radovljica, Tržič, Naklo and Žirovnica. In the introductory part of my work the model for mass evaluation of housing real estate is described and also the measure for model calibration required by the Law for mass evaluation of real estate ZMVN-1. In the second part the comparison between values obtained using this model and actual contract market prices (adjusted considering the time of their validity) is presented. In the final part the conclusions of this comparison are presented. For particular housing units it has been established that for a significant share of them (39 % for flats and 63 % for family houses) there is a discrepancy (more than 20 %) between the generalized market prices obtained using the model for mass evaluation and the contracted market prices. The same is true for the average of the ratios between generalized market prices obtained using the model for mass evaluation and the contracted market prices (adjusted considering the time of their validity) grouped by municipalities and real estate value zones. In this case it is shown that 21 % of ratio averages for flats and 44 % of ratio averages for family houses are not suitable. Considering this comparisons we can conclude that the measure for model calibration suggested by ZMVN-1 is not following the basic taxation principles and does not guarantee fair and equal treatment of all taxpayers.
Diplomska naloga obravnava razlike med prodajnimi cenami oziroma pogodbenimi cenami in posplošenimi tržnimi vrednostmi stanovanjskih nepremičnin, dobljenimi na podlagi modelov množičnega vrednotenja nepremičnin, v občinah Bled, Radovljica, Tržič, Naklo in Žirovnica. V prvem delu naloge je predstavljen sistem množičnega vrednotenja nepremičnin in merilo za umerjanje modelov po Zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin ZMVN-1. V drugem delu je izvedena primerjava med posplošenimi tržnimi vrednostmi in pogodbenimi cenami obravnavanih nepremičnin, ki so bile časovno prilagojene za merodajno primerjavo. V zaključnem delu so podane ugotovitve analize navedenih razlik. Za posamezne stanovanjske nepremičnine je bilo ugotovljeno, da določen delež (39 % za stanovanja in 63 % za stanovanjske hiše) posplošenih tržnih vrednosti, dobljenih z množičnim vrednotenjem nepremičnin, za več kot 20 % odstopa od pogodbenih cen. Enako velja tudi za povprečje razmerij med posplošenimi tržnimi vrednostmi in časovno prilagojenimi pogodbenimi cenami, ločenih po obravnavanih občinah in po vrednostnih conah. V tem primeru je neustreznih 21 % povprečij razmerij za stanovanja in 44 % povprečij razmerij za stanovanjske hiše. Na podlagi tega lahko zaključimo, da merilo za umerjanje modelov po ZMVN-1 ne sledi temeljnim davčnim načelom, to pomeni, da ne zagotavlja pravične in enakopravne obravnave vseh davčnih zavezancev.
119483
Magistrsko delo raziskuje izkušnje okrevanja redno zaposlenih posameznikov v Sloveniji. Izkušnje okrevanja se nanašajo na strategije (psihološki odmik, sprostitev, obvladovanje in kontrola), ki posameznikom pomagajo zmanjšati občutke preobremenjenosti in izboljšati posameznikovo subjektivno blagostanje. Namen raziskave je bil raziskati, ali izkušnje okrevanja po delu olajšajo okrevanje po delovnem stresu in lahko pozitivno vplivajo na subjektivno dobro počutje. Poleg tega nas je zanimalo, ali obstajajo razlike v izkušnjah okrevanja med različnimi skupinami redno zaposlenih posameznikov v Sloveniji. 380 posameznikov je zaključilo Lestvico zadovoljstva z življenjem, Razpored pozitivnih in negativnih učinkov, Vprašalnik o izkušnjah pri okrevanju in Inventar izgorelosti. Rezultati so pokazali, da je stres na delovnem mestu negativno prispeval k subjektivnemu počutju posameznika, medtem ko so izkušnje z okrevanjem, zlasti mojstrstvo in nadzor, pozitivno prispevale k temu. Vendar pa nobena izkušnja okrevanja ni ublažila učinka delovnega stresa na posameznika subjektivno dobro počutje, kar pomeni, da nizka stopnja izkušenj z okrevanjem vodi do slabega subjektivnega dobrega počutja ne glede na Rezultati so pokazali tudi razlike v izkušnjah okrevanja med moškimi in ženskami, samskimi in tistimi v odnosih, starši in ne starši ter posamezniki z nižjo in višjo izobrazbo, prav tako ni bilo razlik v izkušnjah okrevanja med mlajšimi in starejšimi zaposlenimi. Magistrska naloga omogoča vpogled v procese okrevanja po delu v slovenski populaciji redno zaposlenih in odpira možnosti za nadaljnje raziskovanje izkušenj okrevanja po delu v slovenskem delovnem okolju.
The master's thesis explores the recovery experiences of full-time employed individuals in Slovenia. Recovery experiences refer to strategies (psychological detachment, relaxation, mastery and control) that help individuals reduce their feelings of overload and improve individual's subjective well-being. The aim of this study was to investigate whether recovery experiences after work facilitate recovery from work stress and can positively influence subjective wellbeing. Additionally, we were interested whether there are differences in recovery experiences between different groups of full-time employed individuals in Slovenia. 380 individuals completed Satisfaction with Life Scale, The Positive and Negative Affect Schedule, Recovery Experiences Questionnaire and Burnout Potential Inventory. The results showed that stress at work negatively contributed to the individual's subjective well-being, while recovery experiences, especially mastery and control, positively contributed to it. However, none of the recovery experiences moderated the effect of work stress on individuals subjective well-being, meaning that low levels od recovery experiences lead to poor subjective wellbeing regardless of stress experienced at work. The results also showed differences in recovery experiences between men and women, singles and those in relationships, parents and non-parents, and individuals with lower and higher education. There were no differences in recovery experiences between younger and older employees. Master’s thesis provides insight into the processes of recovery after work in the Slovenian population of full-time employes and opens possibilities for further exploration of recovery experiences after work in Slovenian work environment.
Magistrsko delo obravnava izkušnje okrevanja po delovnem dnevu v populaciji redno zaposlenih posameznikov v Sloveniji. Izkušnje okrevanja se nanašajo na strategije (psihološka odcepitev od dela, sprostitev, urjenje spretnosti in nadzor nad prostim časom), s pomočjo katerih posamezniki zmanjšujejo občutek preobremenjenosti in izboljšujejo svoje razpoloženje. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali izkušnje okrevanja po delovnem dnevu v stresnih delovnih situacijah delujejo kot zaščitni dejavnik pri ohranjanju subjektivnega blagostanja. Hkrati nas je zanimalo, ali v slovenski populaciji redno zaposlenih posameznikov obstajajo razlike v izkušnjah okrevanja med različnimi demografskimi skupinami. 380 redno zaposlenih posameznikov je izpolnilo Vprašalnik zadovoljstva z življenjem, Lestvico pozitivne in negativne emocionalnosti, vprašalnik Rizik za izgorelost in Vprašalnik okrevanja po delovnem dnevu. Rezultati so pokazali, da stres pri delu negativno vpliva na posameznikovo subjektivno blagostanje, medtem ko imajo izkušnje okrevanja, predvsem urjenje spretnosti in nadzor nad prostim časom, nanj pozitiven vpliv. Izkazalo se je, da izkušnje okrevanja niso ublažile učinka stresa pri delu na posameznikovo subjektivno blagostanje, kar pomeni, da nezadostno okrevanje po delu vodi v nižje subjektivno blagostanje ne glede na stopnjo stresa pri delu. Rezultati kažejo na nekatere razlike v izkušnjah okrevanja med moškimi in ženskami, med samskimi in tistimi v zvezah, med posamezniki z otroki in tistimi brez otrok ter med posamezniki z nižjo in višjo izobrazbo. Med mlajšimi in starejšimi zaposlenimi razlik v izkušnjah okrevanja nismo ugotovili. Raziskava omogoča vpogled v proces okrevanja po delu v slovenski populaciji redno zaposlenih posameznikov, prav tako pa odpira možnosti za nadaljnje raziskovanje okrevanja po delovnem dnevu v slovenskem delovnem okolju.
117457
Uvod: Plastika je kot vseprisotni material izpostavljena vremenskim vplivom v okolju, kjer se razgrajuje na manjše delce (< 5 mm), imenovane mikroplastika. Kmetijska dejavnost (uporaba plastičnih folij, uporaba komposta in odpadnega blata kot gnojila) je glavni vir mikroplastike v zemeljskem okolju. Mikroplastika je onesnaževalo, ki predstavlja veliko tveganje za zdravje ljudi. Dobro razvite analitične metode so ključne za oceno onesnaženosti z mikroplastiko v zemeljskem okolju. Namen: Namen magistrske naloge je bil razviti metodo za ekstrakcijo, kvantifikacijo in identifikacijo mikroplastike iz tal. Želeli smo razviti metodo za polimere različnih gostot in za vzorce tal z različnimi stopnjami organske snovi. Osredotočili smo se na pet najpogostejših polimerov polietilena, polipropilena, polistirena, polivinil klorida in polietilen tereftalata, ki se pojavljajo v tleh in kompostu ter posledično na kmetijskih zemljiščih. Metode Razvoj metode ekstrakcije je potekal s primerjavo metode ekstrakcije olja in metode separacije gostote:. Metode smo optimizirali za kompostne vzorce. Pri metodi identifikacije mikroplastike s plinsko kromatografijo-masno spektrometrijo smo optimizirali proces taljenja mikroplastike. Na koncu smo metodo testirali na petih najpogostejših polimerih ter vzorcih tal in komposta. Rezultati: Povprečna učinkovitost ekstrakcije nafte je bila 97,8%, pri metodi separacije gostote pa 97,5%. Za ekstrakcijo mikroplastike iz kompostnih vzorcev smo dodali korak oksidacije pred in po ekstrakciji. Povprečna učinkovitost razvite metode ekstrakcije je bila 97,8% ± 3,3%. Za identifikacijo polietilen tereftalata je bilo potrebno le-tega ločiti od preostalih polimerov med postopkom taljenja, pri čemer smo vseh pet najpogostejših polimerov potrdili z metodo identifikacije. Razprava in zaključek: Učinkovitost teh metod je primerljiva, vendar je metoda separacije gostote hitrejša in enostavnejša za vzorce komposta. Nova karakteristična spojina za identifikacijo polietilen tereftalata se je pokazala pri metodi identifikacije, metoda identifikacije pa je pokazala tudi možnost kvantifikacije mikroplastike. Nadaljnja optimizacija teh metod bo omogočila oceno onesnaženosti okolja z mikroplastiko.
Introduction: Plastics as an ubiquitous material are exposed to weathering in the environment, where they break down into smaller particles (< 5 mm) called microplastics. Agricultural activity (usage of plastic foils, usage of compost and waste sludge as fertilizer) is the main source of microplastics in the terrestrial environment. Microplastics is a pollutant that poses a great risk to human health. Well-developed analytical methods are crucial for assessment of the microplastic contamination in the terrestrial environment. Purpose: The purpose of the master's thesis was development of a method for extraction, quantification and identification of microplastics from soil. We wanted to develop a method for different density plastic polymers and for soil samples with different levels of organic matter. We focused on the five most common polymers polyethylene, polypropylene, polystyrene, polyvinyl chloride and polyethylene terephthalate, which occur in soil and compost and consequently on agricultural land. Methods: The development of the extraction method was done by comparing the oil extraction and the density separation method. The methods were optimized for compost samples. In the method of identification of microplastics by gas chromatography–mass spectrometry, we optimized the process of melting microplastics. At the end we tested the method on the five most common polymers and soil and compost samples. Results: The average efficiency of oil extraction was 97.8 % and for density separation method 97.5 %. To extract microplastics from the compost samples, an oxidation step before and after extraction was added. The average efficiency of the developed extraction method was 97.8 % ± 3.3 %. To identify the polyethylene terephthalate, it had to be separated from the remaining polymers during the melting process. All five most common polymers were confirmed with the identification method. Discussion and conclusion: The efficiencies of these methods are comparable, but density separation method is faster and easier to perform for the compost samples. A new characteristic compound for the identification of polyethylene terephthalate has been evident in the identification method. The identification method also showed the possibility of quantification of microplastics. Further optimization of these methods will enable the assessment of microplastics pollution in the environment.
Uvod: Plastika kot vseprisoten material je v okolju izpostavljena vremenskim vplivom, kjer se drobi v manjše delce (< 5 mm), ki jim pravimo mikroplastika. Kmetijska dejavnost (uporaba plastičnih folij, uporaba komposta in odpadnega blata kot gnojila) predstavlja glavni vir vnosa mikroplastike v okolje in talne površine. Mikroplastika v okolju predstavlja onesnaževalo, ki prinaša številna tveganja tudi za zdravje človeka. Za oceno stanja talnega okolja onesnaženosti z mikroplastiko so ključne dobro razvite analitične metode. Namen: Namen magistrske naloge je razvoj metode za ekstrakcijo, kvantifikacijo in identifikacijo mikroplastike iz vzorcev tal. Želeli smo razviti metodo za različne plastične polimere z različno gostoto in za vzorce tal z različno stopnjo organske snovi. Osredotočili smo se na pet najpogostejših polimerov: polietilen, polipropilen, polistiren, polivinil klorid in polietilen tereftalat, ki se pojavljajo v prsti in kompostu ter posledično na kmetijskih površinah. Metode dela: Razvoj metode ekstrakcije je potekal s primerjavo oljne ekstrakcije in metode ločevanja na osnovi gostote. Metodi smo optimizirali za vzorce komposta, ki vsebuje veliko organske snovi. V postopku metode identifikacije mikroplastike s plinsko kromatografijo z masno spektrometrijo smo optimizirali postopek taljenja delcev mikroplastike. Na koncu smo preizkusili uporabljen postopek razvite metode na petih najpogostejših polimerih in vzorcih prsti in komposta. Rezultati: Povprečni izkoristek oljne ekstrakcije je bil 97,8 %, povprečni izkoristek metode ločevanja na osnovi gostote pa 97,5 %. Za ekstrakcijo mikroplastike iz vzorcev komposta smo morali dodati korak oksidacije pred in po ekstrakciji. Povprečni izkoristek razvite metode za ekstrakcijo v preizkusu metode je znašal 97,8 % ± 3,3 %. Za identifikacijo mikroplastike smo morali pri postopku taljenja polimer polietilen tereftalat ločiti od preostalih polimerov. Z metodo identifikacije mikroplastike smo lahko potrdili vseh pet najpogostejših polimerov. Razprava in zaključek: Izkoristki obeh metod so med seboj primerljivi, vendar je metoda ločevanja na osnovi gostote bolj uporabna, hitrejša in lažje izvedljiva za analizo vzorcev komposta. Pri metodi za identifikacijo mikroplastike smo dokazali novo karakteristično spojino za identifikacijo polimera polietilen tereftalat. Metoda za identifikacijo nam omogoča tudi možnost delne kvantifikacije mikroplastike. Nadaljnja optimizacija metode ekstrakcije, kvantifikacije in identifikacije bo v prihodnje omogočila oceno stanja onesnaženosti talnega okolja z mikroplastiko.
129494
Povezava šolskih predmetov v vzgojno-izobraževalnem procesu omogoča celostno razumevanje sveta, omogoča sintezo in prenos znanja. Pri izvajanju medpredmetnega povezovanja pa je mogoče narediti napako in na določeno področje naložiti pojme in koncepte, ki ne spadajo v to področje. Pri predmetu likovna umetnost do te napake prihaja, ker učitelji medpredmetnih povezav (korelacije) raje izvajajo na podlagi likovne teme in ne na podlagi likovnih pojmov. Posledica tega so oslabljeni kognitivni, psihomotorični in afektivni učni rezultati. Z osredotočanjem na motive ne usvajamo vizualnih konceptov in znanja o umetnosti. Zaradi tega se ta vrsta medpredmetnega povezovanja (korelacije) ne kaže s prenosom znanja. Umetniško-ustvarjalni pristop, brez poznavanja likovnih pojmov in brez poznavanja likovnih materialov in postopkov za njihovo uporabo, pogosto vodi do stereotipnih, vzorčastih in neindividualiziranih predstavitev motivov. Poleg tega odsotnost likovnega besedišča in vizualnega zaznavanja zmanjšuje učenčevo sposobnost kritičnega vrednotenja in ocenjevanja estetskega vidika lastnih, drugih in umetniških del. Možna rešitev tega problema je pristop medpredmetnega povezovanja na ravni prevajanja; dobro poznavanje likovnega jezika omogoča iskanje sorodnih pojmov in z njimi povezanih struktur na drugih področjih. Pri tem je v pomoč jezikovna teorija strukturalizma, zato so glavni cilji predstavljene raziskave ugotoviti, kako strukturno medpredmetno povezovanje (strukturna korelacija) pri poučevanju likovne vzgoje vpliva na celostni likovni razvoj (kognitivni, afektivni in psihomotorični) učencev. Prav tako smo želeli ugotoviti, kako vpliva na motivacijo učencev in njihovo sposobnost kritičnega vrednotenja. Cilj raziskave je bil tudi razviti smernice za snovanje, izvajanje in izobraževanje učiteljev za uporabo didaktičnega modela medpredmetnega povezovanja. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 403 učencev v prvem, petem in osmem razredu. Izkazalo se je, da so učenci, ki so vključeni v proces poučevanja z medpredmetnim povezovanjem, bolje razumeli likovne in druge pojme kot učenci v kontrolni skupini. Rezultati so statistično značilno višji predvsem pri učencih na razredni stopnji osnovne šole, nekoliko manj očitne razlike pa so pri učencih na srednješolski stopnji, saj so učenci eksperimentalne skupine dosegli statistično značilno boljši prenos znanja, višjo stopnjo motiviranosti, boljšo občutljivost in tehniko uporabe likovnih materialov, višjo stopnjo izvirnosti in individualnosti ter stopnjo kritičnega vrednotenja in estetske ocene.
Connection of the school subjects in the educational process enables a holistic understanding of the world, allowing synthesis and transfer of knowledge. When performing cross-curricular integration, however, it is possible to make a mistake to impose terms and concepts to a particular field, that do not belong to that field. In the subject of Visual arts, this mistake occurs because teachers prefer cross-curricular connections (correlation) to perform on the basis of a visual theme, rather than on the basis of artistic concepts. The result is weakened cognitive, psychomotor and affective teaching results. By focusing on motifs one does not adopt the visual concepts and the knowledge about art. Because of that, that type of intersubject connection (correlation) does not result with transfer of knowledge. Artistic-creative approach, without artistic concepts and without knowing the art materials and procedures for their use, often leads to stereotyped, patterned and non-individualized representation of motifs. Besides, absence of visual language vocabulary and visual perception decreases pupils' ability to critically evaluate and aesthetically assessing of their own, others and artistic works. A possible solution to this problem is offered by the approach of cross-curricular integration at the level of translation; a good knowledge of the visual language enables the search for related concepts and related structures in other fields. While doing so, the linguistic theory of structuralism is helpful. Therefore, the main objectives of the presented research are to determine how structural cross-curricular integration (structural correlation) in the teaching of visual art education affects the overall artistic development (cognitive, affective and psychomotor) of the pupils. Also, to determine how it affects on the motivation of the pupils and their ability to critically evaluate. The objective is also to develop guidelines for design, performance and education of teachers for the use of the didactic model of cross-curricular connection. The research was performed in four schools on a sample of 403 pupils in the first, fifth and eighth grades. It has been shown that pupils, involved in the process of teaching with cross-curricular integration, were better able to understand the visual and other concepts than pupils in the control group. The results are statistically significantly higher mostly at pupils on the primary school level, while slightly less obvious differences are in pupils at the middle school level. The pupils of the experimental group achieved statistically significantly better knowledge transfer, a higher level of motivation, a better sensitivity and technique of usage of arts materials, a higher degree of originality and individuality, and a degree of critical evaluation and aesthetic assessment.
Povezovanje šolskih predmetov v vzgojno-izobraževalnem procesu omogoča holistično razumevanje sveta ter sintezo in prenos znanja. Pri izvajanju medpredmetnega povezovanja pa je mogoče storiti napako ter na določenem področju vsiliti pojme in koncepte, ki na to področje ne sodijo. Pri predmetu likovna vzgoja do te napake prihaja, zato ker učitelji medpredmetno povezovanje (korelacijo) radi izvajajo na podlagi likovnega motiva, ne pa na temelju likovnih pojmov. Posledica tega so slabi kognitivni, psihomotorični in afektivni rezultati poučevanja. Glede na to, da se z osredinjanjem na motiv ne usvajajo likovni pojmi in likovno znanje, pri takšnem povezovanju (koreliranju) ne pride do prenosa znanja. Likovnoustvarjalni pristop brez likovnih pojmov ter poznavanja likovnih materialov in postopkov za njihovo uporabo pogosto pripelje do stereotipnih, šabloniziranih in neindividualnih prikazov motivov. Odsotnost likovnega besednjaka in likovne percepcije učencem poleg tega slabi sposobnost za kritično vrednotenje in estetsko presojanje lastnih, tujih in umetniških del. Mogočo rešitev tega problema ponuja pristop medpredmetnega povezovanja na ravni prevoda; dobro poznavanje likovnega jezika omogoča iskanje sorodnih pojmov in sorodnih struktur na drugih področjih, pri tem pa nam pomaga jezikoslovna teorija strukturalizma. Zato so poglavitni cilji te raziskave ugotoviti, kako strukturalno medpredmetno povezovanje (strukturalna korelacija) pri poučevanju likovne vzgoje vpliva na celostni likovni razvoj (kognitivni, afektivni in psihomotorični) učenca, motivacijo učenca in na njegovo sposobnost kritičnega vrednotenja. Cilj je tudi oblikovati smernice za načrtovanje, izvedbo in za izobraževanje učiteljev za uporabo didaktičnega modela medpredmetnega povezovanja. Raziskava je bila opravljena v štirih šolah na vzorcu 403 učencev v prvih, petih in v osmih razredih. Pokazalo se je, da so učenci, vključeni v proces poučevanja z medpredmetnim povezovanjem, bolje razumeli likovne in druge pojme kot učenci v kontrolni skupini. Rezultati so večinoma statistično pomembno višji pri učencih na predmetni stopnji, nekoliko manj vidne razlike pa so pri učencih na razredni stopnji. Učenci eksperimentalne skupine so dosegli statistično pomembno boljši prenos znanja, višjo stopnjo motivacije, boljšo občutljivost za likovne materiale in postopke, višjo stopnjo izvirnosti in individualnosti ter stopnjo kritičnega vrednotenja in estetskega ocenjevanja
100272
V diplomskem delu avtor interpretira arheološke ostaline, plasti in spremljajoče majhne najdbe, ki so bile odkrite v sklopu niza zaščitnih izkopavanj v letih 2014 in 2015 na lokaciji občinskega centra v Vodicah pri Ljubljani. V ospredju so rimske najdbe in strukture, v interpretacijo pa so vključene tudi prazgodovinske in mlajše sedanje najdbe. V prvem delu je predstavljena zgodovina raziskovanja ter geografska in geološka struktura širšega proučevanega prostora. Sledi interpretacija odkritih prazgodovinskih in antičnih objektov, ki predstavljajo kamnite temelje, ostanke lesenih objektov, kamine, peči, vodnjake, odpadne jame in ruševine, za katere se verjame, da predstavljajo ostanke podeželske vile ali večje vasi, kot je naselje. V nadaljevanju se avtor osredotoča na majhne najdbe, ki vključujejo predvsem keramične najdbe in manj kovinskih, steklenih in kamnitih najdb. Na podlagi analize gradiva predlaga, da je bilo raziskovalno območje prvič naseljeno v bronasti dobi znotraj obzorja Oloris-Podsmreka. Večina odkritih najdb spada v rimsko obdobje, v širok kronološki okvir od 1. do konca 4. ali začetka 5. stoletja. Avtor ugotavlja, da se največja koncentracija struktur iz rimskega obdobja nahaja v 85,84 x 56,24 metra velikem dvorišču, ki je bilo omejeno z obodom stene. Na skrajnih severovzhodnih in jugozahodnih kotih dvorišča sta bili delno raziskani dve pravokotni stavbi s kamnitimi temelji in lesenim temeljem. Znotraj dvoriščnih ostankov peči, odpadnih jam, vodnjakov in ostankov lesenih konstrukcij so odkrili. Na podlagi analize najdb avtor ugotavlja, da so se na dvorišču izvajale številne obrtne dejavnosti, povezane s samooskrbo naselja. Na podlagi odsotnosti stanovanjskih objektov predlaga, da v letih 2014 / 2015 raziskovano območje predstavlja delovni ali proizvodni del (pars rustica) naselja. Predpostavlja se, da se je stanovanjski del naselja (pars urbana) nahajal na mestu bližnje pastoralne hiše v bližini cerkve sv. Margarete, kjer so pri izkopavanjih leta 2010 odkrili ostanke zidanih objektov z več manjšimi prostori in kose luksuzne opreme (mozaiki).
In the thesis, the author interprets the archaeological remains, layers and accompanying small finds, which were discovered as part of a series of protective excavations in 2014 and 2015 at the location of the municipal center in Vodice near Ljubljana. Roman finds and structures are at the forefront of the study, but prehistoric and younger present finds are also included in the interpretation. The first part focuses on the history of research and the geographical and geological structure of the broader study area. An interpretation of the discovered prehistoric and ancient structures follows. These are stone foundations, remains of wooden structures, fireplaces, furnaces, wells, waste pits and ruins, which are believed to represent the remains of a rural villa or larger village like settlement. Hereinafter the author focuses on the small finds, which includes mainly ceramic finds and fewer metal, glass and stone finds. Based on the analysis of the material, he proposes that the research area was first inhabited in the Bronze Age within the Oloris-Podsmreka horizon. Most of the discovered finds belong to the Roman period, to a broad chronological framework from the 1st to the end of the 4th or the beginning of the 5th century. The author finds that the largest concentration of Roman-era structures is located within a 85.84 x 56.24 meters large courtyard that was bounded by a perimeter wall. At the extreme northeast and southwest corners of the courtyard, two rectangular buildings with stone foundations and a wooden superstructure were partially explored. Inside the courtyard remnants of furnaces, waste pits, wells and remains of wooden structures were discovered. Based on the analysis of the finds, the author concludes that a number of craft activities related to the self-sufficiency of the settlement were carried out in the yard. Based on the absence of residential buildings, he proposes that the in 2014/2015 researched area represents the working or productive part (pars rustica) of the settlement. It is assumed that the residential part of the settlement (pars urbana) was located on the site of a nearby pastoral home close to the church of St. Margaret where excavations in 2010 revealed the remains of masonry structures with several smaller rooms and pieces of luxury equipment (mosaics).
Avtor v nalogi interpretira arheološke ostaline in plasti ter spremljajoče drobno gradivo, ki je bilo v okviru zaščitnih izkopavanj v letih 2014 in 2015 odkrito na lokaciji občinskega centra v Vodicah pri Ljubljani. V ospredju stojijo rimskodobne najdbe in strukture, vendar so v obdelavo in interpretacijo vključeni tudi prazgodovinski in mlajši odkriti elementi. V prvem delu se osredotoči na zgodovino raziskav in geografsko ter geološko podobo obravnavanega prostora. Sledi interpretacija odkritih prazgodovinskih in antičnih struktur. Gre za kamnite temelje, vkope stojk ali soh, ognjišča, peči, vodohran, odpadne jame in ruševinske strukture, za katere domneva, da predstavljajo ostaline rimskodobne podeželske vile ali večje naselbine vaškega značaja. V nadaljevanju avtor obravnava drobno gradivo, ki vključuje predvsem keramične najdbe ter manj pogoste kovinske, steklene in kamnite predmete. Na podlagi analize gradiva ugotovi, da je bilo območje raziskav prvič obljudeno v bronasti dobi v okviru horizonta Oloris-Podsmreka. Največji del odkritih najdb spada v rimsko obdobje, v širok kronološki okvir od 1. do konca 4. ali začetka 5. stoletja. Avtor ugotovi, da se največja koncentracija rimskodobnih struktur nahaja znotraj okoli 85,84 x 56,24 metrov velikega dvoriščnega prostora, zamejenega z obodnim zidom. Na skrajnem severovzhodnem in jugozahodnem vogalu dvorišča sta bili delno raziskani dve pravokotni stavbi s suhozidnimi temelji in leseno nadgradnjo. Znotraj dvorišča so se nahajale peči, odpadne jame, vodohran in stojke lesenih struktur. Avtor na podlagi analize najdb ugotovi, da so se na dvorišču izvajale številne obrtne dejavnosti, povezane z samooskrbo naselbine. Na podlagi odsotnosti objektov bivalnega značaja domneva, da v letih 2014/2015 raziskano območje predstavlja gospodarski del (pars rustica) naselbine. Domneva, da se je stanovanjski del naselbine (pars urbana) nahajal na lokaciji bližnjega pastoralnega doma, kjer so raziskave leta 2010 odkrile ostanke zidanih struktur z več manjšimi prostori in deli luksuzne opreme (mozaiki).
128642
Ozadje Zunanja obsevalna terapija in brahiterapija sta zdravljenje izbire za večino ginekoloških rakov, zlasti raka materničnega vratu. Strm gradient odmerkov v brahiterapiji omogoča visoke odmerke v tumorjih, medtem ko se odmerek hitro zmanjšuje pri organih, ki so ogroženi (OAR). V sodobni brahiterapiji tumor, OAR razmejevanje in načrtovanje zdravljenja temelji na MRI (slikanju z magnetno resonanco). MRI je najsodobnejša metoda za slikovno vodeno adaptivno brahiterapijo (IGABT). Pri približno dveh tretjinah vseh ginekoloških rakov, zdravljenih z brahiterapijo, je edina možnost, da dobite visok odmerek v kliničnem ciljnem volumnu z visokim tveganjem (TV) C-RTHR, medtem ko je ob upoštevanju omejitev odmerka za OAR kombinirana intrakavitna / IC in ISHytherapy. Novi aplikatorji brahiterapije, ki so na voljo na trgu, omogočajo usmerjanje igel IS, ki jih je mogoče vsaditi skupaj z IC komponento. Toda ti aplikatorji niso primerni za vse tumorje, dodatna težava se lahko pojavi zaradi težke anatomije, v primeru ozke nožnice ali bližine krvnih žil. Aplikatorji za kombinirano IC / IS brahiterapijo so zasnovani predvsem za zdravljenje raka materničnega vratu, ne pa toliko za druge ginekološke rake, ki se zdravijo tudi z brahterapijo. Za takšne primere, 3D tiskanje tehnika omogoča izdelavo posameznih aplikatorjev. Je poceni in primerna za proizvodnjo v majhnem obsegu. Materiali, ki se uporabljajo za tiskanje MRI združljivih aplikatorjev morajo biti bio-kompatibilni, certificirani za uporabo v medicini, kemično inertni, gladke površine, robustni in sterilizacija ne sme spremeniti njihovih lastnosti. Namen študije je izboljšati pokritost CTV-THR z uporabo posameznih 3D-tiskanih aplikatorjev pri naprednih ginekoloških rakih, ne da bi presegli dozne omejitve doz: AR O. Namen naše raziskave je bil razviti in preveriti učinkovitost in varnost uporabe posameznih aplikatorjev pri različnih ginekoloških rakih. Hipoteza 1: 1. Pokritost CTV-THR pri napredovalih ginekoloških rakih se bo izboljšala za več kot 90% (V100 > 90%; V100 - volumen, ki je pokrit s 100% izodozo). 2. Doza OAR bo ostala v okviru sprejetih odmernih omejitev za OAR, kljub boljši pokritosti CTV-THR. Materiali in metode: v raziskavo smo vključili 14 bolnic: 7 bolnic s primarnim rakom materničnega vratu, 4 bolnice s ponavljajočim se rakom materničnega vratu, 2 bolnici s ponavljajočim se rakom endometrija in 1 pacientko z rakom nožnice. Za modeliranje posameznega aplikatorja je bil uporabljen MRI od prve brahiterapije s standardnim aplikatorjem in situ. Standardni aplikator je bil opredeljen kot aplikator, ki je na voljo na trgu in ni bil individualno zasnovan za tumor posameznega bolnika. V nasprotju s tem je bil posamezni aplikator individualno zasnovan za posameznega bolnika. V sistem za načrtovanje zdravljenja smo dodali virtualne igle, da bi dobili najboljšo možno pokritost CTV-THR. Na podlagi virtualnega načrta zdravljenja CTV-THR in OAR kontur smo izdelali načrt A, ki služi kot osnova za oblikovanje posameznega aplikatorja. Naslednja brahiterapija je bila izvedena s posameznim aplikatorjem in situ. Načrt zdravljenja s posameznim aplikatorjem je bil opredeljen kot plan C. Glavna razlika med posameznim in standardnim aplikatorjem je bila v poševnih iglah, ki so bile uporabljene v posameznem aplikatorju. Plan s standardnim aplikatorjem, opredeljenim kot plan B, je bil izdelan na istem MRI kot plan C, kar je omogočilo optimalno primerjavo obeh načrtov. Položaj in prostornina CTV-THR in OAR sta bila enaka za oba načrta. Rezultati 12.2 Primerjava histograma volumna odmerka (DVH) parametrov plana B in C je pokazala, da so se s posameznim aplikatorjem statistično pomembno izboljšali vsi parametri DVH (p? 0,001. Povprečna vrednost CTV-THR V100 se je izboljšala za 27,1% + - 19,5%, D90 za 44,2% + / - 27,6%), D98 za 43,9% + / - 23,3%, D100 za 27,0% + / - 18,3% in GTV-T D98 za 38,6% + / - 34,4%. V večini primerov je bilo V100 - 95% C-tRTHR. Odmerek D2cm3 za mehur je bil višji za 3,6% / - 6,8% (P = 0,7% za odmerek rektuma + 0,03%) in P + 0,03% za odmerek rektuma + 0,03% (P + 0,03% za 15,5%). Zaključki: Zgornja študija je potrdila, da je uporaba posameznih aplikatorjev izboljšala vse parametre DVH za CTV-THR za približno 30-40%. Tako je pri bolnikih z rakom materničnega vratu mogoče pričakovati 8-25-odstotno izboljšanje verjetnosti 3-letne lokalne kontrole, medtem ko se odmerek OAR ne poveča dovolj, da bi bil klinično pomemben. Ta pristop bi lahko koristil tudi bolnikom, pri katerih cilja odmerka ni bilo mogoče doseči, vendar bi izboljšanje parametrov CTV-THR DVH lahko povzročilo boljšo verjetnost lokalne kontrole in s tem izboljšalo kakovost življenja.
Background: External beam radiation therapy and brachytherapy are the treatment of choice for the majority of gynecological cancers, especially cervical cancer. The steep dose gradient in brachytherapy enables high doses in the tumors while the dose rapidly declines at the organs at risk (OAR). In modern brachytherapy the tumor, OAR delineation and treatment planning is MRI (magnetic resonance imaging) based. MRI is a state-of-the-art modality for image-guided adaptive brachytherapy (IGABT). In approximately two thirds of all gynecological cancers treated with brachytherapy, the only possibility to get a high dose in the high risk clinical target volume (CTV-THR) while respecting the dose constraints for the OAR, is to use combined intracavitary/interstitial (IC/IS) and IS brachytherapy. The new brachytherapy applicators available on the market allow for the guidance of IS needles that can be implanted together with IC component. But these applicators are not suitable for all tumors, an additional problem may arise because of difficult anatomy, in case of narrow vagina or the proximity of blood vessels. The applicators for combined IC/IS brachytherapy are designed predominantely for the treatment of cervical cancer but not so much for other gynecological cancers that are treated with brachtherapy as well. For such cases, the 3D printing technique enables manufacturing of individual applicators. It is cheap and suitable for small-scale production. The materials that are used for the printing of MRI compatible applicators should be bio-compatible, certified for the use in medicine, chemically inert, of smooth surface, robust and the sterilization should not change their properties. Aim of the study: To improve CTV-THR coverage with the use of individual 3D-printed applicators in advanced gynecological cancers without exceeding the dose constraints to the OAR. Our study aimed to develop and test the efficency and safety of the use of individual applicators for different gynecological cancers. Hypothesis: 1. CTV-THR coverage in advanced gynecological cancers will improve to more than 90% (V100 > 90%; V100 – volume that is covered with 100% isodose). 2. The dose to the OAR will remain within accepted dose constraints for the OAR, despite the better coverage of CTV-THR. Materials and methods: 14 patients were included in the study: 7 patients with primary cervical cancer, 4 patients with recurrent cervical cancer, 2 patients with recurrent endometrial cancer and 1 patient with vaginal cancer. MRI from the first brachytherapy with an in situ standard applicator was used for modelling of individual applicator. The standard applicator was defined as an applicator available on the market and not individually designed for a specific patient's tumor. In contrast, the individual applicator was individually designed for a specific patient. Virtual needles were added in the treatment planning system to get the best possible coverage of CTV-THR. Based on the CTV-THR and the OAR contours virtual treatment plan, plan A was created, serving as the basis for the design of the individual applicator. The next brachytherapy was performed with an individual applicator in situ. The treatment plan with an individual applicator was defined as plan C. The main difference between the individual and the standard applicators was in oblique needles that were used in an individual applicator. Plan with the standard applicator, defined as plan B, was made on the same MRI as plan C, which enabled optimal comparison of the two plans. The position and the volume of the CTV-THR and the OAR were the same for both plans. Results: The comparison of the dose volume histogram (DVH) parameters of plan B and C showed that with the individual applicator all DVH parameters were significantly improved (P ⡤ 0.001). The average value CTV-THR V100 improved by 27.1% +/- 19.5%, D90 by 44.2% +/- 27.6%, D98 by 43.9% +/- 23.3%, D100 by 27.0% +/- 18.3% and GTV-T D98 by 38.6% +/- 34.4%. In most cases V100 was ⡥ 95% of CTV-THR volume. The D2cm3 dose for the bladder was higher by 3.6% +/- 6.8% (P = 0.7), for the rectum by 4.7% +/- 7. 3% (P = 0.03), for the sigmoid by 15.5% +/- 12.2% (P ⡤ 0.001) and for the bowel by 10.0% +/- 12.3% (P = 0.01), but the dose did not exceed the dose constraints to the OAR to be clinically relevant. Conclusions: The above study confirmed that the use of individual applicators improved all DVH parameters for CTV-THR by approximately 30–40%. Thus in cervical cancer patients 8–25% improvement of the 3-year local control probability can be expected while the OAR dose is not increased enough to be clinically relevant. The benefit of this approach could be applied also to the patients for which the dose aim could not be reached, but the improvement of the CTV-THR DVH parameters could result in better local control probability and thus improve the quality of life.
Izhodišča: Zdravljenje večine ginekoloških rakov, zlasti raka materničnega vratu, sloni na uporabi teleradioterapije in brahiterapije. Brahiterapija zaradi strmega doznega gradienta omogoča veliko dozo v tumorju, medtem ko v okolnih tkivih strmo pade. Najsodobnejši pristopi v brahiterapiji temeljijo na uporabi magnetne resonance kot slikovne metode za prikaz tumorja in organov, obenem pa služi kot podlaga za načrtovanje obsevanja – slikovno vodene adaptivne brahiterapije. Pri napredovalih ginekoloških rakih, kjer prihaja v poštev brahiterapija, je v približno dveh tretjinah primerov treba uporabiti kombinirano intrakavitarno-intersticijsko in intersticijsko brahiterapijo, saj le tako dosežemo dobro pokritost tarčnega volumna CTV-THR (visoko rizični klinični tarčni volumen), ob spoštovanju doznih omejitev za kritične organe. Sodobni aplikatorji na trgu, kompatibilni z magnetno resonanco, poleg uporabe intrakavitarne komponente omogočajo tudi vodeno vstavitev intersticijskih igel v tkivo. Kljub temu z njimi ne moremo ustrezno pokriti vseh tumorjev, dodatna težava za vstavitev aplikatorja pa so anatomske ovire, kot so ozka nožnica, bližina krvnih žil in organov. Poleg tega je večina aplikatorjev za intrakavitarno-intersticijsko brahiterapijo prilagojena uporabi pri raku materničnega vratu, ne pa toliko drugim ginekološkim rakom, ki se zdravijo z brahiterapijo. V takšnih primerih lahko s pomočjo tridimenzionalnega tiska izdelamo individualno prilagojene aplikatorje. Takšna metoda je poceni in primerna za maloserijsko individualno prilagojeno proizvodnjo. Za izdelavo aplikatorjev, kompatibilnih z magnetno resonanco, morajo biti uporabljeni materiali biokompatibilni in ustrezno certificirani za uporabo v medicinske namene, kemično inertni, gladke površine, robustni za uporabo, sterilizacija pa ne sme spreminjati njihovih lastnosti. Namen: Z individualnimi aplikatorji, izdelanimi s pomočjo 3D-tiska, izboljšati pokritost CTV-THR pri napredovalih ginekoloških rakih, ob tem pa ne preseči doznih omejitev za kritične organe. Naš cilj je bil razvoj in testiranje učinkovitosti in varnosti uporabe individualnih aplikatorjev za različne ginekološke rake. Hipoteze: 1. Pri napredovalih tumorjih bomo dosegli več kot 90-odstotno pokritost CTV-THR s predpisano dozo (V100 > 90 %; V100 – volumen, ki ga pokriva 100-odstotna izodoza). 2. Doza na kritične organe bo ob boljši pokritosti CTV-THR ostala v okviru do zdaj sprejetih doznih omejitev za kritične organe. Materiali in metode: V raziskavo smo vključili 14 bolnic: 7 bolnic s primarnim rakom materničnega vratu, 4 bolnice z recidivnim rakom materničnega vratu, 2 bolnici z recidivnim rakom materničnega telesa in 1 bolnico z rakom nožnice. Kot izhodišče za oblikovanje aplikatorja je služila magnetnoresonančna preiskava ob prvi brahiterapiji z vstavljenim standardnim aplikatorjem. Standardni aplikator je bil definiran kot aplikator, ki je dostopen na trgu in ni individualno prilagojen bolnici, v nasprotju z individualnim aplikatorjem, ki je bil individualno prilagojen za določeno bolnico. Na podlagi vrisanega tarčnega volumna CTV-THR in kritičnih organov smo izdelali virtualni obsevalni plan ali plan A, ki je bil idejna zasnova za individualni aplikator. Predstavljal je 3D-načrt rekonstruiranega standardnega aplikatorja z virtualno vstavljenimi iglami, ki so ustrezno pokrivale tarčni volumen s predpisano dozo. Naslednji brahiterapevtski poseg je bil izveden z individualnim aplikatorjem. Plan z individualnim aplikatorjem, s katerim je bila bolnica obsevana, smo poimenovali plan C. Glavna razlika med standardnim in individualnim aplikatorjem je bila v poševnih iglah. Načrt s standardnim aplikatorjem ali plan B smo simulirali na istih magnetnoresonančnih slikah kot plan C. Tako smo dosegli optimalno primerjavo obeh planov, lega in velikost CTV-THR in kritičnih organov je bila za oba plana enaka. Rezultati: Na podlagi medsebojne primerjave plana B in C smo dokazali, da s pomočjo individualnega aplikatorja statistično značilno izboljšamo vse doznovolumenske parametre (P ? 0,001). Povprečna vrednost za CTV-THR V100 se je povečala za 27,1 % +/- 19,5 %, D90 za 44,2 % +/- 27,6 %, D98 za 43,9 % +/- 23,3 %, D100 za 27,0 % +/- 18,3 % in GTV-T D98 za 38,6 % +/- 34,4 %. V večini primerov smo dosegli V100 ? 95 % volumna CTV-THR. Ob tem se je povprečna doza D2cm3 za mehur povečala za 3,6 % +/- 6,8 % (P = 0,7), za danko 4,7 % +/- 7,3 % (P = 0,03), za sigmoidno črevo 15,5 % +/- 12,2 % (P ? 0,001) in tanko črevo 10,0 % +/- 12,3 % (P = 0,01), a klinično ni pomembno presegla doznih omejitev za kritične organe. Zaključki: Naša raziskava je pokazala, da lahko z uporabo individualnih aplikatorjev izboljšamo doznovolumenske parametre za CTV-THR za približno 30–40 %. Za rak materničnega vratu to pomeni približno 8–25 % večjo verjetnost triletne lokalne kontrole glede na stadij, doza na kritične organe pa ob tem ni klinično pomembno presežena. Dobrobit od takšnega pristopa imajo vse bolnice, tudi tiste, pri katerih ciljne doze ne dosežemo. Tudi pri teh bolnicah z izboljšanjem doznovolumenskih parametrov za CTV-THR vplivamo na boljšo lokalno kontrolo in s tem na boljšo kakovost življenja.
112836
V tem delu predstavimo dinamično razgradnjo naravnih konvekcij v nenewtonski tekočini v zaprti votlini. Fizikalni model obravnava masni in gibalni transport, Ostwald-de Waelejev potenčni zakon za opis nenewtonske viskoznosti in Boussinesqov približek za opis odvisnosti gostote od temperature. Model je numerično rešen z generaliziranimi končnimi razlikami, eksplicitno Eulerjevo koračnico in Chorinovo projekcijsko metodo. Implementiran postopek reševanja je preizkušen s primerjavo izračunanih rezultatov z objavljenimi podatki z dobrim strinjanjem. Predstavimo dinamično razgradnjo in prikažemo njeno delovanje na sintetičnem primeru. Glavni del tega dela je osredotočen na analizo načina naravne konvekcije nenewtonske tekočine v zaprti votlini. Analiziramo različne nenewtonske tekočine v dveh različnih geometrijah, kjer nas zanima predvsem prehod iz stacionarnih v oscilacijske raztopine. Poleg tega identificiramo elemente dinamike, ki v newtonskih tekočinah niso prisotni in pokažemo, da imajo psevdoplastične ne-newtonske tekočine bogatejšo dinamiko v primerjavi z newtonskimi tekočinami.
In this work, we present the dynamic mode decomposition of natural convection in a non-Newtonian fluid within a closed cavity. The physical model considers mass and momentum transport, Ostwald-de Waele power-law for a description of non-Newtonian viscosity, and Boussinesq approximation for description of density-temperature dependency. The model is numerically solved with generalised finite differences, explicit Euler stepping and Chorin's projection method. The implemented solution procedure is tested by comparison of computed results with published data with good agreement achieved. We introduce dynamic mode decomposition and demonstrate its performance on a synthetic case. The main part of this work is focused on a mode analysis of natural convection of non-Newtonian fluid in a closed cavity. We analyse different non-Newtonian fluids in two different geometries where we are in particular interested in the transition from stationary to oscillatory solutions. In addition, we identify elements of dynamics that are not present in Newtonian fluids and show that the pseudoplastic non-Newtonian fluids exhibit richer dynamics in comparison with Newtonian fluids.
V magistrskem delu predstavimo dinamično modalno dekompozicijo tokovnih struktur, ki nastanejo pri naravni konvekciji nenewtonskih tekočin v zaprti kotanji. Fizikalni model vsebuje ohranitev mase, prenos toplote in gibalne količine, Ostwald-de Waele potenčni model za opis nenewtonske viskoznosti in Boussinesqov približek temperaturne odvisnosti gostote. Fizikalni model rešimo numerično s posplošeno metodo končnih diferenc, eksplicitnim Eulerjevim korakanjem in Chorinovo projekcijsko metodo. Implementiran rešitveni postopek preverimo preko primerjave z objavljenimi rezultati za več različnih primerov. Pokažemo dobro ujemanje z referenčnimi rešitvami in konvergentno obnašanje metode. V nadaljevanju vpeljemo dinamično modalno dekompozicijo, metodo za določanje glavnih elementov dinamike sistema, in jo demonstriramo na sintetičnem primeru. V glavnem delu metodo uporabimo za analizo načinov dinamike naravne konvekcije nenewtonske tekočine v zaprti kotanji. Analiziramo več različnih nenewtonskih tekočin v dveh različnih geometrijah in pokažemo spremembo glavnih elementov dinamike pri prehodu med stacionarnimi in nihajočimi rešitvami. Identificiramo elemente, ki pri newtonskih tekočinah niso prisotni in pokažemo, da je dinamika za psevdoplastične nenewtonske tekočine bogatejša.
120465
Namen raziskave je bil ugotoviti, kako dodatek biooglja v tla vpliva na dinamiko mineralnega dušika v tleh (SMN) in rodovitnost tal. Izvedli smo laboratorijski inkubacijski poskus in poljski poskus. Na dveh tipih tal (18% in 46% gline) smo primerjali štiri obdelave, kontrolo (brez biooglja) in tri stopnje biooglja 2 t / ha, 7 t / ha in 20 t / ha. V 7-dnevni inkubaciji smo analizirali vsebnost SMN pred in po inkubaciji. V poljskem poskusu smo v tla pred setvijo glavnih kultur dodajali gnoj in bioogr. Spremljali smo dinamiko SMN na različnih globinah v obdobju dveh let in vsebnost fosforja, kalija, organske snovi, pH in vodne kapacitete tal ob koncu poskusa. Pridelke smo vzorčili po spravilu pridelka. Učinkovitost biooglja za adsorptivno vezavo ali imobilizacijo dušika smo potrdili v inkubacijskem poskusu, saj so se izmerjene vsebnosti SMN v tleh zmanjševale z naraščanjem deleža biooglja. Na terenu se ta razlika med obravnavanji na različnih globinah tal ni pokazala. Biooglje, ki zadržuje dušik v zgornjih horizontih tal in zmanjšuje pronicanje v podtalnico, je bilo opaženo le pri enem vzorčenju na globini 85-100 cm. Med obravnavanji ni bilo statistično značilnih razlik glede pridelka, kakovosti pridelka in privzema dušika v rastlinah. Dodajanje biooglja v višini 20 t / ha je povečalo vsebnost organske snovi v lažjih tleh in fosforja v težjih tleh. Opazili smo potencial biooglja za povečanje vsebnosti kalija v lažjih tleh. Vpliva biooglja na pH in vodno kapaciteto tal nismo opazili, sklepamo pa, da je razlog za neznačilen vpliv biooglja na nekatere proučevane lastnosti tal ta, da so bila izbrana tla že v osnovi dobro rodovitna.
The aim of the research was to determine how the addition of biochar to soil affects the dynamics of soil mineral nitrogen (SMN) and soil fertility. We performed a laboratory incubation experiment and a field experiment. On two soil types (18% and 46% clay), we compared four treatments, a control (without biochar) and three rates of biochar: 2 t/ha, 7 t/ha, and 20 t/ha. In the 7-day incubation experiment, the SMN content before and after incubation was analysed. In the field experiment, manure and biochar were added to the soil before sowing the main crops. We monitored the dynamics of SMN at different depths over a period of two years and the content of phosphorus, potassium, organic matter, pH and soil water capacity at the end of the experiment. Crops were sampled after harvest. The effectiveness of biochar for adsorptive binding or immobilization of nitrogen was confirmed in the incubation experiment, as the measured SMN contents in the soil decreased with increasing rates of biochar. In the field, this difference between treatments at different soil depths was not shown. Biochar retaining nitrogen in the upper soil horizons and reducing leaching toward groundwater was observed in only one sampling at the depth of 85–100 cm. No statistically significant differences were observed between treatments in terms of crop yield, crop quality and plant nitrogen uptake. The addition of biochar at a rate of 20 t/ha increased the content of organic matter in lighter soils and phosphorus in heavier soils. We observed a potential of biochar to increase potassium content in the lighter soil. The effect of biochar on pH and soil water capacity was not observed. We conclude that the reason for the uncharacteristic impact of biochar on some of the studied soil properties is that the selected soils were already basically well fertile.
Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako dodatek biooglja vpliva na dinamiko mineralnega dušika v tleh (SMN) in lastnosti tal, ki pogojujejo njihovo rodovitnost. Izvedli smo laboratorijski inkubacijski poskus in poljski poskus. Na teksturno lažjih (18 % gline) in teksturno težjih tleh (46 % gline), smo primerjali obravnavanje brez dodatka biooglja (kontrola) in tri obravnavanja z različnimi odmerki biooglja: 2 t/ha, 7 t/ha in 20 t/ha. V 7-dnevnem inkubacijskem poskusu smo analizirali vsebnost SMN pred inkubacijo in po njej. V poljskem poskusu smo tlom pred setvijo glavnih posevkov dodali gnojevko in biooglje. Spremljali smo dinamiko SMN na različnih globinah v obdobju dveh let ter vsebnost fosforja, kalija, organske snovi, pH in kapaciteto tal za vodo po končanem poskusu. Pridelke smo vzorčili po žetvi. Z inkubacijskim poskusom smo potrdili učinkovitost biooglja za adsorptivno vezavo ali imobilizacijo dušika, saj so izmerjene vsebnosti SMN v tleh upadale z večanjem odmerka biooglja. Na polju se ta razlika med obravnavanji na različnih globinah tal ni pokazala. Da biooglje dušik zadrži v zgornjih horizontih tal in zmanjšuje izpiranje proti podzemni vodi, smo opazili samo pri enem vzorčenju na globini 85-100 cm. Pri količini in kakovosti pridelka ter odvzemu dušika nismo opazili statistično značilnih razlik med obravnavanji. Dodatek biooglja v odmerku 20 t/ha je povečal vsebnost organske snovi v lažjih tleh in fosforja v težjih tleh. Opazili smo potencial biooglja za povečanje vsebnosti kalija v lažjih tleh. Vpliva biooglja na pH in kapaciteto tal za vodo nismo opazili. Sklepamo, da je razlog za neznačilen vpliv biooglja na nekatere preučevane talne lastnosti ta, da so bila izbrana tla že v osnovi dobro rodovitna.
124145
Moje razmišljanje o ljubezni v slovenski dramatiki izhaja iz Novalisove ideje, da je ljubezen neumna in da lahko govori samo skozi poezijo. Toda močno, čisto občutenje ljubezni lahko "zapoje" tudi skozi dramo, kadar gre za pravo ljubezen. Ker je tema zelo kompleksna, drama pa je napisana kot dialog, tukaj ponujam zgolj izhodišče za praktično primerjalno analizo. Čeprav se ljubezen izmakne besedi, je drama odprta za analizo, saj so besede, ki jih govorijo dramski liki, pogosto manj pomembne od njihovega dejanskega pomena, podteksta in konteksta, v katerem so izgovorjene. Slovenska pesniška drama razen v redkih primerih opisuje predvsem nezmožnost ljubiti. Zanimivo je, da ljubezen v drami zares "zapoje" le takrat, ko je ogrožena. Dramatik, ki je razumel moč tragičnega v ljubezni, je bil Ivan Cankar, temelj za ukvarjanje z ljubeznijo med moškim in žensko pa je bil pesnik France Prešeren v Savicinem krstu, zato lahko rečemo, da so slovenski dramatiki dediči Prešerna in ne Linharta.
My consideration of love in Slovene drama is drawn from Novalis's idea that love is dumb and can only speak through poetry. But a strong, pure feeling of love can also "sing" through drama when it is true love that is involved. Because the theme is a very complex one and drama is written a dialogue, I offer here merely a starting point for practical comparative analysis. Although love shies away from the word, drama is open to analysis since the words spoken by the dramatic characters are often less important than their actual meaning, and the subtext and context in which they are uttered. Except in very few cases, Slovene poetic drama describes above all the inability to love. It is interesting that love in drama only really "sings" when it is threatened. A dramatist who understood the power of the tragic in love was Ivan Cankar, but the foundation for dealing with the love between a man and a woman was the poet France Prešeren in The Baptism by the Savica, and so we can say that Slovene dramatists are the heirs to Prešeren and not Linhart.
Svoje razmišljanje o ljubezni v slovenski dramatiki izpeljem iz Novalisove misli, da je ljubezen nema in lahko spregovori le v poeziji. Vendar živo in čisto ljubezensko čustvo tudi v drami "zapoje" le, ko gre za resnično ljubezen. Ker je tema zelo kompleksna, dramatika pa pisana v dialoški formi, podajam na tem mestu le izhodišča za praktično primerjalno analizo. Četudi se ljubezen izmika besedi, je dramo mogoče zelo dobro analizirati, saj so besede, ki jih izrekajo dramske osebe, največkrat manj pomembne od njihovega dejanskega pomena, podteksta in konteksta, v katerem so izrečene. Slovenska poetična drama, razen v zelo redkih primerih, opisuje predvsem nezmožnost ljubezni. Zanimivo je, da ljubezen v drami zares "zapoje" le, ko je ogrožena. Dramatik, ki se je zavedal moči tragike v ljubezni, je bil Ivan Cankar, osnove za obravnavanje partnerske ljubezni med žensko in moškim pa pri nas dejansko vzpostavlja pesnik, France Prešeren v Krstu pri Savici, zato lahko rečemo, da smo slovenski dramatiki dediči Prešerna in ne Linharta.
124163
Izobraževalni sistem igra ključno vlogo v procesu integracije otrok migrantov v državi gostiteljici. Šola je kraj, kjer poteka socializacija. Z ustreznimi politikami in ukrepi na področju izobraževanja lahko država pomembno prispeva k uspešnemu vključevanju. Izbrala sem temo integracije otrok priseljencev v Sloveniji v šolo, ker je vedno prisotna in čeprav je bilo veliko storjenega za izboljšanje integracije, se mnoge stvari še niso spremenile na bolje. Kot tuja dijakinja, ki je tudi prišla v Slovenijo, me zelo zanima proces integracije, še posebej migrantske dijake, ki se soočajo s stigmo in diskriminacijo v izobraževalnem procesu. Kot prostovoljka v centru za dnevno varstvo učencev priseljencev sem opazila, da jih veliko ni bilo zadovoljnih s šolo, kako se z njimi ravna, imeli so težave pri vključevanju v novo okolje. Namen moje raziskave je prikazati dejanski položaj učencev migrantov v šoli, zanima me mnenje zaposlenih na šoli, njihove dosedanje izkušnje in razmišljanja, pa tudi njihovo mnenje o situaciji, kako je bilo nekoč in kakšno je trenutno stanje, kaj menijo o tem, kako bi se stvari lahko izboljšale.
The educational system plays a key role in the integration process of migrant children in the host country. The school is the place where socialization takes place. Through appropriate policies and measures in the field of education, the state can significally contribute to the successful integration. I chose this topic of integration of immigrant children in Slovenia in school, because it is always present and although much has been done to improve the integration many things still have not changed for better. As a foreign student who also came to Slovenia, I am very interested into process of integration, especially immigrant students who face stigma and discrimination in the educational process. As a volunteer at daily care center for immigrant students, I noticed that a lot of them were not satisfied with school, how they are treated, they had problems integrating in a new environment. The purpose of my research is to show actual situation of migrant students in school, I am interested in the opinions of employees at the school, their experience and reflections so far, as well as their opinion on the situation, how it used to be before and how is the current situation, what they think about how things could be improved.
Vzgojno-izobraževalni sistem ima zagotovo eno ključnih vlog v procesu integracije migrantskih otrok v državi gostiteljici. Šola je med drugim tudi prostor, kjer se odvija proces socializacije. Država lahko z ustreznimi politikami in ukrepi na področju izobraževanja bistveno pripomore k uspešnejšemu vključevanju migrantskih otrok v šolski sistem in k njihovi hitrejši vsestranski integraciji v novo okolje. (Bešter, Medvešek, 2010). Za temo integracije in vključevanja otrok priseljencev v osnovno šolo, sem se odločila, ker je tematika priseljencev v Sloveniji vedno aktualna, in čeprav so si pristojni prizadevali izboljšati integracijo otrok priseljencev v izobraževalnem procesu, lahko rečemo, da se stvari niso spremenile na bolje. Kot študentko, ki se je preselila v Slovenijo, in kot pripadnico etnične manjšine me zelo zanima proces integracije priseljencev, posebej integracija učencev v novo okolje, saj se v izobraževalnem procesu pogosto srečajo s stigmatiziranjem in diskriminacijo. Namen in cilj moje raziskave sta prikazati, kakšno je dejansko stanje med učenci priseljenci v šoli, in način, kako so na področju integracije in vključevanja učencev v novo okolje ravnali v času prihoda bosanskih beguncev v Slovenijo. Zanimalo me je, kako šola dejansko lahko izboljša celotno situacijo in poskrbi za boljšo klimo za učence priseljence v šoli. Predvsem so me zanimala mnenja zaposlenih v šoli, njihove dosedanje izkušnje in razmisleki ter mnenja o tej problematiki, kako je bilo v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, kakšno je trenutno stanje na področju integracije in vključevanja otrok priseljencev v šolo, kaj zaposleni mislijo o tem, kako bi lahko stanje na tem področju izboljšale.
113480
Razvoj prepovedi trgovanja z notranjimi informacijami v Združenih državah Amerike je zaznamoval njegovo ureditev po vsem svetu. Različni sistemi ureditve trgovanja z notranjimi informacijami so se pojavili iz teorij, ki so jih postavila ameriška sodišča. Sistemi danes niso združljivi in se zdi, da ščitijo različne sklope vrednot, ki temeljijo na logiki predpisov. Večina svetovnih sistemov je sprejela pristop teorije enakega dostopa, medtem ko ZDA svoj sistem temelji na fiduciarni dolžnosti. Znotraj teorij so bili razviti različni sklopi pravil in testov, da bi ugotovili, ali se dejanje šteje za trgovanje z notranjimi informacijami. Kljub temu, da se po vsem svetu uporabljajo enaki testi, se uporabljajo in razlagajo na različne načine, kar vodi do še večjih razlik v regulaciji. To diplomsko delo se osredotoča na razlike med štirimi velikimi sistemi, primerja teorije, ki so jih razvili iz, in vrednote, ki jih nameravajo zaščititi.
The evolution of prohibition of insider trading in the United States has marked its regulation worldwide. Different systems of insider trading regulation have emerged from the theories set by American courts. The systems nowadays are not compatible and seem to protect different sets of values based on the logic behind the regulations. Most of the world systems have adopted the Equal access theory approach, while the United States bases its system on fiduciary duty. Inside the theories, different sets of rules and tests were developed in order to help establish whether an act qualifies as insider trading. However, even though the same tests are used worldwide, they are used and interpreted in different ways, which leads to even bigger differences in regulation. This Thesis focuses on the differences between four big systems, comparing the theories they have developed from, and the values they intend to protect.
Razvoj prepovedi trgovanja na podlagi notranjih informacij v Združenih državah Amerike je vplival na njeno regulacijo po vsem svetu. Različni sistemi regulacij prepovedi trgovanja na podlagi notranjih informacij so se razvili iz teorij, ki so jih postavila ameriška sodišča. Sistemi danes niso kompatibilni in varujejo različne vrednote, kar izhaja iz razlag, ki so podlaga pravilom. Večina svetovnih sistemov je povzela pristop, ki sledi teoriji enakega dostopa do informacij, Združene države Amerike pa sledijo pristopu fiduciarne odgovornosti. Znotraj teorij so se izoblikovala tudi različna pravila in testi kot pomoč pri klasificiranju dejanj, ki pomenijo trgovanje na podlagi notranjih informacij. Vendar pa, kljub temu da se po svetu uporabljajo isti testi, se le-ti uporabljajo in interpretirajo različno, kar se kaže v še večjih razlikah v pravilih. V tej nalogi se osredotočam na razlike v štirih velikih sistemih prek primerjave teorij, iz katerih izhajajo, in vrednot, ki jih poskušajo zaščititi.
92533
Zaradi vpliva na zaupanje javnosti v upravi pravičnosti, ki je temelj pravosodnega sistema in pravne države, politična abstinenca sodnika je pomemben predmet. S svojo politično abstinenco sodnik zagotavlja ločitev treh vej oblasti, ki je temelj vsake demokratične države. Naša ustava tudi določa, da ima vsakdo pravico, da njegove pravice, dolžnosti in obtožbe zoper njega nepristransko odloča sodišče, ustanovljeno z zakonom. Mnogi etični kodeksi določajo, kako lahko sodnik politično sodeluje pri izpolnjevanju etičnih meril. Etični standardi niso enaki v vseh državah, v Sloveniji pa je potrebna previdnost pri političnem udejstvovanju. Sodnikovo obnašanje je določeno s Kodeksom sodniškega ravnanja, ki ga je Sodni svet sprejel 11. junija 2015, ter priporočili in mnenji Komisije za etiko in integriteto. Sodnik je lahko član stranke, ne more pa opravljati funkcije v organih politične stranke. Sodniki v Republiki Sloveniji lahko tudi kandidirajo za določene položaje, v primeru izvolitve pa so jim odvzete pravice in dolžnosti iz sodne službe. V svojih političnih dejavnostih morajo biti sodniki pozorni na vtis, ki ga dajejo v javnosti. V skladu z Zakonom o sodniški službi se mora sodnik vedno obnašati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja, ugled sodstva in neodvisnost sodstva. Neodvisnost in nepristranskost sodnikov sta temeljna pogoja za obstoj demokratične države. Sodnik mora biti pri svojem odločanju popolnoma neobremenjen s kakršnimi koli povezavami, nagnjenji ali predsodki, ki bi lahko vplivali na njegovo nepristranskost in neodvisnost. Poleg dejanske nepristranskosti in neodvisnosti je pomemben tudi videz nepristranskosti in neodvisnosti. Javno zaupanje v sodstvo, predvsem pa v nepristranskost sodnikov, je v Sloveniji trenutno šibko, vendar se iz leta v leto izboljšuje. Zato mora sodnik v ospredje svojega izvensodnega delovanja postaviti standard nepristranskosti in integritete in vedno ravnati na način, ki ga ne ogroža, tudi če so njegove človekove in politične pravice omejene.
Due to the affect on the trust of the public in administration of justice which is a foundation of the judicial system and the legal country, political abstinence of the judge is an important subject. With his political abstinence the judge ensures separation of the three branches of authority which is a foundation of every democratic country. Our constitution also determines that anyone has the right that his rights, duties and accusations against him are decided impartially by a court established by law. Many codes of ethics set out how a judge can engage politically to comply with ethical criteria. Ethical standards are not the same in all countries, but in Slovenia caution is needed in political activity. Judge's behavour is determined by the Code of Judicial Conduct, adopted by the Judicial Council on 11 June. 2015 and the recommendations and opinions of the Ethics and Integrity Commission. A judge may be a member of a party, but may not hold office in the bodies of a political party. Judges in the Republic of Slovenia may also run for certain positions, but in the event of their election, their rights and duties from the judicial service are suspended. In their political activities, judges must pay attention to the impression they make in the public eye. According to the Judicial Service Act, a judge must always behave in a way to protect the impartiality and independence of the trial, the judicial reputation and the independence of the judiciary. The independence and impartiality of judges are fundamental conditions for the existence of a democratic state. The judge must be completely unconcerned in his decision-making by any connections, inclinations or prejudices that could affect his impartiality and independence. In addition to actual impartiality and independence, the appearance of impartiality and independence is also important. Public trust in the judiciary, and especially in the impartiality of judges, is currently weak in Slovenia, but it is improving every year. Therefore the judge must put the standard of impartiality and integrity at the forefront of his extrajudicial activities and always act in a way that does not endanger him, even if his human and political rights are limited.
Zaradi vpliva na zaupanje javnosti v sodstvo, kar pa je temelj učinkovitega sodnega sistema in pravne države, je politična vzdržnost sodnika pomembna tematika. Sodnik s politično vzdržnostjo zagotovi ločenost treh vej oblasti kar pa je temelj vsake demokratične države. Ustava RS prav tako določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter obtožbah proti njemu, nepristransko odloča z zakonom ustanovljeno sodišče. Številni etični kodeksi opredeljujejo kako se lahko sodnik, skladno z etičnimi merili, politično udejstvuje. Etični standardi niso v vseh državah enaki, v Sloveniji pa je potrebno pazljivost pri političnem udejstvovanju. Kako se mora sodnik ravnati določa Kodeks sodniške etike, sprejet s strani Sodnega sveta dne 11. junija. 2015 ter priporočila in načelna mnenja Komisije za Etiko in Integriteto. V Sloveniji je sodnik lahko član politične stranke, ne sme pa biti nosilec funkcije v organih političnih strank. Prav tako lahko sodnik kandidira za določene funkcije, ampak mu v primeru izvolitve pravice in dolžnosti iz sodniške službe mirujejo. Pri političnem udejstvovanju morajo sodniki paziti, kakšen vtis vzbujajo javnosti. Skladno z Zakonom o sodniški službi se mora sodnik vselej vesti tako, da varuje nepristranskosti in neodvisnost sojenja, sodniški ugled in samostojnost sodne oblasti. Neodvisnost in nepristranskost sodnikov, sta temeljna pogoja za obstoj demokratične države. Pri odločanju pa mora biti popolnoma neobremenjen povezav, nagnjenj ali predsodkov, ki bi lahko vplivali na njegovo nepristranskost in neodvisnost. Poleg dejanske nepristranskosti in neodvisnosti je pa pomemben tudi videz nepristranskosti in neodvisnosti. Javno zaupanje v sodstvo, še posebej v nepristranskost sodnikov je v Sloveniji trenutno šibko, vendar se vsako leto izboljšuje. Zato mora sodnik pri svojem zunaj-sodnem udejstvovanju, standard nepristranskosti in integritete postaviti v ospredje in se vedno ravnati tako, da ga ne ogrozi, četudi so mu pri tem lahko omejene njegove človekove pravice in politične pravice.
135258
Sončna energija je odličen vir energije in eden izmed obnovljivih virov energije. Sončna elektrarna je sistem, ki pretvarja energijo sončnih žarkov v električno energijo. V diplomskem delu, ki je nastalo pred dvema letoma, sem zasnoval, načrtoval in izdelal sončno fotonapetostno elektrarno z nazivno izmenično močjo 13,8 kVA za samooskrbo gospodinjstev. V magistrskem delu sem predstavil opis sončne fotonapetostne elektrarne z nazivno izmenično močjo 13,8 kVA za samooskrbo in analizo delovanja elektrarne za obdobje dveh let, v nadaljevanju pa sem na različne načine ovrednotil učinkovitost gradbenih blokov elektrarne. V mesecu juliju 2022 sem primerjala meritve proizvedene in porabljene električne energije ter izbrane vremenske parametre z meritvami izpred dveh let. Primerjala sem kazalnik učinkovitosti sončne elektrarne v izbranem časovnem obdobju. Obravnavala sem koncepte fleksibilnosti porabe s strani odjemalcev v luči samooskrbe, polnjenja električnih vozil ali shranjevanja električne energije ter pregledala pristope k dinamičnim tarifam za omrežnine in cene električne energije. Na koncu so predstavljene tudi smernice za možne nadgradnje sončne fotovoltaične elektrarne za samooskrbo.
Solar energy is an abudant source of energy and one of the renewable energy sources. A solar power plant is a system that converts the energy of the sun's rays into electricity. In the bachelor diploma thesis from two years ago, I designed, planned and manufactured a solar photovoltaic power plant with a nominal alternating power of 13.8 kVA for household self-suply. In the master thesis, I present a description of the solar photovoltaic power plant with a nominal AC power of 13.8 kVA for self-supply and the analysis of the power plant operation for a period of two years, followed by an evaluation of the efficiency of the building blocks of the power plant in several different ways. In July 2022, I compared the measurements of produced and consumed electricity and selected weather parameters with the measurements from two years ago. I compared the efficiency indicator of the solar power plant in the selected time period. I discuss concepts of flexibility of consumption by consumers in the light of self-suply, charging of electric vehicles or electrical energy storage, and review approaches to dynamic tarifs for grid charges and electricity prices. Finally, I also present the guidelines for possible upgrades of the solar photovoltaic power plant for self-suply.
Sončna energija je praktično neusahljiv vir energije in spada med obnovljive vire energije. Sončna elektrarna je sistem, ki energijo sončnih žarkov pretvori v električno energijo. V diplomski nalogi izpred dveh let, ki je bila štartna osnova za nadaljevanje v pričujoči magistrski nalogi, sem zasnoval, načrtal in izdelal sončno elektrarno nazivne izmenične moči 13,8 kVA za samooskrbo gospodinjstva. V magistrski nalogi sem za sončno fotonapetostno elektrarno nazivne izmenične moči 13,8 kVA za samooskrbo opravil analizo delovanja elektrarne za obdobje dveh let in izvedel vrednotenje učinkovitosti gradnikov elektrarne na več različnih načinov. Meritve proizvedene in porabljene električne energije ter izbranih vremenskih parametrov, izvedene v juliju 2022, sem primerjal z meritvami izpred dveh let in primerjal kazalec učinkovitosti sončne elektrarne v izbranem časovnem obdobju. V nadaljevanju sem obravnaval koncepte prožnosti odjema s strani odjemalcev v luči samooskrbe, polnjenja električnih vozil ali hrambe energije ter pregledal pristope k dinamičnemu tarifiranju omrežnine in cene električne energije. Za konec sem predstavil še smernice za nadgradnjo sončne fotonapetostne elektrarne za samooskrbo iz OVE.
140563
V diplomskem delu je opisano delovanje in program stroja za iztiskanje, katerega krmilni sistem smo prenovili v okviru projekta v podjetju INEA. Ekstruder je stroj, ki združuje sekvenčne in zvezne procese. Rezultat le-teh je predelava plastike v izdelek, ki je v tem primeru zvezni list različnih dimenzij. Podrobneje so opisani deli projekta, ki so bili pod mojo odgovornostjo. Sam program je razdeljen na dva dela: program programirljivega logičnega krmilnika in program vmesnika človek-stroj. Oba sta napisana v programskem orodju Siemens Portal v14. Prvi del diplomskega dela je namenjen opisu stroja, njegovih naprav in začetnega zaporedja. Naslednji del, opis programa in njegove strukture, ki je za nekatere najpogosteje napisan v strukturiranem delu z izjemo logičnega vmesnika človek-stroj. Na koncu je podan opis funkcionalnosti logičnega vmesnika.
The thesis describes operation and program of an extruder machine, whose control system was renovated within the scope of a project in the INEA company. Extruder is a machine which combines sequential and continuous processes. The result of those is processing of plastics into a product, which is in this case a continuous sheet of variable dimensions. Parts of the project, which were under my responsibility, are described in greater detail. The program itself is split into two parts: a program of programmable logic controller and a program of the human-machine interface. Both are written in Siemens TIA Portal v14 programming tool. The first part of the thesis is dedicated to the description of the machine, its devices and starting sequence. Next, description of the program and it’s structure, which is for the most part written in ladder logic with some exceptions in structured text, is given. In the end, a description of functionality of the human-machine interface is given.
Diplomsko delo opisuje delovanje in program ekstruderja, katerega krmilni sistem se je prenavljal v sklopu projekta v podjetju INEA. Ekstruder je stroj, ki združuje tako sekvenčne kot regulacijske procese. Rezultat teh procesov je obdelava plastike v produkt, ki je v tem primeru neprekinjen trak variabilnih dimenzij. Podrobneje so opisani deli programa za katere sem bil osebno zadolžen. Sam program se deli na dva dela: program programirljivega logičnega krmilnika ter program vmesnika človek-stroj. Oba sta napisana s programskim orodjem Siemens TIA Portal v14. Prvi del naloge je posvečen opisu stroja, sestavnih naprav in sekvence zagona. Nato sledi še opis samega programa in njegove strukture, ki je v večini napisan v lestvičnem diagramu z izjemo določenih delov napisanih v strukturiranem tekstu. Na koncu pa je predstavljena funkcionalnost vmesnika človek-stroj.
106057
V magistrskem delu je podrobneje opisan polimerni material OSTE, ki je bil razvit posebej za mikrofluidne aplikacije in daje določene prednosti, kot so nastavljive mehanske in površinske lastnosti ter dobre sposobnosti vezave in LDI laserska direktna slikovna naprava za litografijo brez maske, ki omogoča svobodo pri oblikovanju edinstvenih mikrofluidnih vezij in omogoča spreminjanje in prilagajanje zasnove specifičnim potrebam tekom raziskovanja. Kombinacija obeh se uporablja za testiranje obnašanja polimerov OSTE v vlogi fotorezista za direktno lasersko fotolitografijo tankih plasti (< 50 µm). Določili smo optimalne parametre priprave vzorca, osvetljenosti in razvojnega procesa, preverili kakovost nastalih struktur in zmožnosti trenutne različice materiala ter vezne sposobnosti manjših površin (več kvadratnih mikrometrov na steklo, silicij in sam OSTE). Predstavili smo tudi večslojne strukture, ki omogočajo spreminjanje mikrofluidnih kanalov v tretji dimenziji - višina. Iste strukture nato uporabimo za preverjanje primernosti materialov za ulivanje in oblikovanje. Enostavna mikrofluidna naprava s "3D" mikrokanali je izdelana iz PDMS, z uporabo struktur iz OSTE materiala kot kalupa, in teče skozi kompleksne dele mikrofluidnih kanalov.
In this Master’s thesis is in more detail described OSTE polymer material, that was developed specially for microfluidic applications and provides specific advantages like tunable mechanical and surface properties and good bonding abilities; as well as LDI laser direct imaging device for maskless lithography, that offers freedom in designing unique microfluidic circuits and allows changing and adapting the design to specific needs during research. Combination of both is used to test the behavior of OSTE polymers in the role of photoresist for direct laser photolithography of thin layers (< 50 µm). Optimal parameters of sample preparation, illumination and development process are determined. The quality of resulting structures and capabilities of the material’s current version are examined, as well as bonding abilities of smaller areas (several square micrometers) to glass, silicon and OSTE itself. Furthermore, multilayer structures are presented, which enable variation of microfluidic channels in third dimension -- height. Same structures are then used to check materials suitability for casting and molding. A simple microfluidic device with »3D« microchannels is fabricated from PDMS, using structures made with OSTE material as a mold, and flow though complex parts of microfluidic channels is observed.
V magistrskem delu sta predstavljena polimerni material OSTE, razvit posebej za izdelavo mikrofluidičnih vezij, ki omogoča prilagajanje mehanskih lastnosti in površinskih modifikacij po meri; ter naprava LDI za direktno lasersko litografijo, ki ponuja vso svobodo pri oblikovanju unikatnih mikrofluidičnih vezij in omogoča spreminjanje in prilagajanje dizajna med raziskovanjem. Kombinacija obeh se je uporabila v raziskovalnem delu, kjer so bili polimeri OSTE uporabljeni kot fotorezist za direktno fotolitografijo tankih nanosov (< 50 µm). Določeni so bili optimalni parametri priprave vzorcev, osvetljevanja in razvijanja. Preverjena je bila kvaliteta izdelanih struktur in zmogljivost trenutne verzije materiala ter vezava manjših površin (nekaj kvadratnih mikrometrov) na steklo, na silicijev substrat in na sam strjen material OSTE. Predstavljena je izdelava večplastnih struktur iz materiala OSTE, ki posledično omogočajo variacije mikrofluidičnih kanalov še v tretji dimenziji, tj. višina. Nadalje je bila preizkušena uporaba izdelanih večplastnih struktur kot kalup za ulivanje elastomera PDMS. Izdelano je bilo preprosto vezje z mikrofluidičnimi »3D« kanali, kjer se je opazoval pretok skozi kompleksnejše dele kanalov.
105794
Namen magistrskega dela je preučiti, kako strokovni delavci omogočajo otrokom, da se vključijo v pogovor in izrazijo svoj glas, kakšne pristope uporabljajo pri pogovoru z otroki, ugotoviti, ob katerih priložnostih lahko otroci prispevajo k pogovoru in ob katerih priložnostih ne morejo. V teoretičnem delu magistrskega dela sem opredelila otroštvo, pomen odnosa med socialnimi delavci in otroki ter oblikovanje varnega prostora za delo z otroki v procesu pomoči. predstavim otrokove pravice, navedene v Deklaraciji ZN o otrokovih pravicah in Konvenciji ZN o otrokovih pravicah. opredelim spoštovanje otroštva in različne pristope k delu z otroki. v empiričnem delu magistrskega dela preučim pristope, ki jih strokovni delavci uporabljajo pri pogovorih z otroki. raziskujem tudi, v katerih primerih so otroci vključeni v proces pomoči in v katerih primerih ne, kako strokovni delavci dopuščajo, da se sliši glas otrok in zakaj otroci niso vključeni v proces pomoči. Glavna ugotovitev magistrskega dela je ugotovljena potreba strokovnih delavcev po manjšem obsegu obveznosti, da bi lahko več časa namenili pogovoru z otroki in družinami, ter potreba po celostni podpori in pomoči, ki je namenjena otrokom.
The aim of the master's thesis is to examine how professional workers enable children to engage in a conversation and express their voice and what approaches are used when talking to children. I also wanted to determine on what occasions children can contribute to a conversation and on what occasions they cannot. In the theoretical part of the master's thesis, I define childhood, the importance of the relationship between social workers and children and the creation of a safe space for working with children in the process of assistance. I present child rights, stated in the UN Declaration of the Rights of the Child and the UN Convention on the Rights of the Child. I define the respect of childhood and different approaches to working with children. In the empirical part of the master's thesis, I study the approaches, adopted by professional workers when talking to children. Furthermore, I examine on what occasions children are included in the process of assistance and on what occasions they are not, how professional workers let the children’s voice be heard and why children are not included in the process of assistance. The main finding of this master's thesis is the determined need of professional workers for fewer obligations, so that they could devote more time to talking with children and families, and the need for integrated support and assistance, dedicated to children.
Namen magistrskega dela je raziskati, kako strokovni delavci zagotavljajo prostor za glas otroka v pogovoru in kakšni pristopi se uporabljajo v pogovoru z otrokom. Zanima me tudi, kdaj so otroci vključeni v soustvarjanje pogovora in kdaj ne. V teoretičnem delu magistrskega dela opredelim otroštvo, pomembnost odnosa med socialno delavko in otrokom ter ustvarjanje varnega prostora za delo z otrokom v procesu pomoči. Predstavim tudi otrokove pravice, zapisane v Deklaraciji OZN o otrokovih pravicah in Konvenciji OZN o otrokovih pravicah. Opredelim spoštovanje otroštva in različne pristope pri delu z otroki. V raziskovalnem delu magistrskega dela se osredotočam na raziskovanje pristopov, ki jih uporabljajo strokovni delavci pri pogovorih z otroki, raziskujem, kdaj so otroci vključeni v proces pomoči in kdaj ne, kako strokovni delavci poskrbijo, da je glas otroka v procesu dela slišan, in kakšni so razlogi, da se otroka ne vključi v proces pomoči. Kot temeljna ugotovitev magistrskega dela se je pokazala potreba strokovnih delavcev po razbremenitvi količine dela, da bi lahko pogovorom z otroki in družino posvetili več časa, ter potreba po celostni podpori in pomoči, namenjeni otrokom.
124252
Po kratki obravnavi glavnih značilnosti usvajanja prvega in drugega jezika se diplomsko delo osredotoča na hipotezo kritičnega obdobja, ki predpostavlja, da ima pri učenju jezika ključno vlogo starost in da obstaja omejeno obdobje v življenju, v katerem se je mogoče uspešno učiti jezikov. Prepričanje, da je z začetkom učenja tujega jezika mogoče doseči boljše dolgoročne rezultate, je pomembno vplivalo na poučevanje in učenje tujega jezika. Starost, v kateri se tuji jeziki uvajajo v šole, se je znižala, kar je privedlo do pomembnih sprememb nacionalnih kurikulumov v državah po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Zaradi zgodnjih tečajev ali posebnih programov se učenje angleščine začne že zelo zgodaj, ko pa pride do uradnega nastopa, se učencem v prvem razredu osnovne šole že ponuja šolski predmet angleščina, medtem ko je v drugem razredu učenje tujega jezika obvezno. Zato so učitelji dolžni prilagoditi svojo metodologijo mladim učencem in upoštevati njihove razvojne značilnosti. Rezultati raziskave, ki sem jo izvedla, pa kažejo, da niti učitelji niti starši niso izrazito proti zgodnjemu učenju tujega jezika.
After briefly discussing the main characteristics of first and second language acquisition, the thesis focuses on the Critical Period Hypothesis. This theory presupposes that age plays a crucial role in language learning and that there is a limited period of time in one’s life during which languages can be learnt successfully. The belief that starting young brings better long-term results has influenced foreign language teaching and learning to a significant extent. The age at which foreign languages are introduced in schools has become lower, leading to important changes of national curriculums in countries all over the world, including Slovenia. As a result of early courses or special programmes, exposure to the English language begins very early. When it comes to the official onset, English as a school subject is already offered to students in their first year of primary school education, whereas in second grade learning a foreign language is compulsory. Consequently, teachers are obliged to adjust their methodology to young learners and take into account their developmental features. However, the results of the survey I conducted reveal that neither teachers nor parents are notably against early foreign language learning.
Po kratki obravnavi glavnih značilnosti usvajanja prvega in drugega jezika se magistrsko delo osredotoči na teorijo kritičnega obdobja. Le-ta predvideva, da starost igra ključno vlogo pri učenju jezikov in da obstaja omejen časovni razpon, med katerim se lahko človek uspešno nauči jezikov. Prepričanje, da zgoden začetek prinese boljše dolgoročne rezultate, je v veliki meri vplivalo na poučevanje in učenje tujih jezikov. Starost, pri kateri se začne vpeljevanje tujih jezikov v šole, se je znižala, kar je pripeljalo do pomembnih sprememb nacionalnih učnih načrtov v državah po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Zaradi zgodnjih tečajev ali posebnih programov so otroci angleškemu jeziku izpostavljeni zelo zgodaj. Uradno se poučevanje angleščine kot izbirnega šolskega predmeta začne že v prvem letu osnovnega izobraževanja, v drugem razredu pa je učenje tujega jezika že obvezno. Učitelji morajo posledično prilagoditi svoje metode mlajšim učencem in upoštevati njihove razvojne posebnosti. Kljub temu pa rezultati ankete, ki sem jo izvedla, kažejo, da niti učitelji niti starši niso izrazito proti zgodnjemu učenju tujih jezikov.
105287
Namen diplomskega dela je pojasniti, kako je mogoče sintetična barvila v tekstilni industriji nadomestiti z naravnimi, da bi jih lahko uporabili kot prej v smislu manjše globalne in ekološke proizvodnje. Pri tem smo uporabili poskus barvanja surovega bombaža in surove volne z naravnim rdečim barvilom Carmine, pridobljenim iz posušenih ženskih košeniljk (Dactylopius coccus) iz Južne Amerike. Uporabili smo tri različne jedkante, ki so v različnih pH medijih povzročili različne barvne odtenke, od rumene do temno rdeče in vijolične. Po končanem eksperimentu smo barvne vzorce spektrofotometrično ovrednotili z barvnim prostorom CIE L * a * b *. Rezultati so pokazali, da so vzorci volne absorbirali več košenilnega barvila kot vzorci bombaža. Najgloblja barvna trdnost je bila dosežena, ko so bili vzorci volne in bombaža barvani v kopeli s kislinskim barvilom, vendar v alkalni barvni kopeli vzorci niso absorbirali barvila, le nekoliko so se obarvali rumeno. Kot pri uporabljenih jedkanih so vzorci bombaža in volne imeli najvišjo vrednost K / S, ko so jo jedkali z aluminijevim sulfatom. Najnižjo jakost barve so dobili vzorci, ki niso bili jedkani.
The purpose of this thesis is to explain how it is possible to replace the synthetic dyes with the natural ones in the textile industry, to use them as before in terms of smaller global and ecological production. An experiment was made by dyeing raw cotton and raw wool with a natural red dye called Carmine, obtained from dried female cochineal insects (Dactylopius coccus), native to South America. Three different mordants were used, which in different pH media caused a different range of color shades, from yellow to deep red and purple. After the experiment, the colored samples were spectrophotometrically evaluated using the CIE L* a* b* color space. The results show that the wool samples absorbed more cochineal dye than the cotton samples. The deepest color strength was achieved when wool and cotton samples were dyed in an acid dye bath, however in the alkaline dye bath the samples did not absorb the dye, they only turned slightly yellow. As for the mordants used, cotton and wool samples had the highest K/S value when mordanted with aluminum sulfate. The lowest color strength was obtained by the samples that were not mordanted.
Namen diplomskega dela je razložiti, kako lahko v tekstilni industriji nadomestimo sintetična barvila z naravnimi, da se jih uporabi kot nekoč v smislu manjše globalne proizvodnje in ekološke produkcije. Opravljen je bil poskus barvanja surovega bombaža in surove volne z naravnim rdečim barvilom, imenovanim karmin, ki je pridobljen iz sušenih samic žuželk roda košeniljke (Dactylopius coccus) iz Srednje in Južne Amerike. Uporabljene so bile tri različne čimže, ki dajo v različnih pH-medijih različen razpon barvnih odtenkov, od rumene do globoke rdeče in vijoličaste. Po končanem poskusu so bile barve vzorcev spektrofotometrično ovrednotene z uporabo barvnega prostora CIE L* a* b*. Iz rezultatov je razvidno, da so volneni vzorci absorbirali več barvila karmin kot bombažni. Najgloblje obarvanje je bilo doseženo z barvanjem vzorcev volne in bombaža v kisli barvalni kopeli, najslabše pa z barvanjem v alkalni barvalni kopeli, kjer vzorci niso absorbirali barvila, ampak so le porumeneli. Kar zadeva uporabljeno čimžo, so imeli najvišjo vrednost K/S vzorci bombaža in volne, ki so bili čimžani z aluminijevim sulfatom. Najnižjo vrednost oziroma najnižjo globino obarvanja so imeli nečimžani vzorci.
126341
Uvod: Presajanje organov je uveljavljena oblika zdravljenja bolnikov s končno odpovedjo organov. Postopki za identifikacijo morebitnih darovalcev in ustrezen strokovni pristop postajajo vedno bolj pomembni pri delu zdravstvenih delavcev. Glede na znanstveno literaturo, strokovno znanje, izkušnje in osebna prepričanja o darovanju organov imajo odločilno vlogo pri zagotavljanju ustreznega pristopa in odnosa zdravstvenih delavcev do darovanja organov. Ker so zdravstveni delavci glavni člen v postopku presaditve in zanesljiv vir informacij za druge ljudi, nas je zanimalo, kakšen odnos imajo zdravstveni delavci do darovanja organov. Namen: Namen magistrskega dela je najprej predstaviti transplantacijsko dejavnost in razložiti postopek darovanja organov v Sloveniji, nato opisati pravno ureditev pridobivanja darovalcev in primerjati transplantacijsko dejavnost v Sloveniji s transplantacijsko dejavnostjo v drugih državah članicah Eurotransplanta, nato pa predstaviti nekaj preteklih raziskav o odnosu zdravstvenih delavcev do darovanja organov in osvetliti etične dileme ali bremena, ki se lahko pojavijo pri delu v transplantacijski dejavnosti. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kakšen odnos imajo zdravstveni delavci do darovanja organov v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) v Ljubljani. Metode dela: V prvem delu magistrskega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno metodo zbiranja podatkov, pridobljene podatke pa obdelali s polstrukturiranim ekspertnim intervjujem. Opravljeni intervjuji so bili s soglasjem intervjuvancev zvočno posneti, kasneje pa smo vsak intervju v celoti prepisali in tako olajšali analizo podatkov. Za kvalitativno analizo podatkov smo uporabili postopke kodiranja kvalitativne analize vsebine. Rezultati: Ugotovili smo, da so po mnenju anketiranih zdravstvenih delavcev transplantacijske dejavnosti v Sloveniji dobro organizirane. Zdravstveni delavci, ki so v neposrednem stiku s transplantacijskimi dejavnostmi, imajo do njih pozitiven odnos. Osem od enajstih anketirancev bi darovalo svoje organe, kljub temu, da je le eden od enajstih vpisan v register darovalcev. Zdravstveni delavci menijo, da sami in mediji vplivajo na mnenje splošne populacije o darovanju organov. Ugotavljamo pa, da je splošno znanje zdravstvenih delavcev o celotnem postopku transplantacije pomanjkljivo. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da primanjkuje rednega oziroma obveznega usposabljanja o transplantacijski dejavnosti. Pomembno je, da zdravstveni delavci poznajo celoten postopek transplantacije. To lahko dosežemo le z rednim usposabljanjem in izobraževanjem o transplantacijski dejavnosti. To zagotavlja, da se znanje izboljšuje in da se med zdravstvenimi delavci ustvarja pozitivno kulturno prepričanje o darovanju organov.
Introduction: Organ transplantation is an established form of treatment for patients with end-stage organ failure. The procedures for identifying potential donors and the appropriate professional approach are becoming increasingly important in the work of healthcare workers. According to scientific literature, professional knowledge, experience and personal beliefs regarding organ donation play a decisive role in ensuring an appropriate approach and attitude of healthcare workers towards organ donation. Given that healthcare workers are the main link in the transplantation process and a reliable source of information for other people, we were interested in the attitudes of healthcare workers towards organ donation. Purpose: Firstly, the purpose of this master’s thesis is to present transplantation activities and explain the process of organ donation in Slovenia. Secondly, we describe the legal regulations for donor recruitment and compare transplantation activities in Slovenia with those in other Eurotransplant member countries. And thirdly, we discuss some past pieces of research on the attitudes of healthcare workers towards organ donation and highlight the ethical dilemmas or burdens which may arise when working in transplantation activities. The objective of the survey was to determine the attitudes of healthcare workers towards organ donation at the University Clinical Centre (UKC) in Ljubljana. Working methods: In the first part of the master’s thesis, the descriptive method was used. In the empirical part, a qualitative method of data collection was used and we processed the data obtained with a semi-structured expert interview. The conducted interviews were audio-recorded with the consent of the interviewees. Later, each interview was transcribed in full to facilitate data analysis. For the qualitative data analysis, we used the coding procedures of qualitative content analysis. Results: We found that, according to the interviewed healthcare workers, the transplantation activities in Slovenia are well organised. Healthcare workers who are in direct contact with transplantation activities have a positive attitude towards them. Eight out of eleven interviewees would donate their organs, despite the fact that only one out of eleven is registered in the donor register. Healthcare workers believe that they and the media influence the general population's opinion on organ donation. However, we noted a lack of general knowledge among healthcare workers regarding the whole transplantation process. Discussion and conclusion: We established that there is a lack of regular or mandatory training on transplantation activities. It is important that healthcare workers are familiar with the whole transplantation process. This can only be achieved through regular training and education on transplantation activities. This ensures that knowledge is improved and a positive cultural belief about organ donation is created among healthcare workers.
Uvod: Transplantacija organov je uveljavljena oblika zdravljenja za bolnike s končno odpovedjo organov. Postopki odkrivanja možnih darovalcev in ustrezni strokovni pristop dobivata vse večji pomen tudi pri delu zdravstvenih delavcev. Po navedbah strokovne literature imajo strokovno znanje, izkušenost in osebna orientiranost do področja darovanja organov odločilno vlogo pri zagotavljanju primernega pristopa in odnosa zdravstvenih delavcev do darovanja organov. Glede na to, da so zdravstveni delavci glavni člen v procesu transplantacijske dejavnosti ter zanesljiv vir informacij za ostale ljudi, nas zanima, kakšna so stališča zdravstvenih delavcev do darovanja organov. Namen: Namen magistrskega dela je uvodoma predstaviti transplantacijsko dejavnost in razložiti proces darovanja organov pri nas, predstaviti zakonske ureditve pridobivanja darovalcev, primerjati transplantacijsko dejavnost pri nas z ostalimi članicami Eurotransplanta, predstaviti pretekle raziskave o stališčih zdravstvenih delavcev do darovanja ter izpostaviti etične dileme oziroma obremenitve, ki se lahko pojavijo pri delu v transplantacijski dejavnosti. Z raziskavo želimo ugotoviti kakšna so stališča zdravstvenih delavcev do darovanja organov v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana. Metode dela: V prvem delu magistrskega dela je uporabljena deskriptivna metoda dela. V empiričnem delu je bil uporabljen kvalitativni pristop zbiranja in obdelave podatkov s polstrukturiranim ekspertnim intervjujem. Intervjuji so bili izvedeni s privolitvijo intervjuvancev in zvočno posneti. Kasneje smo vsak intervju zaradi lažje analize podatkov tudi v celoti prepisali. Za analizo kvalitativnih podatkov smo uporabili postopke kodiranja kvalitativne analize vsebine. Rezultati: Ugotovili smo, da je transplantacijska dejavnost v Sloveniji po mnenju zdravstvenih delavcev dobro organizirana. Zdravstveni delavci, ki imajo neposreden stik s transplantacijsko dejavnostjo, imajo do dejavnosti pozitiven odnos. Osem od enajstih intervjuvancev bi svoje organe darovalo kljub temu, da je le ena oseba od enajstih vpisana v register darovalcev. Zdravstveni delavci in mediji po mnenju zaposlenih vplivajo na mnenje splošne populacije o darovanju organov. Prav tako ugotavljamo pomanjkanje splošnega znanja zdravstvenih delavcev o celotni transplantacijski dejavnosti. Razprava in zaključek: Na temo transplantacijske dejavnosti primanjkuje rednih oziroma obveznih izobraževanj. Pomembno je, da zdravstveni delavci poznajo celoten proces transplantacijske dejavnosti. To se lahko doseže le z rednim usposabljanjem in izobraževanjem o transplantacijski dejavnosti. S tem se zagotovi izboljšanje znanja in vzbujanje pozitivnih kulturnih prepričanj o darovanju organov med zdravstvenimi delavci.
141621
Športno novinarstvo in športni prenosi so se skozi zgodovino soočali z mnogimi izzivi. Prvi poskus predvajanja športnega dogodka na radiu in prenosa na domove ljudi se je zgodil pred natanko 100 leti. Kljub vzponu televizije in družbenih medijev je še vedno zastopan radijski športni program. Drugi kanal Radia Slovenija, Val 202, je zadolžen za oddajanje radijskega športa v živo v Sloveniji. V magistrskem delu se osredotočamo na analizo športnega radijskega oddajanja na javni radijski televiziji (RTV), razpravljamo o specifiki športnega občinstva, ugotavljamo, katere izraze uporabljajo športni komentatorji in katere smernice jih vodijo pri izbiri izrazov. V prvem, teoretičnem delu diplomskega dela smo se osredotočili na vlogo javne RTV, ki mora skrbeti za ohranjanje slovenskega jezika in izobraževanja občinstva. Na podlagi tega nas je zanimalo, kako na izbiro izrazov športnih komentatorjev vpliva predpostavka specifike športnega občinstva. Obravnavali smo pojme, žargon, determinizirane izraze in splošne izraze. Na vprašanja smo skušali odgovoriti z analizo besedil dveh radijskih oddaj in polstrukturiranih intervjujev, v katerih športni komentator in predavatelj na javnem radiu delita svoja mnenja. Na podlagi kritične diskusije ugotavljamo, kako težko je delo športnih komentatorjev na radiu Val 202, hkrati pa poskušamo razkriti, kako se komentatorji znajdejo med vsemi formalnimi zahtevami javne radiodifuzije na eni strani in predpostavkami o športni publiki na drugi strani.
Sport journalism and sport broadcast have faced many challenges throughout history. The first attempt to broadcast a sports event on radio and bring it to people's homes happened exactly 100 years ago. Despite the rise of television and social media, radio sport broadcasting is still represented. The second channel of Radio Slovenia, Val 202, is in charge of live radio sport broadcasting in Slovenia. In the master's thesis we focus on the analysis of sports radio broadcasting on public radiotelevision (RTV), discuss the specifics of sport audiences, determine which expressions are used by sport commentators and which guidelines lead them while choosing the expressions. In the first, theoretical part of the thesis, we focus on the role of public RTV, which has to take care of the preservation of the slovenian language and audience education. On the basis of this, we are interested in finding out how is the choice of sport commentators' expressions influenced by the assumption of the specifics of the sports audience. We discuss the terms, jargon, determinologized expressions and general expressions. We try to answer the questions by analyzing the texts of two radio broadcasts and semi-structured interviews, in which sports commentator and a lecturer on public radio share their opinions. Based on a critical discussion, we find out how difficult is the work done by sport commentators on radio Val 202. At the same time we try to reveal how commentators find themselves among all formal requirements of public service broadcasting on the one hand and assumptions about sport audiences on the other.
Športno novinarstvo in poročevalstvo sta se skozi zgodovino soočala s številnimi izzivi. Prvi približek radijskega prenosa, ki je športni dogodek ponesel v domove ljudi, so opravili pred natanko 100 leti. Kljub pojavu televizije in digitalnih medijev je radijsko športno poročevalstvo še vedno prisotno. Za neposredne radijske športne prenose v Sloveniji skrbi drugi program Radia Slovenija, Val 202. V magistrski nalogi se tako posvečamo analizi športnih radijskih prenosov na javni RTV, obravnavamo specifičnost športnega občinstva in ugotavljamo, kakšno izrazje uporabljajo športni komentatorji ter katere usmeritve in premisleki jih pri izbiri izrazja vodijo. V prvem, teoretskem delu naloge, se osredotočamo na vlogo javne RTV, ki mora skrbeti za ohranjanje knjižnega jezika in jezikovno izobraževanje občinstva. V luči tega nas zanima, kako na izbiro izrazja športnih komentatorjev vpliva predpostavka o specifičnosti športnega občinstva. Obravnavamo termine, žargonizme, determinologizirano izrazje in splošno izrazje. Na zastavljena vprašanja skušamo odgovarjati z analizo besedil dveh radijskih prenosov in polstrukturiranih intervjujev, v katerih svoja mnenja delita športni komentator in lektorica na javni RTV. Na podlagi kritične razprave ugotavljamo, kako zahtevno delo opravljajo športni komentatorji na Valu 202. Hkrati skušamo razkrivati, kako se, ko govorimo o rabi športnega izrazja, komentatorji znajdejo med vsemi formalnimi zahtevami javne radiotelevizije na eni strani in predpostavkami o športnem občinstvu na drugi.
130572
Prva bančna garancija na zahtevo predstavlja enega izmed instrumentov za zavarovanje transakcij za zaščito interesov poslovnih partnerjev. Glavno jamstvo in namen je, da lahko upravičenec garancije hitro povrne škodo, ki mu jo je povzročil prosilec garancije. V diplomskem delu je podrobneje predstavljena vsebina bančne garancije. Predstavljen je njihov izvor, ključni elementi, pravna podlaga, postopek izdaje bančne garancije v izbrani banki, morebitne zlorabe v postopku uveljavljanja garancije itd. V diplomskem delu je predstavljena tudi sama garancija na zahtevo. Posebno poglavje je namenjeno bančnim garancijam za zavarovanje carinskega dolga, pri čemer smo se osredotočili tudi na število izdanih garancij za carine in trošarine v korist Finančne uprave Republike Slovenije v letih 2016, 2017 in 2018, nato pa smo podatke primerjali in na podlagi rezultatov prvo hipotezo bodisi potrdili bodisi ovrgli, raziskovalni del pa vsebuje analizo bančnih garancij v izbrani banki v letih 2017 in 2018, za katere smo podatke zbrali in jih predstavili v obliki grafov. Na podlagi pridobljenih rezultatov je bilo ugotovljeno, koliko poroštev je bilo izdanih v določenem letu, katere vrste poroštev so prevladovale, koliko jih je bilo unovčenih v določenem letu itd. Rezultati so bili ponovno uporabljeni za potrditev ali zavrnitev druge hipoteze. V zaključnem delu je predstavljen projekt e-poroštev, ki ga je zasnovala izbrana banka in je še v izdelavi. V diplomskem delu je predstavljen namen projekta in opisan postopek izdaje bančne garancije preko aplikacije. Pričakovanja za projekt so zelo visoka in če bo realizacija projekta uspešna, bo ta omogočil hitrejši proces izdaje garancij in bo olajšal delo komitentom in zaposlenim. Glede na to, da bo izbrana banka ponudila hitrejše in enostavnejše izdajanje garancij kot druge banke, se pričakuje tudi, da se bo število komitentov povečalo, kar bo seveda za banko zelo koristno.
The first demand bank guarantee represents one of the instruments for insuring transactions to protect the interests of business partners. The main safeguard and purpose are that the beneficiary of the guarantee can quickly recover the damage done to him by the applicant of the guarantee. The diploma thesis introduces the content of bank guarantees in greater detail. It presents their origin, their key elements, legal grounds, the process of issuing bank guarantees in a selected bank, possible abuse in the process of calling on the guarantee, etc. A special chapter is devoted to bank guarantees for the insurance of a customs debt. It also focuses on the number of issued guarantees for customs and excise duties in favor of the Financial Administration of the Republic of Slovenia in 2016, 2017 and 2018. Afterwards, the data are compared and on the basis of the results, the first hypothesis is either confirmed or refuted. The research part contains an analysis of bank guarantees in the selected bank in 2017 and 2018, for which the data were collected and presented in the form of graphs. Based on the obtained results, it has been determined how many guarantees were issued in a particular year, which type of guarantee prevailed, how many of them were called on in a particular year, etc. The results were again used to confirm or refute the second hypothesis. In the final part the e-guarantees project is presented, which was designed by the selected bank and is still in the making. The thesis presents the project's purpose and describes the procedure of issuing a bank guarantee through an application. The expectations for the project are very high and if the realization of the project will be successful, it will enable a faster process of issuing guarantees and will facilitate the work of clients and employees. Considering that the selected bank will offer a faster and simpler issuing of guarantees than other banks, it is also expected that the number of clients will increase, which will, of course, be very beneficial for the bank.
Bančna garancija na prvi poziv predstavlja enega od instrumentov zavarovanja poslov za zaščito interesov poslovnih partnerjev. Glavna zaščita je predvsem ta, da lahko upravičenec bančne garancije zelo hitro pride do povračila škode, ki mu je bila povzročena s strani naročnika garancije. V diplomskem delu se seznanimo s podrobnejšo vsebino bančnih garancij. Predstavimo njen nastanek, ključne elemente, pravno podlago, potek izdaje bančne garancije v izbrani banki, morebitno zlorabo pri njenem unovčevanju in drugo. Prav tako smo posebej namenili poglavje bančnim garancijam za zavarovanje carinskega dolga, kjer smo podrobneje spoznali tudi to vrsto garancij. Osredotočili smo se tudi na število izdanih zavarovanj trošarinskih in carinskih obveznosti v korist Finančne uprave Republike Slovenije v letih 2016, 2017 in 2018 ter jih primerjali in na podlagi rezultatov potrdili ali ovrgli prvo hipotezo. Raziskovalni del zajema analizo bančnih garancij v izbrani banki v letu 2017 in 2018, v kateri smo zbrali podatke in jih predstavili v obliki grafikonov. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, koliko garancij je bilo izdanih v določenem letu, katera vrsta garancije je prevladovala, koliko jih je bilo v posameznem letu unovčenih in drugo. S pomočjo rezultatov smo lahko potrdili ali ovrgli tudi drugo hipotezo. V zadnjem delu predstavimo projekt e-garancij, ki ga je zasnovala izbrana banka in ki je trenutno še zmeraj v postopku izdelovanja. Spoznamo se z namenom projekta in opisom postopka izdaje bančne garancije preko aplikacije. Projekt obeta veliko, in če bo tudi realizacija projekta uspešna, bo to omogočilo veliko hitrejši postopek izdaje garancij in olajšano delo tako strankam kot tudi zaposlenim. Za pričakovati je, da bo število strank naraslo, saj bodo v izbrani banki dobile veliko enostavnejši in hitrejši postopek izdaje garancije kot pri preostalih bankah, kar je za banko zelo koristno.
108502
Uvod: Interakcije med etanolom in zdravili se lahko pojavijo pri sočasni uporabi etanola in zdravil. Mehanizmi interakcij etanola z zdravili niso bili preučeni tako temeljito. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti pregled klinično pomembnih farmakokinetičnih in farmakodinamičnih interakcij etanola z zdravili, s poudarkom na starejših. Cilj diplomskega dela je ustvariti priporočila za sočasno uporabo etanola in določenih zdravil. Metode Opravljen je bil pregled znanstvene in strokovne literature o interakcijah etanola z zdravili v podatkovni bazi PubMed:. Iskanje smo izvedli s sledečim iskalnim profilom: "zdravila IN (alkohol ALI etanol) IN interakcije" in omejitve: Ljudje, Pregled, Sistematični pregled in Mety-Analiza v obdobju 2014-2020. Klinični pomen interakcij smo povzeli glede na klasifikacijo, ki jo uporablja internetna baza podatkov Drugs.com. Rezultati in razprava: V pregled farmakokinetičnih in farmakodinamičnih interakcij etanola z zdravili smo vključili 4 pregledne članke in izbrali 64 zdravil kot klinično pomembnih. do klinično pomembnih farmakokinetičnih interakcij pride le na ravni absorpcije in presnove, kjer se spremeni farmakokinetika etanola in / ali zdravil. prisotnost etanola z določenimi zdravili (acitretin, metilfenidat, karisoprodol) vpliva na nastajanje presnovkov, ki spremenijo delovanje zdravil na organizem. pri farmakodinamičnih interakcijah etanol najpogosteje poveča zaviralni učinek zdravil, ki delujejo na centralni živčni sistem. veliko število starejših oseb zaradi sočasne uporabe etanola in zdravil kaže povečano tveganje za ortostatsko hipotenzijo, krvavitve in povečano sedacijo, kar lahko privede do padcev in zlomov. Sklep: S poznavanjem mehanizmov interakcij in s priporočili za sočasno uporabo etanola in določenih zdravil bi lahko pripomogli k preprečevanju ali zmanjšanju števila potencialnih interakcij in se izognili stranskim učinkom interakcij.
Introduction: Interactions between ethanol and drugs may occur with the concurrent use of ethanol and drugs. Mechanisms of interactions of ethanol with drugs have not been studied as thoroughly. Aim: The aim of this thesis is to present an overview of clinically relevant pharmacokinetic and pharmacodynamic interactions of ethanol with drugs, with focus on elderly. The aim of the thesis is to create recommendations for concomitant use of ethanol and certain drugs. Methods: A review of the scientific and professional literature about interactions of ethanol with drugs in PubMed database was conducted. The search was performed with following search profile: »drugs AND (alcohol OR ethanol) AND interactions« and limits: Humans, Review, Systematic Review and Mety-Analysis in period 2014–2020. The clinical significance of the interactions was summarized according to the classification used by the Drugs.com Internet database. Results and discussion: We included 4 review articles in our overview of pharmacokinetic and pharmacodynamic interactions of ethanol with drugs and we selected 64 drugs as clinically relevant. Clinically relevant pharmacokinetic interactions occur only at the level of absorption and metabolism, where the pharmacokinetics of ethanol and/or drugs are altered. The presence of ethanol with certain drugs (acitretin, methylphenidate, carisoprodol) affects the formation of metabolites that alter the action of drugs on organism. In pharmacodynamic interactions, ethanol most often potentiates the inhibitory effect of drugs acting on the central nervous system. A large number of elderly, due to the concomitant use od ethanol and drugs, show an increased risk of orthostatic hypotension, bleeding and increased sedation which can lead to falls and fractures. Conclusion: By knowing the mechanisms of interactions and with recommendations for concomitant use of ethanol and certain drugs, we could contribute to the prevention or reduction of the number of potential interactions and avoid the side effects of interactions.
Uvod: Pri sočasnem uživanju etanola in zdravilnih učinkovin lahko prihaja do medsebojnega delovanja (interakcij). Področje mehanizmov interakcij med etanolom in zdravilnimi učinkovinami še ni povsem natančno raziskano. Namen: Namen naloge je pregled klinično pomembnih farmakokinetičnih in farmakodinamičnih interakcij med etanolom in zdravilnimi učinkovinami, s poudarkom na interakcije pri starostnikih. Cilj naloge je sestaviti priporočila za souporabo etanola in določenih zdravilnih učinkovin. Metode: Uporabljen je bil pregled znanstvene in strokovne literature s področja interakcij med etanolom in zdravilnimi učinkovinami v podatkovni zbirki PubMed. Iskanje člankov je potekalo z naslednjim iskalnim profilom: »drugs AND (alcohol OR ethanol) AND interactions« in omejitvami: raziskave, izvedene na ljudeh, pregledni članki, sistematični članki in metaanalize v obdobju 2014–2020. Klinično pomembnost interakcij smo povzeli po klasifikaciji, ki jo uporablja internetna podatkovna zbirka Drugs.com. Rezultati in razprava: V pregledu literature smo obravnavali 4 pregledne članke in v pregled klinično pomembnih farmakokinetičnih in farmakodinamičnih interakcij med etanolom in zdravilnimi učinkovinami vključili 64 zdravilnih učinkovin. Do klinično pomembnih farmakokinetičnih interakcij prihaja samo na nivoju absorpcije in metabolizma, kjer se spremeni farmakokinetika etanola oziroma zdravilnih učinkovin. Prisotnost etanola pri določenih zdravilnih učinkovinah (acitretin, metilfenidat, karisoprodol) vpliva na nastanek metabolitov, ki spremenijo delovanje zdravilnih učinkovin na organizem. Pri farmakodinamičnih interakcijah etanol največkrat ojača zaviralno delovanje zdravilnih učinkovin, ki delujejo na centralno živčni sistem. Veliko starostnikov zaradi souporabe etanola in zdravilnih učinkovin kaže povečano tveganje za ortostatsko hipotenzijo, krvavitve in povečano sedacijo. Posledično so bolj dovzetni za padce in zlome. Sklepi: S poznavanjem mehanizmov interakcij in zbranimi priporočili za souporabo etanola in določenih zdravilnih učinkovin bi lahko prispevali k preprečevanju oziroma zmanjševanju števila potencialnih interakcij in se izognili neželenim učinkom interakcij.
117477
Prehod v neodvisnost in demokracijo po nasilnih konfliktih je težaven proces, saj se države borijo za premagovanje zapuščine preteklosti, da bi dosegle spravo. Tako so se pojavili številni prehodni pravosodni ukrepi kot odgovor na pretekle kršitve po spremembah režima, nasilnih konfliktih in zgodovinskih krivicah. Poleg tega imajo številni sodobni konflikti mednarodno razsežnost, države pa se soočajo tudi z izzivi reševanja meddržavnih vprašanj, kot so meddržavni antagonizmi, slabo dvostransko in večstransko sodelovanje ali regionalna nestabilnost. Mednarodni akterji so pridobili velik pomen pri oblikovanju poti procesov sprave, saj so uspešno zagovarjali oziroma izvajali številne sodne in izvensodne ukrepe kot predpogoj za trajen mir in spravo. Kljub prizadevanjem mednarodnih akterjev se številne države še vedno borijo za reševanje bilateralnih vprašanj in preseganje zapuščin preteklih konfliktov. V diplomskem delu je analizirano, kako mednarodni akterji vplivajo na proces sprave, tako med državami kot znotraj njih, s preučevanjem transformacijske moči Evropske unije na procese sprave na Zahodnem Balkanu. Naloga dokazuje, da imajo mednarodni akterji pomembne vzvode in moč, da prisilijo države, da sprejmejo potrebne politike, reforme in zakone, ter da je uspeh pobud za spravo v veliki meri odvisen od podpore in angažiranosti mednarodnih akterjev. Kljub temu proces sprave zahteva celovit pristop in angažiranost vseh deležnikov. Glavni izziv za mednarodne akterje je v tem pogledu ohraniti njihovo kredibilnost, vpliv in vzvode nad domačimi političnimi akterji.
Transitioning towards independence and democracy after violent conflict is a difficult process, as countries struggle to overcome the legacy of the past in order to achieve reconciliation. Thus, many transitional justice measures emerged as a response to past violations in the aftermath of regime changes, violent conflicts, and historical injustices. Moreover, many contemporary conflicts have an international dimension, and countries are also challenged to resolve inter-state issues that arise, such as inter-state antagonisms, poor bilateral and multilateral cooperation or regional instability. International actors have gained a profound significance in shaping the trajectories of processes of reconciliation, as they have successfully advocated/implemented many judicial and non-judicial measures as a precondition for a lasting peace and reconciliation. However, despite the international actors’ efforts, many countries still struggle to resolve bilateral issues and to overcome the legacies of the past conflicts. This thesis analyzes how international actors influence the process of reconciliation, both between and within countries, through an examination of the transformative power of the European Union on the reconciliation processes in the Western Balkans. The thesis demonstrates that international actors have significant leverage and power to compel countries to adopt the necessary policies, reforms and laws, and that success of the reconciliation initiatives largely depends on the support and engagement of the international actors. Nevertheless, the reconciliation process demands a comprehensive approach and engagement of all stakeholders. The main challenge for international actors in this regard is to maintain their credibility, influence and leverage over domestic political actors.
Prehod k neodvisnosti in demokraciji po nasilnih konfliktih je težaven proces, saj se države soočajo z izzivom, da premagajo zapuščino preteklosti. Poleg tega imajo številni sodobni konflikti mednarodno razsežnost, države pa morajo reševati tudi meddržavna vprašanja, kot so meddržavni antagonizmi, slabo dvostransko in večstransko sodelovanje in komuniciranje in regionalna nestabilnost. Mednarodni akterji imajo pomembno vlogo pri oblikovanju načinov spravnih procesov, vendar pa sprava ni samo stvar notranjega miru in stabilnosti, temveč se nanaša tudi na dvostranske in večstranske odnose, regionalni mir in stabilnost, meddržavno sodelovanje in institucionalno povezovanje. Kljub prizadevanjem mednarodnih akterjev se številne države še vedno trudijo rešiti dvostranska vprašanja in premagati zapuščino preteklih konfliktov. Magistrska naloga analizira vpliva mednarodnih akterjev v procesu sprave med državami in znotraj njih, in sicer s pomočjo preučevanja preobrazbeno moč Evropske unije na spravne procese na Zahodnem Balkanu. Magistrska naloga pokaže, da imajo mednarodni akterji pomembne vzvode in moč, da države prisilijo, da sprejmejo potrebne politike, reforme in zakone, uspešnost pobud za spravo pa je v veliki meri odvisna prav od podpore in angažiranosti mednarodnih akterjev. Kljub temu je postopek usklajevanja večrazsežnosten in zapleten ter zahteva celovit pristop in sodelovanje vseh zainteresiranih strani. Glavni izzivi za mednarodne akterje na področju pokonfliktne sprave so ohranjanje njihove verodostojnosti, vpliva in vzvodov nad domačimi političnimi akterji.
121772
Sistem krožnega gospodarstva omogoča povezovanje med posameznimi biomasnimi in energetskimi tokovi v omrežje, kar omogoča, da rabljeni ali stranski produkti in odpadki (spet) postanejo koristen produkt. Bistvo opisanega sistema je, da izkorišča vse vire energije in biomase na trajnosten način, vključno z okoljsko zavestjo. S svojo sposobnostjo razgradnje lignocelulozne snovi imajo glive zelo pomembno vlogo pri povezovanju stranskih verig iz različnih izvorov sistema, kar je še posebej očitno pri opazovanju kmetijske, živilske in lesne industrije. Glive odpirajo široko paleto možnosti za pridobivanje pakirnih in gradbenih materialov, kemikalij, pohištva, proizvodnje biofulov, proizvodnje tekstila, krme in hrane. Gojenje gob se v veliki meri ukvarja z gozdarskimi in kmetijskimi rastlinami, pa tudi z dejavnostjo živilske industrije, vendar so njegove meje še daleč, da bi jih dosegli. To pomeni, da bi lahko gojenje gob zavzelo pomembno mesto tudi v Sloveniji. Po želenem številu plodnih valov se lahko izrabljeni substrat za gobe (SMS) uporablja kot substrat za gojenje drugih vrst gliv, kot dodatek krmi, za proizvodnjo biogoriv, biokompozitov, encimsko ekstrakcijo ali preprosto kompost, da postane prehranski dodatek zemlji. Medtem osnovni postopek gojenja mishrooms na splošno ostaja enak, poznavanje specifik vsake posamezne vrste je lahko pogosto ključ do uspeha. Obstaja veliko odprtih možnosti za uporabo gliv v sistemu krožnega gospodarstva. Ne glede na nekatere tehnične, gospodarske ali regulativne ovire, ki jih je treba premagati, kraljestvo gliv je še vedno zelo pomemben vir veznih delov sistema krožnega gospodarstva.
The system of circular economy enables making connections between individual biomass and energy flows into a network, which allows used or side products and waste to become (again) a useful product. Mere essence of described system is using all of the energy and biomass resources in a sustainable way, including environmental awarness. With their ability to decompose lignocelulosic matter, fungi play a very important role in connecting side chains from different origins of the system. This is especially evident when observing agricultural, food, and wood industry. Fungi are opening a broad range of options in acquiring packiging and building materials, chemicals, furniture, biofules production, production of textile, feed and food. Mushroom cultivation engages in a great part of forestry and agricultural plants as well as in food industry activities, but its limits are far away yet to be reached. That being said, cultivating mushrooms could take an inportatnt position also in Slovenia. After desired number of waves of fruiting, spent mushrooms substrate (SMS) can be used as a substrate for breeding other species of fungi, as feed supplement, for biofuel production, biocomposites, enzyme extraction or simply compost to become a nutricional addition to soil. Meanwhile the basic procedure of cultivationg mishrooms stays generally the same, knowing specifics of each individual species may often well be the key to success. There are many open options for using fungi in the system of circular economy. Regardless some technical, economic or regulatory obstacles that need to be overcome, the kingdom of fungi is still a very important source of connective parts of the sistem of circular economy.
Sistem krožnega gospodarstva nam omogoča, da zaključene tokove biomase in energije povežemo v krožen sistem, ki izrabljene ali stranske produkte, ki jih pogosto razumemo kot odpadke, vedno znova pretvori v izdelek z dodano vrednostjo. Bistvo sistema je optimizirana raba virov energije in minimiziran negativen vpliv na okolje. Glive so s svojo sposobnostjo razkroja predvsem lignoceluloznih materialov pomemben vezni člen opisanega sistema, še posebej na področjih agroživilstva, gozdne in lesne industrije. Njihova uporabnost se kaže na področju pridobivanja gradbenih in pakirnih materialov, kemikalij, krme, proizvodnji pohištva, biogoriv, tekstila in hrane. Velik del uporabe gliv v krožnem sistemu zajema gojenje gob, ki se lahko dokaj enostavno vpelje v gozdni ali agroživilski obrat, kar bi lahko bilo tudi na Slovenskih tleh velikega pomena. Izrabljen substrat se lahko po želenem številu obrodov uporabi kot substrat za gojenje drugih vrst gob, dodatek k živalski krmi, v proizvodnji biogoriv, biokompozitov, encimov ali se kompostira. Med tem ko osnovni postopek gojenja v grobem ostaja enak, poznavanje specifik gojenja posameznih gliv pogosto igra ključno vlogo pri zagotavljanju uspeha. Potencialnih možnostih uporabe gliv v sistemu rožnega gospodarstva je veliko. Kljub temu da je v nekaterih primerih potrebno premostiti še določene tehnološke, ekonomske ali regulatorne ovire, glive ostajajo pomemben povezovalni del sistema krožnega gospodarstva.
129196
Mestno okolje je bilo vedno pomembno prizorišče zelenjadništva, saj so prav prebivalci mest želeli pokazati svoje bogastvo s pomočjo zelenjavnih vrtov. Skozi zgodovino se je pomen urbanega vrtnarjenja močno spremenil in dosegel vrhunec v prehodu v 20. stoletje, kjer so se do danes ohranili določeni vrtnarski trendi. V diplomskem delu so predstavljeni osnovni pogoji za zelenjadništvo, ki so še posebej pomembni pri pridelavi zelenjave za večje število ljudi. Podrobnejši opis tradicionalnih sistemov pridelave, ki vključujejo vrtnarjenje doma in v skupnosti, ter inovativnih sistemov pridelave, ki so zaradi nizkih zahtev po zemljiščih in vodi še posebej primerni za urbana območja. Posebnost inovativnih sistemov pridelave je možnost vrtnarjenja v stavbah, ki so podrobno opisane. Predstavili smo urbano vrtnarjenje s sociološkega vidika - razloge za ustanovitev te industrije ter prednosti in ovire, s katerimi se soočajo vrtnarji po vsem svetu. V delu je opisano, zakaj je zelenjava primerna za urbano okolje, nato pa so predstavljeni glavni vidiki in spremembe, ki so povezane z urbanim vrtnarjenjem. Predstavljeni so ekonomski, okoljski in socialni vidiki, od katerih je podrobneje opisan okoljski vidik, saj ima urbano vrtnarjenje velik vpliv na aktualna dogajanja, povezana s podnebnimi spremembami in problematiko težkih kovin v okolju.
The urban environment has always been an important venue for vegetables growing, as it was the city dwellers who wanted to show off their wealth through vegetable gardens. Throughout history, the importance of urban gardening has changed considerably, culminating in the transition to the 20th century, where certain gardening trends have been preserved until today. The thesis tries to describe the basic conditions for vegetables growing, which are particularly important when we grow vegetables for a large number of people. A more detailed description of traditional cultivation systems, which include home and community gardening, and innovative cultivation systems, which are particularly suitable for urban areas due to their low land and water requirements, is presented. A special feature of the innovative cultivation systems is the possibility of gardening within the buildings that are described in detail. We presented urban gardening from a sociological point of view - the reasons for establishing this industry, and the advantages and obstacles that the gardeners around the world face. The section describes why vegetables are suitable for the urban environment, followed by a presentation of the main aspects and changes associated with urban gardening. The economic, environmental and social aspects are presented, of which the environmental aspect is described in more detail, as urban gardening has a significant impact on current developments related to climate change and the issue of heavy metals in the environment.
Mestno okolje že od nekdaj predstavlja pomembno prizorišče pridelovanja zelenjave, saj so bili ravno meščani tisti, ki so z zelenjavnimi vrtovi želeli prikazati svoje bogastvo. Skozi zgodovino se je pomen mestnega vrtnarjenja precej spreminjal, svoj vrhunec pa je dosegel v prehodu v 20. stoletje, kjer so se določeni trendi vrtnarjenja ohranili vse do danes. V diplomskem delu smo na kratko opisali osnovne pogoje za pridelavo vrtnin, ki so pomembni še posebej takrat, kadar vrtnine pridelujemo za večjo množico ljudi. Podrobneje smo opisali tradicionalne sisteme gojenja, kamor spadata domače in skupnostno vrtnarjenje, ter inovativne sisteme gojenja, ki so zaradi majhnih potreb po prostoru in vodi ravno pravšnji za mestna območja. Posebnost inovativnih gojitvenih sistemov je možnost vrtnarjenja v notranjosti zgradb, ki so podrobno opisana. Mestno vrtnarjenje smo predstavili iz sociološkega zornega kota – navedli razloge za zagon te panoge, ter prednosti in ovire, s katerimi se soočajo vrtnarji po svetu. V nadaljevanju opisujemo zakaj so ravno zelenjadnice primerne za mestno okolje, sledi predstavitev glavnih vidikov in sprememb, ki jih s seboj prinaša vrtnarjenje v mestu. Predstavljeni so ekonomski, okoljski in socialni vidik, izmed katerih je natančneje opisan okoljski vidik, saj mestno vrtnarjenje pomembno vpliva na trenutno dogajanje, ki je povezano s podnebnimi spremembami in problematiko težkih kovin v okolju.
128141
Cilj diplomske naloge je bil simulirati umazanijo na avtomobilskih vratih. Simulacije so bile izvedene s programom PreonLab, v katerem so bili parametri za tekoče blato najprej določeni s pomočjo stožčastega testa, kasneje pa uporabljeni v simulacijah na vozilu. Uporabljen je bil Herschel-Mnoxley model viskoznosti, v katerem so bili analizirani vplivi 4 glavnih parametrov. Rezultati so pokazali, da ima viskoznost največji vpliv na umazanost, velikost simuliranega delca do neke mere, medtem ko se lahko pri simulacijah vozil upošteva vpliv napetosti izkoristka.
The aim of the bachelor thesis was to simulate mud soiling on car doors. The simulationswere performed with the PreonLab software, in which the parameters for liquid mud werefirst established with the help of the cone test, and later used in the simulations on a vehicle.A Herschel-Bulkley viscosity model was used, in which the effects of 4 major parameterswere analyzed. The results showed that the viscosity has the highest influence on the soiling,the size of the simulated particle to some extent, while the effect of yield stress can beneglected in vehicle simulations.
Cilj naloge je bil simulirati škropljenje blata na avtomobilskih vratih. Simulacije so bileopravljene v programskem okolju PreonLab, v katerem so se s pomočjo testa s stožcemnajprej ugotavljali parametri za tekoče blato, ki so bili kasneje uporabljeni pri simulacijah zavtomobilom. Uporabljen je bil Herschel-Bulkleyjev viskozni model, v katerem smo imelištiri glavne parametre, katerih vpliv smo analizirali. Rezultati simulacij na avtomobilu sopokazali, da ima največji vpliv viskoznost blata, do neke mere velikost simulacijskega delca,zanemarljiv vpliv pa ima napetost tečenja.
139759
Uvod: Dokumentiranje zdravljenja je poleg zdravniškega pregleda in oskrbe pacienta v zdravstveni praksi zelo pomembno. Zdravstvena praksa v Sloveniji in po svetu praviloma še vedno temelji na dokumentaciji v papirni obliki. Urgentni kirurški oddelek v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana še vedno obravnava paciente na podlagi dokumentacije v papirni obliki, kar vpliva na stroške in kakovost zdravljenja. Zato je nenehna digitalizacija na tem področju bistvenega pomena. Namen in cilj: Namen: Namen magistrskega dela: V diplomskem delu analiziramo tok podatkov in načine shranjevanja podatkov o zdravljenju pacientov. Na podlagi ugotovitev smo izdelali diagram pretoka podatkov in aktivnosti, ki predstavlja osnovo za nadaljnjo digitalizacijo. Cilj diplomskega dela je ugotoviti možnosti prehoda na brezpapirno poslovanje oziroma podati predloge za nadaljnjo digitalizacijo poslovnega procesa. Metode dela V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela, ki je bila pridobljena z opazovanjem, pregledom literature in je bila kvantitativno ter analitično obdelana. Strategija dela sledi raziskovalni zasnovi študije primera. Rezultati: V diplomskem delu smo analizirali, kateri podatki in v kakšni obliki vstopajo v sistem ob začetku obravnave pacienta v Urgentnem kirurškem centru, kateri podatki in v kakšni obliki se pojavljajo med obravnavo pacienta, ter kateri podatki in v kakšni obliki predstavljajo izhodne podatke, ki so namenjeni tudi shranjevanju. Na podlagi naših ugotovitev smo izdelali diagram toka podatkov in aktivnosti, ki predstavlja osnovo za nadaljnjo digitalizacijo operacij. Sledili so predlogi za digitalizacijo podatkov oziroma dokumentov v papirni obliki in predlogi za nadgradnjo obstoječega sistema. Grafično smo prikazali potrebo po nadgradnji IKT glede na trenutno prostorsko razporeditev in težave, ki se lahko pojavijo med procesom digitalizacije. Diskusija: Na podlagi analize smo ugotovili, da bi ustrezna nadgradnja IKT omogočila nemoten prehod v digitalizirano in brezpapirno hrambo podatkov oziroma dokumentov. Kljub vsem prednostim popolne digitalizacije v vsakdanji praksi mora biti v primeru težav z IKT ali v primeru zasilnega poslovanja zavoda na voljo možnost prehoda nazaj na poslovanje v papirni obliki.
Introduction: Apart from medical examination and patient care, documentation of treatment is very important in the medical practice. Medical practice in Slovenia and worldwide is generally still based on paper-form documentation. Surgical emergency unit in University medical centre Ljubljana still treats patients based on paper-form documentation. This has influences on expenses as well as on the quality of treatment. Continual digitalisation in this area is hence essential. Purpose and goal: The purpose of this M.A. thesis is analysing data flow and ways of data storage of patients' treatments. Based on our findings we created a data flow and activities diagram, which represents the basis for continual digitalisation. The goal of this thesis is to identify possibilities to switch to paperless operations or to give suggestions for continual digitalisation of the business process. Methods of work: In the thesis, the descriptive method is used. The data was collected through observation, inspection of literature and has undergone quantitative and analytical processing. The work strategy follows a case study research design. Results: In the present work we have analysed which data and in what form enters the system at the beginning of patient treatment in the Surgical emergency unit, which data and in what form emerges during the patients’ treatments, and which data and in what form represents the exit data, which is also intended for storage. Based on our findings we have created a data flow and activities diagram, which represents the basis for continual digitalisation of operations. Next, we followed with suggestions for digitalisation of data or documents in paper form and suggestions for upgrading the current system. We graphically illustrate the need for ICT upgrade based on the current spatial layout and the problems which might appear during the process of digitalisation. Discussion: Based on the analysis we discovered that a suitable ICT upgrade would allow for a seamless transition to digitalised and paperless storage of data or documents. Despite all the advantages of total digitalisation in everyday practice an option to switch back to paper-form operations has to be available in the event of problems with the ICT or in the event of an emergency operations plan of the institute.
Uvod: V zdravstveni dejavnosti je poleg pregleda in oskrbe pacienta zelo pomembno ustrezno dokumentiranje njegove obravnave. Zdravstvena dejavnost v Sloveniji in tudi širše po svetu v večini še vedno temelji na dokumentaciji v papirni obliki. Tudi v Urgentnem kirurškem bloku Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana obravnava pacienta še vedno v veliki meri temelji na zdravstveni dokumentaciji v papirnati obliki. To vpliva tako na stroške kot tudi na samo kakovost obravnave. Zato je nujno potrebno nadaljevati z digitalizacijo delovanja. Namen in cilj: Namen magistrskega dela je analizirati tok in način hrambe podatkov o obravnavah pacientov. Na podlagi navedenih ugotovitev bomo izdelali diagram toka podatkov in aktivnosti, ki predstavlja osnovo za nadaljnjo digitalizacijo. Cilj dela je na podlagi opisane analize identificirati možnosti za prehod na brezpapirno delovanje oziroma podati predloge za nadaljnjo digitalizacijo poslovnega procesa. Metode dela: V magistrskem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela. Podatki so zbrani z opazovanjem, pregledom literature in so kvantitativno ter analitično obdelani. Kot strategija dela je uporabljena študija primera. Rezultati: V pričujočem delu smo analizirali, kateri podatki in v kakšni obliki vstopajo v sistem ob pričetku obravnave pacienta v Urgentnem kirurškem bloku, kateri podatki in v kakšni obliki se tekom obravnave porajajo, ter kateri podatki in v kakšni obliki so izhodni podatki, ki so predvideni za hrambo. Analizirali smo tudi povezave med njimi. Na podlagi navedenih ugotovitev smo izdelali diagram toka podatkov in aktivnosti, ki predstavlja osnovo za nadaljnjo digitalizacijo delovanja. V nadaljevanju smo podali predloge za digitalizacijo podatkov oziroma dokumentov, ki so v papirni oziroma fizični obliki, in predloge za nadgradnjo obstoječe informacijske rešitve. Grafično smo prikazali tudi potrebe po nadgradnji IKT glede na prostorsko razporeditev. Opisali smo tudi težave, ki bi se utegnile pojaviti pri procesu nadaljnje digitalizacije. Razprava: Na podlagi analize smo ugotovili, da bi ob ustrezni nadgradnji obstoječe informacijske rešitve lahko večina podatkov oziroma dokumentov v papirni obliki brez težav digitalizirali in shranili v elektronski obliki. Popolna digitalizacija prinaša vrsto prednosti pri vsakdanjem delu, vendar je potrebno kljub temu ohraniti možnost hitrega prehoda na delovanje v papirni obliki v primeru težav z delovanjem IKT oziroma v primeru delovanja zavoda v izrednih razmerah.
95307
Zagotavljanje optimalnega obsega gibanja in togosti mišic predstavlja pomemben dejavnik za preprečevanje nastanka poškodb, povezanih s športom, ali poškodb enote za mišično maso. Ena od metod, ki so se izkazale za izboljšanje gibljivosti, je penasto valjanje, ki je v zadnjih nekaj letih postalo priljubljeno. Valjanje s peno se pogosto uporablja pri rekreativnih športnikih, terapevtih in profesionalnih športnikih kot metoda za trening gibljivosti in jo vse bolj raziskujejo raziskovalci, ki so ji pripisali številne pozitivne učinke. V literaturi so raziskani številni akutni in kronični učinki samomasaže s penastim valjčkom, vendar pa so mehanizmi, ki se nanašajo na zmanjšanje togosti in s tem potencialnega zmanjšanja poškodb in povečane gibljivosti, v veliki meri neznani. Namen raziskave je bil raziskati in primerjati akutne učinke 2 x 60 sekund penastega valjanja in 3 x 30 sekund dinamičnega raztezanja na gibljivost in pasivno togost stegenskih mišic. V raziskavi je sodelovalo 18 posameznikov (13 moških in 5 žensk). Vsi preiskovanci so bili zdravi in niso imeli poškodbe spodnjega uda .Uporabili smo zasnovo ponavljajočih se ukrepov z naključnim vrstnim redom posegov, ki so bili izvedeni v 2 sejah, z najmanj 48 urami med seansami. Meritve obsega gibanja kolena, kota kolena in navora so bile ocenjene s pomočjo izokinetičnega dinamometra po ogrevanju, 10 minut po ogrevanju, takoj po placebo posegu ali neposredno pred posegom, takoj po posegu, 15 minut po posegu in 30 minut po posegu. Rezultati so pokazali, da se je obseg gibljivosti po obeh posegih takoj po posegu v primerjavi z meritvami po ogrevanju in tik pred posegom bistveno povečal. Rezultati so pokazali, da pri nobeni intervenciji ni prišlo do bistvenih sprememb v togosti zadnjih stegenskih mišic. Rezultati so pokazali, da sta z valjanjem pene in dinamičnim raztezanjem enako učinkovita pri akutnem povečanju obsega gibljivosti, brez pomembnega vpliva na togost zadnjih stegenskih stegenskih mišic.
Ensuring optimal range of motion and muscle stiffness represents an important factor for preventing the occurrence of sport-related injuries or injuries of the muscle-tendon unit. One of the methods that have been shown to improve flexibility is foam rolling, which has gained popularity in the past few years. Foam rolling is widely used by recreational athletes, therapists and professional athletes as a method for flexibility training and is increasingly more investigated by researchers, who have attributed numerous positive effects to it. In the literature, a number of acute and chronic effects of self-massage with a foam roller have been explored, but mechanisms that pertaining to reduction in stiffness and thus a potential reduction in injuries and increased mobility are largely unknown. The purpose of this study was to investigate and compare acute effects of 2 x 60 seconds of foam rolling and 3 x 30 seconds of dynamic stretching on flexibility and passive muscle stiffness of the hamstrings. 18 individuals participated in this study (13 men and 5 women). All subjects were healthy and had no lower extremity injury during this study. A repeated measures design with randomised order of interventions was employed, which were carried out in 2 sessions, with a minimum of 48 hours between sessions. Measurements of range of motion of the knee, knee angle and torque, were assessed with the help of an isokinetic dynamometer after warm-up, 10 minutes after warm-up, immediately after sham intervention or immediately before intervention, immediately after intervention, 15 minutes after intervention and 30 minutes after intervention. Results of this study show a significant increase in range of motion after both interventions immediately after intervention, compared to the measurements after warm-up and immediately before intervention. There were no significant differences between interventions. Results showed no significant changes in passive muscle stiffness of the hamstrings by any intervention. The results of this study show, that both foam rolling and dynamic stretching are equally effective in acutely increasing range of motion without any significant effects on passive muscle stiffness of the hamstrings.
Zagotavljanje optimalne gibljivosti in togosti mišic predstavlja pomemben dejavnik za preprečevanje nastanka športnih poškodb oz. poškodb mišično-tetivnega kompleksa. Ena izmed metod za doseganje gibljivosti, ki je v zadnjih letih vse bolj priljubljena, je tudi samomasaža s penastim masažnim valjem. V literaturi je moč zaslediti številne akutne in kronične učinke samomasaže s penastim masažnim valjem, vendar so mehanizmi, zaradi katerih bi prišlo do zmanjšanja togosti in s tem potencialnega zmanjšanja nastanka poškodb in povečanja gibljivosti, v veliki meri še neznanka. Namen naše raziskave je bil opazovati in primerjati akutne učinke samomasaže s penastim masažnim valjem (2 x 60 sekund) in dinamičnega raztezanja (3 x 30 sekund) na gibljivost in togost zadnjih stegenskih mišic. V raziskavi je sodelovalo 18 merjencev (13 moških in 5 žensk). Izvedli smo ponovljene meritve z naključno izbranim vrstnim redom intervencij, izvedene v dveh seansah z minimalno 48 ur razmika med seansama. Meritve obsega giba v kolenskem sklepu, kota in navora smo merili s pomočjo dinamometra, in sicer takoj po protokolu ogrevanja, 10 minut po ogrevanju, takoj po lažni intervenciji, takoj po intervenciji, 15 minut po intervenciji in 30 minut po intervenciji. Rezultati so pokazali značilno povečanje obsega giba v kolenskem sklepu po obeh intervencijah, takoj po posamezni intervenciji, v primerjavi s prvo pred meritvijo in tretjo pred meritvijo. Ni pa bilo zaznati značilnih razlik med intervencijama. Rezultati pri nobeni intervenciji niso pokazali nobenih značilnih sprememb v togosti zadnjih stegenskih mišic. Rezultati te raziskave kažejo, da sta metodi samomasaže s penastim masažnim valjem in dinamičnega raztezanja enako učinkoviti metodi za akutno povečanje gibljivosti brez značilnega vpliva na togost zadnjih stegenskih mišic.
108644
Namen magistrskega dela je primerjava telesne sestave in telesnih asimetrij med levo in desno stranjo zgornjega in spodnjega uda med spoloma ter ločeno znotraj vsake od kategorij spola. V raziskavo je bilo vključenih 94 ženskih in moških kadetov, mladincev in starejših odbojkarjev. Antropometrične značilnosti smo analizirali s pomočjo NX-16 [TC] 2 3D skenerja, s katerim smo merili obseg nadlakti, obseg podlakti, obseg komolca, obseg zapestja, obseg stegna, obseg kolena, obseg teleta, dolžino noge, roke in stegna ter višino kolena in golenice. Telesno sestavo smo merili z bioelektrično impedančno napravo (EBI) Inbody 720 tetrapolarno 8-Point Tactile Electrode System (Biospace CO., Ltd.), s katero smo merili telesno težo, indeks telesne mase, maso skeletnih mišic, odstotek telesne maščobe, delež vode v telesu in maso brez maščobe v rokah in nogah. Rezultati kažejo, da obstajajo statistično značilne razlike med igralkami in igralci odbojke pri primerjavi deleža telesne maščobe in mase skeletnih mišic. Pri primerjavi telesnih asimetrij ženskih kadetov in seniorjev nismo ugotovili statistično značilnih razlik glede sestave zgornjega dela telesa. Ob upoštevanju asimetrij, ki so morale biti večje od 5%, nismo ugotovili statistično pomembnih razlik v asimetrijah znotraj kategorij spolov. Nadaljnje longitudinalne raziskave tega področja bi lahko zagotovile boljši vpogled v zahteve specifičnega treninga v športu, kjer prevladuje eden od udov ali strani telesa .Informacije o razlikah med obema stranema telesa so zelo koristne za izdelavo načrtov treninga, v katere želimo vključiti bilateralne vaje. S tem zmanjšamo tveganje za poškodbe, ki se pojavijo zaradi stresorjev, hkrati pa izboljšamo telesno pripravljenost in posledično zagotovimo boljše rezultate.
The purpose of this master thesis is to compare body composition and body asymmetries between the left and the right side of the upper and lower limbs between the two genders, as well as separately within each of the gender categories. The research included 94 female and male cadet, junior and senior volleyball players. Anthropometric characteristics were analysed using the NX-16 [TC]2 3D body scanner, which we used to measure upper arm girth, forearm girth, elbow girth, wrist girth, thigh girth, knee girth, calf girth, the length of the leg, arm and thigh length, as well as the height of the knee and the shin. Body composition was measured with bioelectrical impedance machine (EBI) Inbody 720 tetrapolar 8-Point Tactile Electrode System (Biospace CO., Ltd.), which we used to measure body weight, body mass index, skeletal muscle mass, body fat percentage, body water percentage and the fat free mass of the arms and legs. The results show that there are statistically significant differences between the female and male volleyball players when comparing their body fat percentage and their skeletal muscle mass. Comparing body asymmetries of the female cadets and seniors, we found no statistically significant differences regarding their upper body composition. Taking into account asymmetries that had to be bigger than 5%, we found no statistically significant differences of the asymmetries within the gender categories. Further longitudinal research of this area could provide a better insight into the demands of specific training in sports where one of the limbs or sides of the body is dominant. The information regarding the differences of the two sides of the body is very useful for drawing up training plans in which we want to include bilateral exercises. This lowers the risk of injuries that occur due to stressors, while also improving fitness and consequentially providing better results.
Namen magistrskega dela je primerjava telesne sestave in telesnih asimetrij med levim in desnim zgornjim in spodnjim udom med spoloma ter med starostnimi kategorijami znotraj spola. V raziskavo je vključenih 94 reprezentantk in reprezentantov kadetskih, mladinskih in članskih kategorij v odbojki. Za merjenje antropometričnih značilnosti smo uporabili tehnologijo NX-16 [TC]2 3D za skeniranje telesa, s pomočjo katere smo izmerili obseg nadlahti, podlahti, komolca, zapestja, stegna, kolena, meč, dolžino noge, roke in stegnenice ter višino kolena in meča. Za merjenje telesne sestave smo uporabili elektro bioimpendančno napravo (EBI) Inbody 720 tetrapolarni 8-točkovni elektrodni sistem (Biospace CO., Ltd.), s katero smo izmerili telesno maso, indeks telesne mase, skeletno mišično maso, delež maščobne mase, delež vode v telesu, pusto maso rok in pusto maso nog. Rezultati so pokazali, da obstajajo med odbojkaricami in odbojkarji statistično značilne razlike v deležu telesne maščobe in skeletne mišične mase. Pri primerjavi telesnih asimetrij kadetinj in članic v zgornjem delu telesa nismo ugotovili statistično značilnih razlik. Ob upoštevanju asimetričnosti večje od 5 %, nismo ugotovili statistično značilnih razlik v asimetričnosti med kategorijami znotraj spola. Nadaljnje longitudinalne raziskave na tem področju bi lahko zagotovile obširnejši vpogled glede na zahteve specifičnega treninga pri športih, kjer je ena od okončin ali strani telesa, dominantna. Podatki o telesnih (a)simetrijah so uporabni za načrtovanje in izvedbo treningov, kjer želimo vključevati bilateralne vaje za razvoj gibalnih sposobnosti. Na ta način lahko preprečimo poškodbe, ki nastanejo zaradi stresorjev, izboljša pa se tudi telesna pripravljenost – posledica so boljši rezultati.
104061
Karierni razvoj je pogosto odvisen od osebne motivacije, pri tem pa ga spodbujajo tudi zanimanje, vrednote, želje in potrebe posameznika. Posameznik, ki svoje želje, motivacijo postavlja v pričakovanja in potrebe organizacije, je na karierni poti uspešnejši. V okviru diplomskega dela smo preučili dejavnike kariere, potek in vizijo kariere v policiji. Namen diplomskega dela je bil preučiti področje kariernega razvoja. Raziskava, ki smo jo izvedli z metodo anketiranja, je bila izvedena na Policijski upravi Celje. Raziskano je bilo mnenje zaposlenih o kariernem razvoju v policiji, cilji diplomskega dela so bili preučiti domačo in tujo literaturo s področja kariernega razvoja, izvesti raziskavo na Policijski upravi Celje in raziskati mnenje zaposlenih o kariernem razvoju, kako zaposleni vidijo karierne priložnosti na svoji karierni in poklicni poti ter kateri dejavniki vplivajo na karierni razvoj, raziskava pa je pokazala, da je za napredovanje potrebno znanje in da so zaposleni pripravljeni vložiti več truda na delovnem mestu, če vedo, da bodo s tem razvijali karierno pot. Motivacijski dejavnik je predvsem višja plača ter osebni razvoj in napredovanje. Zaposleni vidijo več možnosti za horizontalno napredovanje kot vertikalno. Izboljšave, ki jih poudarjajo sodelavci, čeprav bi to moralo biti osnovno načelo dobrega sodelovanja med udeleženci delovnega procesa, so naslednje: več spodbude in podpore, več sodelovanja med zaposlenimi in nadrejenimi ter več dodatnega izobraževanja. Prav tako raziskava kaže, da je obstoječi karierni sistem v policiji potreben sprememb. Sistem je preveč avtomatiziran in ni dovolj konkretiziran ter zaposleni niso motivirani za boljše opravljanje dela. Na podlagi ugotovitev bodo podani predlogi za izboljšave, in sicer, kako načrtovati karierni razvoj zaposlenih in kako naj organizacija spodbuja karierni razvoj zaposlenih. Gre za uvajanje sprememb v smislu sooblikovanja in soustvarjanja kariernih poti posameznika. Zahteva, da se sprememba znotraj zakonskih določil začne tudi v policiji. Prav gotovo s kakovostnimi rednimi letnimi pogovori, kjer se prepoznavajo potenciali, interesi; načrtovanje kariernega razvoja posameznika (oblikovanje portfolia), njegovo spremljanje in izmenjava dobrih praks, dobre izkušnje med vodji in zaposlenimi.
Career development often depends on individual motivation. His interest, his values, wishes and needs are encouraging him at this. An individual, who places his desires, his motivation in the expectations and the needs of the organization, is more successful on a career path. Factors of career, course and the vision of the career in the police were examined in the frame of my thesis. The purpose of the thesis was to examine the area of career development. The survey, run out with the survey method, was carried out in Celje Police Department. The opinion of employees was being investigated about career development in the police. The goals of the thesis were to examine the home and foreign literature in the field of career development, to carry out the survey in Celje Police Department and to look into the opinion of employees about career development. It was examined, how employees see career opportunities in their career and professional path, and which factors influence career development. The survey shows that advancement requires knowledge and that employees are ready to invest more effort at workplace, if they know that they will be developing a career path with this. Motivational factor is above all a higher salary and personal development and advancement. The employees see more possibilities for horizontal advancement rather than vertical. Improvements, emphasized by cooperators, although this should be the basic principle of good cooperation among participles of a working process, are the following: more encouragement and support, more cooperation among the employees and the superiors as well as several additional education. Also, the survey indicates that the existing career system in the police needs changes. It is too much automated and it isn’t sufficiently concretized as well as employees are not motivated for better performance of work. Based on the findings, the proposals of improvements will be given, namely, how to plan the career development of employees and how should the organization encourage the career development of employees. It is an introduction of changes in terms of co-design and co-creation of career paths of the individual. It is a requirement that changing inside legal provisions starts also in the police. Most certainly with quality regular annual conversations where potentials, interests are being recognised; planning career development of the individual (the creation of portfolio), its follow-up and the exchange of good practice, good experience among leaders and employees.
Razvoj kariere je pogosto odvisen od motiviranosti posameznika. Njegov interes, njegove vrednote, želje in potrebe ga pri tem spodbujajo. Posameznik, ki umesti svoja hotenja, svojo motiviranost v pričakovanja in potrebe organizacije, je na karierni poti bolj uspešen. V okviru diplomskega dela so se proučevali dejavniki kariere, potek in videnje karierne poti v policiji. Namen diplomskega dela je bil proučiti področje kariernega razvoja. Raziskava, ki je potekala z metodo anketiranja, je bila izvedena v PU Celje. Proučevalo se je mnenje zaposlenih glede kariernega razvoja v policiji. Cilji diplomskega dela so bili: proučiti domačo in tujo literaturo s področja kariernega razvoja, izvesti raziskavo v PU Celje in proučiti mnenje zaposlenih glede kariernega razvoja. Ugotavljalo se je, kako zaposleni vidijo možnost kariernega razvoja na svoji poklicni in profesionalni poti ter kateri dejavniki vplivajo na razvoj kariere. Iz raziskave je razvidno, da je za napredovanje potrebno znanje in da so zaposleni pripravljeni vložiti več truda na delovnem mestu, če vedo, da bodo s tem razvijali karierno pot. Motivacijski dejavnik je predvsem višja plača in osebni razvoj ter napredovanje. Zaposleni več možnosti vidijo za horizontalno napredovanje kakor pa za vertikalno. Izboljšave, ki so jih sodelujoči izpostavili, čeprav bi naj bilo to osnovno vodilo dobrega sodelovanja med deležniki delovnega procesa, so naslednje: več spodbujanja in podpore, več sodelovanja med zaposlenimi in nadrejenimi ter več dodatnega izobraževanja. Prav tako je iz raziskave razvidno, da obstoječi karierni sistem v policiji potrebuje spremembe. preveč avtomatiziran in ni dovolj konkretiziran, zaposlene ne motivira za boljše opravljanje dela. Na podlagi ugotovitev bodo podani predlogi izboljšav, in sicer, kako planirati karierni razvoj zaposlenih ter kako naj organizacija spodbuja karierni razvoj zaposlenih. Gre za uvajanje sprememb z vidika sooblikovanja in soustvarjanja karierne poti posameznika. Pri tem gre za zahtevo, da se tudi v policiji prične znotraj zakonskih določil spreminjanje. Prav gotovo s kvalitetnimi rednimi letnimi pogovori, kjer se prepoznavajo potenciali, interesi posameznika; načrtovanje kariernega razvoja posameznika (oblikovanje listovnika), njegovemu sledenju ter izmenjavi dobre prakse, dobrih izkušenj med vodilnimi in zaposlenimi.
91838
Uvod: Zapozneli nastop mišične bolečine (DOMS) je posledica povečane intenzivnosti ali obsega vadbe. Najpogosteje se pojavi po ekscentričnem krčenju mišic, 8 do 20 ur po vadbi, vrhov med 24 in 48 urami po, nato pa počasi mine. To se kaže kot bolečine v mišicah z znaki vnetja, zmanjšana moč in zmanjšan obseg gibanja. DOMS se običajno ublaži, ko se razvije, vendar obstaja nekaj metod, ki jih lahko uporabimo za preprečevanje ali vsaj omejevanje razvoja. Ena od najnovejših tehnik je lokalna vibracijska terapija (LVT), vendar ni dovolj eksperimentalnih dokazov o njegovi učinkovitosti. Namen: Namen diplomskega dela je bil z več primeri pilotirati raziskovalni protokol za preučevanje učinkov preventivne lokalne vibracijske terapije na razvoj DOMS in potencialnih sprememb v hoteni kontraktilnosti skeletnih mišic po intenzivni ekscentrični vadbi. Metode: V raziskavi so bili vključeni štirje preiskovanci. DOMS v njihovih fleksorih komolcev obeh zgornjih udov smo inducirali s štirimi sklopi tenrepeticij supramaksimalnih ekscentričnih ekstenzij komolca. Pred vadbo smo z izokinetičnim dinamometrom izmerili prag bolečine v tlaku in mišično zmogljivost. Ukrepi so bili ponovljeni 24, 48 in 72 ur kasneje, ko smo merili tudi intenzivnost DOMS z uporabo vizualne analogne lestvice. Tik pred vajami smo na fleksorje komolcev eksperimentalne roke aplicirali minuto vibracijske terapije, medtem ko kontrolna roka ni bila deležna nobene intervencije. Rezultati Bolečina med izometričnimi in izokinetičnimi kontrakcijami je bila močnejša na kontrolni roki, vendar so bile razlike majhne. Spremenjeni časovni potek DOMS je bil opazen. Prag bolečine v tlaku je bil višji na eksperimentalni roki kot na kontrolni roki:. Rezultati: Rezultati kažejo, da uporaba vibracijske terapije nekoliko zmanjša intenzivnost DOMS med prostovoljnimi kontrakcijami, vendar ne vpliva na največji navor in moč med prostovoljno kontrakcijo mišic. Pilotni protokol je pokazal, da se spremembe v nezavedni in volunatrijski mišični kontraktilnosti lahko zaznajo po intenzivni ekscentrični vadbi, vendar pa je za določitev njene učinkovitosti v prihodnosti potrebno uporabiti drugačen protokol vibracijske terapije. rezultati te pilotne študije kažejo velike individualne razlike, zato je potrebno testiranje na velikem vzorcu.
Introduction: Delayed onset muscle soreness (DOMS) is caused by increased intensity orvolume of exercise. It most commonly occurs after eccentric muscle contraction, 8 to 20 hoursafter exercise, peaks between 24 and 48 hours after, and then slowly subsides. It manifests asmuscle pain with signs of inflammation, decreased strength, and reduced range of motion.DOMS is usually alleviated once it has developed but there are some methods we can use toprevent or at least limit the development. One of the newest techniques is local vibration therapy(LVT) but there is not enough experimental evidence of its effectiveness. Purpose: This studyof several cases aims to pilot a research protocol for studying the effects of preventive localvibration therapy on the development of DOMS and potential changes in voluntary contractilityof skeletal muscles after intensive eccentric exercise. Methods: There were four subjects in thisstudy. DOMS in their elbow flexors of both upper limbs was induced with four sets of tenrepetitions of supramaximal eccentric elbow extensions. Before exercise, we measuredpressure-pain threshold and muscle performance using an isokinetic dynamometer. Thesemeasures were repeated 24, 48, and 72 hours later when we also measured DOMS intensityusing a visual analog scale. Just before the exercises, one minute of vibration therapy wasapplied to the elbow flexors of the experimental arm while the control arm did not receive anyintervention. Results: Pain during isometric and isokinetic contractions was more intense onthe control arm but there were small differences. The changed time course of DOMS wasnoticeable. The pressure-pain threshold was higher on the experimental arm than on the controlarm. Mean values of voluntary muscle contractions did not show visible improvements on theexperimental arm versus the control arm. Discussion and conclusion: The results show thatthe use of vibration therapy slightly reduces the intensity of DOMS during voluntarycontractions but has no effects on maximal torque and strength during voluntary musclecontraction. The pilot protocol showed that changes in unconscious and volunatry musclecontractility can be detected after intense eccentric exercise, however a different applicationprotocol of vibration therapy needs to be used in the future to determine its effectiveness. Theresults of the present pilot study show large individual differences, therefore testing on a largersample is necessary.
Uvod: Zapoznela mišična bolečina (ZMB) nastane zaradi povečanja intenzivnosti ali obsegavadbe. Najpogosteje se pojavi po ekscentričnih mišičnih kontrakcijah in nastopi od 8 do 20 urpo vadbi; vrh doseže med 24 in 48 ur po vadbi in nato počasi izzveni. Kaže se kot bolečina vmišicah z znaki vnetja; zmanjšani sta tudi mišična sila in obseg gibljivost. Običajno ZMBblažimo, ko se že razvije. Obstajajo pa metode, s katerimi lahko zmanjšamo ali preprečimonastanek ZMB. Ena iz med novejših tehnik je lokalna vibracijska terapija (LVT), vendareksperimentalnih dokazov o njeni učinkovitosti še ni dovolj. Namen: Namen študije večprimerov je bilo pilotiranje raziskovalnega protokola za proučevanje učinkov preventivnelokalne vibracijske terapije na razvoj zapoznele mišične bolečine in sočasnega upada zavestnemišične kontraktilnosti po intenzivni ekscentrični vadbi. Metode dela: Štirim preiskovancemje bila s štirimi nizi z desetimi ponovitvami supramaksimalnih ekscentričnih kontrakcijpovzročena ZMB v fleksorjih komolca obeh zgornjih udov. Pred vadbo sta bili izmerjenialgometrija na pritisk in zmogljivost mišic z izokinetičnim dinamometrom. Te meritve so bileponovljene 24, 48 in 72 ur po vadbi, ko je bila s pomočjo vizualne analogne lestvice ocenjenaše bolečina v mišici. Tik pred vadbo je bila izvedena LVT na fleksorjih komolcaeksperimentalnega zgornjega uda, kontrolni ud pa ni prejel nobene terapije. Rezultati: Bolečinamed izometričnimi in izokinetičnimi kontrakcijami je bila na kontrolnem udu bolj intenzivna ,vendar so razlike majhne. Opazili smo spremenjen časovni potek ZMB. Na LVT udu je bil pragbolečine na pritisk višji kot na kontrolnem udu. Povprečne vrednosti zavestne mišičnekontrakcije ne pokažejo vidnih izboljšav na LVT udu. Razprava in zaključek: Rezultatikažejo, da uporaba preventivne LVT rahlo zmanjša intenzivnost bolečine med zavestnimikontrakcijami mišic, nima pa vpliva na največji navor in moč med zavestno mišičnokontrakcijo. S pilotnim protokolom smo pokazali, da lahko zaznamo spremembe v nezavedniin zavestni kontraktilnosti mišice po intenzivni ekscentrični vadbi. Za ugotavljanjeučinkovitosti LVT pa je potrebno v prihodnje uporabiti drugačen protokol njene aplikacije.Rezultati pričujoče pilotne raziskave kažejo velike individualne razlike, zato je potrebnotestiranje na večjem vzorcu.
136766
Diplomsko delo je namenjeno učiteljem naravoslovja in tehnike v srednji in srednji šoli, učencem naravoslovja in tehnike pa tudi načrtovanju tehniških in naravoslovnih dni oziroma načrtovanju različnih učnih ur ob podpori informacijsko-komunikacijskih tehnologij. V diplomskem delu je predstavljen pregled zvočnih vsebin v učnih načrtih za naravoslovje, tehniko in glasbo v osnovni in srednji šoli. Pregledani so pojmi, ki jih učenci spoznavajo pri pouku in medpredmetnih povezavah. Na kratko je opisano tudi zaznavanje zvoka, nato pa so opisane povezave med toni, ki so nato razporejeni v določenih tonskih sistemih. Prikazane so tudi razlike v barvi zvoka. Opisane so osnove obdelave signalov s Fourierjevo analizo, prikaz frekvenčnih spektrov in algoritem hitre Fourierjeve transformacije, ki ga uporabljajo mobilne aplikacije. Opisane in primerjane so tri mobilne aplikacije za spektralno analizo zvoka ter njihova uporaba na primerih. Diplomsko delo pušča odprte možnosti za nadaljnje raziskovanje eksperimentov z mobilnimi aplikacijami za spektralno analizo zvoka.
The thesis is intended for teachers of science and technology in junior high school and high school. It is also intended for students of science and technology to plan technical and science days, or to plan different learning lessons with the support of information and communication technologies. In the thesis is an overview of the sound content in the curricula of Science, Technology and Music in Primary and Secondary Education. The concepts that students learn about courses and cross-curricular connections are reviewed. A brief description of the perception of sound is also described, and consequently relations between tones, which are then arranged in certain tone systems. Differences in timbre are also shown. The basis of signal processing with Fourier analysis, the display of frequency spectra and the Fast Fourier transformation algorithm used by mobile applications are also discussed. Three mobile applications for spectral analysis of sound are described and compared, and their use on cases is described. The diploma work leaves open possibilities for further research of experiments with mobile applications for spectral analysis of sound.
Diplomsko delo je namenjeno učiteljem naravoslovja, tehnike in tehnologije ter učiteljem fizike v primarnem in sekundarnem izobraževanju. Namenjeno je tudi študentom tehnike in fizike za načrtovanje tehniških in naravoslovnih dni, ali pa za načrtovanje drugačnih učnih ur s podporo informacijsko-komunikacijskih tehnologij. V diplomskem delu je pregled vsebin zvoka učnih načrtov naravoslovja, tehnike in tehnologije, fizike ter glasbe v primarnem in sekundarnem izobraževanju. Pregledani so pojmi, ki jih učenci spoznajo pri predmetih in pri medpredmetnih povezavah. Na kratko je opisano tudi zaznavanje zvoka in posledično relacije med toni, ki so potem urejeni v določene tonske sisteme. Prikazane so tudi razlike v zvenu. Obdelana je tudi osnova obdelave signalov s Fourierovo analizo, prikaz frekvenčnih spektrov ter algoritma Hitre Fourierove transformacije, ki ga uporabljajo mobilne aplikacije. Opisane in primerjane so mobilne aplikacije za spektralno analizo zvoka, opisana je tudi njihova uporaba na primerih. Diplomsko delo pušča odprte možnosti za nadaljnje raziskovanje poskusov z mobilnimi aplikacijami za spektralno analizo zvoka.
104304
Za kaznivo dejanje, storjeno v obliki opustitve, je oseba odgovorna, če med storilcem in žrtvijo obstaja posebna vez, na podlagi katere ima storilec do žrtve posebno odgovornost. Te odgovornosti so odgovornost varovanja in spremljanja. Kaznivo dejanje se lahko z opustitvijo stori le, če storilec ni opravil dejanja, ki ga je moral storiti. Storilec je kriv, če je naklepno ali iz malomarnosti storil kaznivo dejanje in če se je moral ali bi se lahko zavedal, da je bilo njegovo ravnanje nezakonito. Krivda storilca se lahko izključi, če je bil v zmoti glede okoliščin (dejanska napaka) ali če ni vedel za zakonski element takega kaznivega dejanja (pravna napaka). Slovenski kazenski zakonik za razliko od nekaterih drugih kazenskih zakonikov (npr. nemškega) ne dovoljuje splošne razvrstitve kazni za kazniva dejanja, storjena v obliki opustitve, na podlagi olajševalnih okoliščin. Teoretično pa bi bila neobvezna razvrstitev kazni upravičena v primerih, ko so navedeni olajševalni dejavniki.
For a criminal offence committed in a form of omission, someone is accountable, if a special kind of link exists between a perpetrator and a victim, based on which a perpetrator has special responsibilities towards a victim. These responsibilities are those of safeguarding and monitoring. A criminal offence may be committed by omission only when the perpetrator has failed to perform the act, which he was obliged to perform. The perpetrator shall be guilty if he has committed a criminal offence with intent or by negligence and when he must have or could have been aware that his conduct was unlawful. The guilt of a perpetrator may be excluded if he was in error regarding the circumstances (mistake of fact) or was not aware of a statutory element of such an offence (mistake of law). Slovenian penal code, unlike some other penal codes (e.g. German) does not allow general grading of the sentence for criminal offences committed in a form of omission, based on mitigating circumstances. But in theory, an optional grading of the sentence would be justifiable in cases when mitigating factors are presented.
Za kaznivo dejanje izvršeno v nepravi opustitvi je nekdo kazensko odgovoren, če mu lahko dokažemo posebno življenjsko zvezo med storilcem in žrtvijo, iz katere izraščajo posebne odgovornosti storilca za žrtev. Te dolžnosti pa so varovalne in nadzorstvene oblike. Vzrok za nastanek prepovedane posledice je lahko le kršitev dolžnostnega ravnanja, to je kršitev garantne dolžnosti. Na koncu se presoja še krivdo, ki pa je lahko izključena oz. omiljena na podlagi pravne ali pa dejanske zmote storilca. Slovenski kazenski zakonik za razliko od nekaterih tujih kazenskopravnih sistemov (npr. nemškega) ne predvideva splošne omilitve kazni za kazniva dejanja izvršena v nepravi opustitvi, bi bila pa fakultativna možnost omilitve kazni v primeru nepravih opustitev zaradi značilno nižje, manj zavržne krivde teoretično utemeljena.
100613
Zaradi okoljskih problemov se je v zadnjih letih povečalo zanimanje in uporaba visokih belitnih cementov. Ker so kinetika hidracije in reakcije belita še vedno precej neznane, ta magistrska naloga raziskuje in opazuje te procese. S pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD) so bile določene osnovne lastnosti delcev belita v velikosti 20 nm - 2 m. S pomočjo vrstičnega elektronskega mikroskopa (SEM) v kombinaciji z energijsko-disperzivno rentgensko spektroskopijo (EDS) smo preučevali morfologijo delcev. Reakcije hidracije v odvisnosti od časa so bile izvedene pri treh različnih temperaturah: sobni temperaturi, pri temperaturi 80 ° C in pri temperaturi 200 ° C ter v različnih časovnih intervalih od 6 ur do 42 dni. Na podlagi opazovanj SEM in rezultatov XRD je bilo izpeljanih več ugotovitev. Na hitrost hidracije vplivata velikost in oblika začetnega materiala. Temperatura ima tudi pomemben vpliv na stopnjo hidracije; višje temperature vodijo do večje hitrosti reakcije. Mineraloška sestava hidriranih vzorcev pri sobni temperaturi in pri temperaturi 80 ° C se v 42 dneh hidracije ne spreminja. Prevladujoči produkt v vseh vzorcih je skoraj amorfni kalcijev silikatni hidrat (C-S-H). Veliko različnih morfoloških tipov C-S-H lahko najdemo v vzorcih, v nekaterih vzorcih celo istočasno. Temperatura vpliva na velikost delcev C-S-H III, so omenjeni delci manjši v vzorcih, hidriranih pri višji temperaturi. Vendar pa je velikost C-S-H III (C-S-H III je ena od morfoloških oblik delcev C-S-H) se med potekom hidracije ne spremeni. Kristalizacija kalcijevega hidroksida (CH) se začne, ko raztopina postane prenasičena s Ca2 + in- ioni OH. Hidracija čistega belita v čisti vodi pri sobni temperaturi brez dodanih dodatkov poteka zelo počasi. Da bi razvili trdnost visoko belitnih cementov v sprejemljivem časovnem obdobju, je potrebna uporaba posebnih dodatkov in zlitin, ki omogočajo povečanje hitrosti hidracije.
Due to environmental issues, interest and usage of high belite cements has increased in the last few years. Since hydration kinetics and reactions of belite are still quite unknown, this master’s thesis investigates and observes these processes. Using an X-ray powder diffraction (XRD), the basic characteristics of 20 nm – 2 μm belite particles were determined. Using a scanning electron microscope (SEM) in combination with energy-dispersive X-ray spectroscopy (EDS), morphology of particles were studied. Reactions of hydration as a function of time were executed at three different temperatures: room temperature, at temperature of 80 °C and at temperature of 200 °C, and at various time intervals ranging from 6 hours to 42 days. Based on SEM observations and XRD results, several findings were derived. The rate of hydration is affected by size and shape of the original starting material. The temperature also has an important impact on the hydration rate; higher temperatures lead to a higher reaction rate. The mineralogical composition of samples hydrated at room temperature and at temperature of 80 °C does not change during 42 days of hydration. The predominate product in all samples is a nearly amorphous calcium silicate hydrate (C-S-H). Many different morphological types of C-S-H can be found in samples, in some samples even simultaneously. Temperature affect the size of C-S-H III particles, the particles mentioned are smaller in samples hydrated at a higher temperature. However, the size of C-S-H III (C-S-H III is one off the morphological shapes of C-S-H) particles does not change during the hydration progress. Crystallization of calcium hydroxide (CH) begins when the solution becomes oversaturated with Ca2+ in OH- ions. Hydration of pure belite in pure water at room temperature without any added additives proceeds very slowly. In order to develop the strength of high belite cements in an acceptable time frame, the application of specific additives and alloys, permitting an increase in the hydration rate is necessary.
V zadnjih letih zaradi okoljevarstvenih razlogov močno narašča zanimanje za cemente bogate z belitom. Ker reakcije in procesi hidratacije belita še vedno niso dobro poznani, sem se v magistrskem delu osredotočila na preučevanje reakcije hidratacije belita. Na vzorcih, ki so jih sestavljali 20 nm - 2 μm veliki delci sintranega belita, smo izvedli osnovno karakterizacijo materiala z metodo rentgenske praškovne difrakcije (XRD), in preučili morfologijo delcev z uporabo vrstične elektronske mikroskopije (SEM) v kombinaciji z energijsko disperzijsko spektroskopijo rentgentskih žarkov (EDS). Reakcijo hidratacije kot funkcije časa sem izvedla pri treh različnih pogojih: pri sobni temperaturi, pri temperaturi 80 °C in pri temperaturi 200 °C. Eksperimente hidratacije sem izvedla v časovnih intervalih od 6 ur do 42 dni. Na hitrost poteka reakcije hidratacije vplivajo oblika in velikost začetnega materiala ter temperatura, in sicer z višanjem temperature narašča tudi hitrost reakcije. Mineraloška sestava vzorcev hidratiziranih pri sobni temperaturi in pri 80 °C se s časom ne spreminja, v vzorcih prevladuje kalcijev silikat hidrat (C-S-H). V vzorcih se pojavi več različnih morfoloških oblik C-S-H, ki so ponekod prisotne istočasno. Velikost delcev C-S-H III, ki je ena izmed morfoloških oblik C-S-H, se s časom tekom reakcije ne spreminja. Temperatura vpliva tudi na velikost delcev C-S-H III, in sicer so delci manjši pri povišani temperaturi. Za nastanek oziroma kristalizacijo kalcijevega hidroksida (CH) je potrebna prenasičenost s Ca2+ in OH- ioni v raztopini. Reakcija hidratacije čistega belita v čisti vodi pri sobni temperaturi brez dodanih aditivov poteka izjemno počasi. Za dosego trdnosti visoko belitnih cementov v sprejemljivem času je torej potrebna uporaba dodatkov in primesi, ki pospešujejo reakcijo hidratacije.
105557
Kontejnerizacija je zaznamovala prelomnico v načinu, kako programska oprema postane razvita: aplikacije 'funkcionalnosti, namesto da bi bili v paketu znotraj enojnih in potencialno zelo velikih kodnih baz, kot je to primer v monolitnih arhitekturah, so razdeljene na manjše enote, natančno mikrostoritve, in čeprav te slednje izboljšajo backends aplikacij, ko gre za fleksibilnost, razširljivost, in nekatere druge vidike, prinašajo skupaj veliko novih izzivov. Za nekatere od teh, lahko API prehod predstavlja rešitev, medtem ko drugi, ki jih uvaja distribuirana narava vsakega MSA (" arhitektura mikrostoritve "aplikacija) podeduje, samo nimajo izhoda, in prisili razvijalce, da naredijo. Kontejnerska analiza ni nikoli pritegnila veliko pozornosti, ko gre za podatkovni sloj, vendar se je ta vidik, predvsem zaradi želje razvijalcev, da imajo standardni način upravljanja tako s podatki kot s poslovnim slojem, v zadnjem času spremenil. V tej luči in z namenom poenostavitve uvajanja grozda Apache Kafka znotraj Kubernetesa se je rodil projekt Strimzi, v tem prispevku pa opisujemo dve razširitvi, ki ju je mogoče uporabiti za most Strimzi, mikrostoritev, ki na eni strani ločuje stranke in posrednike Kafke, na drugi strani pa te stranke razbremeni potrebe po uporabi binarnega protokola. Te razširitve, in sicer stopnja-omejevanje in usmerjanje, ki temelji na vsebini, Cilj je rešiti nekatere zagonetke, ki so v drugih situacijah, ki jih obravnavajo API prehodi, tako da pred njihovo predlaganje, izvedemo celovito študijo API prehodi, po katerem mora biti jasno, da MSA aplikacije imajo skupne pasti, in da so rešitve, sprejete za spopadanje z njimi skoraj standardizirana, kot tudi.
Containerization has marked a turning point in the way software gets developed: applications' functionalities, instead of being bundled inside of single and potentially very large code bases as is the case in monolith architectures, are split into smaller units, the microservices precisely, and even though these latter improve the backends of applications when it comes to flexibility, scalability, and some other aspects too, they bring along a whole lot of new challenges. For some of these, an API gateway might represent the solution, while others, that are introduced by the distributed nature every MSA (``microservices architecture'') application inherits, just have no way out, and force developers to make do. Furthermore, containerization never gained much attention when it comes to the data layer, but this aspect, mostly because of the developers' desire of having a standard way for managing both the data and the business layer, has been changing lately. In this light and with the aim to simplify the deployment of an Apache Kafka cluster inside of Kubernetes, the Strimzi project was born, and in this paper we describe two extensions that can be applied to the Strimzi Bridge, a microservice that decouples clients and Kafka brokers on one hand, and relieves these clients from the necessity of using the Kafka binary protocol on the other. These extensions, namely rate-limiting and content-based routing, aim to solve some conundrums that are in other situations dealt with by API gateways, so before proposing them, we shall carry out a comprehensive study of API gateways, after which it shall be clear, that MSA applications have common pitfalls, and that the solutions adopted to cope with them are almost standardized as well.
Zaradi uvoda vsebnikov in nekaterih pomožnih tehnologij smo danes priča pravi prelomnici kar se tiče razvoja programske opreme. Vsebniki namreč omogočajo, da se funkcionalnosti aplikacij razdelijo na sorazmerno majhne enote, tako imenovane mikrostoritve, kar nasprotuje s tradicionalnimi aplikacijami, v katerih so vse funkcionalnosti združene znotraj ene same komponente. Kljub temu, da tak pristop k razvoju programske oprame izboljša fleksibilnost, razširljivost in še druge lastnosti na strani strežnika, le-ta prinaša tudi veliko novih izzivov. Za nekatere od teh obstajajo standardizirane ali celo skupne rešitve, kot so na primer API prehodi, medtem ko za druge, rešitve enostavno ni, saj porazdeljena narava aplikacij to prepreči. Vsebniki niso nikoli pridobili veliko pozornosti z vidika hranjenja podatkov, to dejstvo pa se sčasoma spreminja, saj želijo razvijalci imeti skupen pristop za upravljanje tako podatkovnega kot tudi logičnega sloja. V tej luči je tako nastal projekt Strimzi, t.j. projekt, ki omogoča postavitev Apache Kafka gruče v okolju Kubernetes. V tem izdelku bomo razširili Strimzi in dali možnost uporabmiku, da omeji dostop do Kafka posrednikov in upravlja usmerjanje sporočil na Strimzi Bridgeju, t.j. mikrostoritvi, ki omogoča komunikacijo med Kafka proizvajalci in Kafka posredniki potom protokola HTTP.
120081
Uvod: Izvajalci zdravstvenih storitev so zakonsko in etično zavezani, da omogočajo informirano odločanje pacientov. Informirano soglasje je dovoljenje, pridobljeno pred izvedbo zdravstvene intervencije in po seznanitvi osebe s postopkom, učinki in posledicami. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti informirano privolitev, etična načela, pravice žensk in pravice pacientov po slovenski zakonodaji. Namen diplomskega dela je tudi ugotoviti, ali so ženske dobro informirane o posegih, postopkih, zdravilih v obdobju med porodom in ali imajo možnost sprejeti ali zavrniti poseg oziroma postopek. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Literarni viri so bili s pomočjo ključnih besed najdeni v slovenskem jeziku: informacije, povodno obdobje, kodeks etike za babice, pacientove pravice in angleški jezik: informirana privolitev, informirana odločitev, intrapartum care. Za iskanje po tujih in domačih bibliografskih bazah podatkov Medline, CINAHL, COBIB.SI in drugih smo uporabili spletni portal EBSCOhost. V empiričnem delu je bila izvedena kvantitativna raziskava, ki je temeljila na kavzalno-empirični metodi. Kot raziskovalni instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki je bil izdelan na podlagi literarnih virov. Za statistično zbiranje in obdelavo podatkov je bila uporabljena odprtokodna aplikacija za spletne ankete 1KA. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da ženske niso v celoti seznanjene z vsemi postopki in nimajo možnosti soodločanja o vseh posegih. Najmanjše število je bilo doseženo v primeru ročnega očesnega pritiska, anogenitalne nege in aplikacije vitamina K pri novorojenčku. Povprečni odstotek žensk, ki so prestale posege v obdobju med porodom, ne da bi bile o njih obveščene, je bil 29,0. Najnižja možnost soodločanja je bila pri vaginalnem pregledu, epiziotomiji in ročnem tlaku na glavi. Povprečni odstotek žensk, ki postopka ne morejo sprejeti ali zavrniti, je bil 49,0. Razprava in zaključek: Informirana privolitev se v obdobju med porodom ne izvaja dovolj, kljub temu, da jo pri vseh postopkih navaja zakonodaja. Zaradi tega se negativni občutki, povezani s porodom, stopnjujejo in stopnja zaupanja v zdravstveni sistem je nižja. Ženske pričakujejo, da bodo v celoti informirane in aktivno vključene v odločanje, kot to navaja slovenska zakonodaja.
Introduction: Health care providers are legally and ethically required to enable informed patient decision-making. Informed consent is a permission obtained before conducting a health care intervention and after informing the person about the procedure, effects and consequences. Purpose: The purpuse of the thesis is to present informed consent, ethical principles, women's rights and patients' rights according to Slovenian legislation. The purpose of the thesis is also to find out whether women are well informed about the interventions, procedures, medicaments in the intrapartum period and whether they are given a possibility to accept or refuse the intervention or procedure. Methods: A descriptive method was used. Literary sources were found with the help of key words in Slovenian: informirano soglasje, obporodno obdobje, kodeks etike za babice, pacientove pravice and English: informed consent, informed decision, intrapartum care. EBSCOhost web portal was used to search foreign and home bibliographic databases Medline, CINAHL, COBIB.SI and others. In the empirical part a quantitative research based on the causal-empirical method was carrid out. A questionnaire was used as a research instrument, made for this particular research basing it on literary sources. To collect and process the data statistically an open source application for online surveys 1KA was used. Results: The research results show women are not completely informed about all the procedures and are not given a possibility to co-decide on all the interventions. The lowest number was achieved in case of manual fundal pressure, anogenital care and vitamin K application with the newborn. The average percentage of women going through procedures in the intrapartum period without being informed about them was 29,0. The possibility of co-decision was the lowest with vaginal examination, episiotomy and manual fundal pressure. The average percentage of women unable to accept or refuse the procedure was 49,0. Discussion and conclusion: Informed consent is not practised enough in the intrapartum period, in spite of being stated by legislation with all the procedures. Due to this negative feelings related to childbirth are intensified and there is a lower rate of trust in the health system. Women expect to be completely informed and actively involved in decision-making, as it is stated in the Slovenian legislation.
Uvod: Zdravstveni delavci so zakonsko in etično dolžni omogočiti informirano odločitev pacienta oziroma osebe, deležne zdravstvene intervencije, in pridobiti njegovo informirano soglasje. Informirano soglasje je soglasje osebe, ki bo deležna zdravstvene intervencije po tem, ko je bila informirana o poteku, učinkih in vplivih le-te. Namen: Namen diplomskega dela je opisati, kaj je informirano soglasje, določila kodeksa etike, ki se nanašajo na informirano soglasje ter pravice žensk oziroma pacientove pravice v slovenski zakonodaji. Želeli smo tudi ugotoviti, ali so ženske informirane o posegih, postopkih oziroma zdravilih v obporodnem obdobju ter ali imajo možnost privolitve oziroma odklonitve posega oziroma postopka. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Literatura je bila iskana s pomočjo naslednjih ključnih besed v slovenščini: informirano soglasje, obporodno obdobje, kodeks etike za babice, pacientove pravice in angleščini: informed consent, informed decision, intrapartum care. Iskanje literature je potekalo preko mrežnika EBSCOhost z iskanjem po tujih in domačih bibliografskih elektronskih bazah podatkov Medline, CINAHL in COBIB.SI in drugih. V empiričnem delu je bila izvedena kvantitativna raziskava, ki je temeljila na kavzalno-neeksperimentalni metodi dela. Kot raziskovalni instrument je bil uporabljen vprašalnik, ki je bil oblikovan za namen raziskave na osnovi pregleda literature. Za zbiranje in za statistično analizo obdelave podatkov je bila uporabljena odprtokodna aplikacija za spletno anketiranje 1KA. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da ženske niso v celoti informirane o vseh postopkih v obporodnem obdobju in nimajo možnosti soodločanja o izvedbi pri vseh intervencijah. Najmanj so bile informirane o postopkih, kot so pritisk na fundus, anogenitalna nega in aplikacija vitamina K pri novorojenčku. Povprečen odstotek žensk, ki so bile deležne postopkov v obporodnem obdobju in o njih niso bile informirane, je 29,0 %. Najmanjšo možnost soodločanja o izvedbi postopkov so imele pri izvedbi vaginalnega pregleda, epiziotomije in pritiska na fundus. Povprečen odstotek žensk, ki niso imele možnosti privolitve ali odklonitve postopkov, je 49,0 %. Razprava in zaključek: Informirano soglasje se v obporodnem obdobju uporablja premalo, kljub zakonskim določbam, ki narekujejo njegovo uporabo pri vseh postopkih, ki se izvajajo pri osebi. Ženske imajo zaradi tega slabšo porodno izkušnjo in manj zaupajo v zdravstveni sistem. Ženske si želijo popolno informiranost ter možnost aktivnega sodelovanja pri zdravstveni obravnavi, kar jim omogočajo predpisi v slovenski zakonodaji.
116093
V diplomskem delu smo preverjali zaznavanje vonjalnih lastnosti 15 vzorcev jagodne arome in njihovo naklonjenost, pri čemer je bil panel sestavljen iz 69 potrošnikov, ki je bil razdeljen na dva panela. Senzorične analize so bile izvedene v dveh ponovitvah. Z metodo Free sortiranja, ki temelji na podobnosti vonja, so ocenjevalci na podlagi kvalitativne deskriptivne metode "Check all that applied" (CATA), sortirali aromatične lastnosti jagodne arome v naključno število različnih skupin. Analizirali so tudi naklonjenost analiziranih vzorcev s pomočjo 9-točkovne hedonske lestvice. Dobljeni podatki so bili obdelani s statističnimi metodami, pri čemer je bila ponovljivost rezultatov pri metodi brezplačnega razvrščanja slaba med dvema paneloma potrošnikov, pri razvrščanju vzorcev v skupine pa je bilo opaženih malo podobnosti, razen pri vzorcih 136 in 086 ter 825, 365 in 303, ki so jih potrošniki v obeh ponovitvah razvrstili v isto skupino. Metoda CATA je pokazala, da je ponovljivost med paneli dobra, razlika med izbranimi deskriptorji pa je bila opazna le pri vzorcu 900, ki je izstopal z vonjem po ananasu. Ocenjevalci so v večini vzorcev opazili vonj sadnega žvečilnega gumija in laka za nohte, medtem ko literatura kaže, da je značilen jagodni vonj ali aroma podobna karamelni in bombažni čokoladi. Poleg tega je 136 vzorcev in 086 izstopalo z izjemno gnilobo. Najnižjo hedonsko oceno sta dobila vzorca 136 in 086, najvišjo oceno pa je prejel vzorec 365.
In this thesis we were checking the perception of odor properties of 15 samples of strawberry aroma as well as their liking, with a panel of 69 consumers, which was divided into two panels. Sensory analyses were done in two replicates. The assessors sorted aroma samples in a random number of different groups with the Free sorting task method, based on odor similarities. The assessors described odor properties of the strawberry aroma with the qualitative descriptive method »Check all that apply« (CATA). They also determined the liking of the analyzed samples with the help of a 9-point hedonic scale. The obtained data were processed by statistical methods. The repetitiveness of results in the Free sorting task method was poor between the two panels of consumers. While sorting samples into groups, little similarities were noticed, except for the samples 136 and 086, and 825, 365 and 303, which the consumers in both repetitions sorted in the same group. CATA method showed that repetitiveness between the panels was good, the difference between selected descriptors was noticed only in sample 900, which stood out with pineapple odor. The assessors noticed the odor of fruit bubblegum and nail polish in most samples, while literature indicates, that the typical strawberry odor or aroma resembles the caramel and cotton candy. Furthermore, samples 136 and 086 stood out with an extraordinarily rotten odor. The lowest hedonic scores were given to samples 136 and 086 while the highest score received the sample 365.
V diplomskem delu smo ugotavljali zaznavo lastnosti vonja 15 vzorcev jagodne arome ter všečnost teh vzorcev pri 69 potrošnikih, ki so bili razdeljeni v dva panela. Senzorične preskuse smo izvedli v dveh ponovitvah. Z metodo Razvrščanje po lastni presoji so preskuševalci vzorce arom razvrstili po podobnosti vonja v poljubno število skupin. S kvalitativno opisno metodo Označi vse, kar ustreza (CATA) so opisali lastnosti vonja vzorcev jagodne arome. Všečnost obravnavanih vzorcev so ocenili z 9-točkovno hedonsko lestvico. Podatke senzorične analize smo obdelali s statističnimi metodami. Pri metodi Razvrščanje po lastni presoji smo ugotovili, da je bila ponovljivost med paneloma potrošnikov slaba. Med ponovitvama ni bilo večjih podobnosti pri razvrstitvi vzorcev v skupine, razen pri vzorcih 136 in 086 ter vzorcih 825, 365 in 303, ki so jih preskuševalci v obeh ponovitvah razvrstili v isto skupino. Pri metodi CATA je bila ponovljivost med paneloma dobra, razliko v izbranih opisnikih smo ugotovili le pri vzorcu 900, ki je izstopal z vonjem po ananasu. Potrošniki so pri večini vzorcev zaznali vonj po sadnem žvečilnem gumiju ter laku za nohte, medtem ko literatura za tipični vonj oziroma aromo jagode navaja aromo po karameli in sladkorni peni. Izstopala sta še vzorca 136 in 086 z izrazitim vonjem po gnilem. Najnižjo povprečno hedonsko oceno všečnosti so preskuševalci dodelili vzorcema 136 in 086, medtem ko je najvišjo hedonsko oceno prejel vzorec 365.
118215
V okviru magistrskega dela je bil razvit merilnik za merjenje hitrosti zvoka z namenom posredne določitve temperature zraka in relativne vlažnosti. Meritev hitrosti zvoka temelji na vzpostavitvi stoječih valov v cevi in določanju minimalne frekvence. Na podlagi literature je določena potrebna merilna natančnost za določitev rosišča zraka. Frekvenčna in termična analiza se uporabljata za simulacijo teoretičnih pogojev in uveljavljenih stoječih valov v cevi. Prav tako je bila izdelana programska koda za obdelavo zvočnega signala in za izračun hitrosti zvoka. Predstavljeni so rezultati meritev, ki so bile izvedene z merilnikom za merjenje hitrosti zvoka, skupaj z natančnostjo merilnega instrumenta in vplivnih parametrov. Ugotovljeno je bilo, da se meritev hitrosti zvoka v stacionarnih pogojih lahko izvede z merilnikom - rezultati meritev so dovolj natančni, da lahko določimo točko rosišča. V zadnjem poglavju diplomskega dela je predstavljena parametrična analiza vpliva izmerjenih parametrov na določitev razmerja specifične toplote.
In the scope of this master thesis, a meter for measuring the speed of sound was developed in order to indirectly determine the air temperature and relative humidity. The measurement of the speed of sound is based on the establishment of the standing waves in the pipe and the determination of the minimum frequency. Relying on literature, the necessary measurement accuracy is identified to determine the dew point of the air. Frequency and thermal analysis are used to simulate theoretical conditions and the established standing waves in the pipe. Also, a software code was created to process the sound signal and to calculate the speed of sound. The results of the measurements carried out with the meter for measuring the speed of sound are presented, along with the accuracy of the measuring instrument and influential parameters. It was found that the measurement of the speed of sound in steady-state conditions can be carried out with the meter – the measurement results are sufficiently accurate to be able to determine the dew point. The last chapter of the thesis offers a parametric analysis of the effect of measured parameters on the determination of the ratio of specific heat.
V okviru naloge smo zasnovali merilnik hitrosti zvoka, s katerim posredno določimo temperaturo in relativno vlažnost zraka. Merjenje hitrosti zvoka temelji na vzpostavitvi stoječega valovanja v cevi ter določanju frekvence minimuma. Na podlagi literature smo opredelili potrebno natančnost merjenja za določitev točke rosišča zraka. S pomočjo frekvenčne in termične analize smo simulirali teoretične pogoje in vzpostavljeno stoječe valovanje v cevi. Izdelali smo programsko kodo za obdelavo zvočnega signala in izračun hitrosti zvoka. Predstavili smo rezultate merjenja hitrosti zvoka z merilnikom ter opredelili natančnost merilnega instrumenta in glavne vplivne parametre. Ugotovili smo, da lahko hitrost zvoka merjenja v stacionarnih pogojih izvedemo z ustvarjenim merilnikom, pri čemer so meritve dovolj natančne za določitev točke rosišča zraka. V zaključku smo predstavili parametrično analizo vpliva merjenih parametrov na določanje razmerja specifičnih toplot.
134059
Ozadje Fabryjeva bolezen (FD) je redka, X-vezana dedna bolezen presnove lipidov. Genetska sprememba v genu GLA ima za posledico odsotnost ali zmanjšano aktivnost lizosomskega encima - galaktozidaze A (- Gal A). Posledično se glikosfingolipidi, predvsem globotriaozilceramid (Gb3) in njegov diacilirani toksični presnovek lizo- Gb3, kopičijo v številnih celicah v telesu, kar vodi do poškodb številnih organov. Življenjska doba bolnikov je znatno skrajšana, pri moških za približno 15 let in pri ženskah za približno 5 let. Vzrok umrljivosti so predvsem kardiovaskularni zapleti. V literaturi obstajajo nasprotujoči si in pomanjkljivi podatki o vključenosti kardiovaskularnega sistema v FD, zlasti glede prisotnosti ateroskleroze. Telomeri so specializirane DNA strukture, ki se nahajajo na koncih kromosomov in jih ščitijo pred poškodbami in preprečujejo, da bi se prilepili na sosednje kromosome. Telomeraza je encim, ki ohranja dolžino telomera. Dolžina levkocitov telomera (LTL) in aktivnost telomeraze (TA) se uporabljajo kot označevalci "celičnega" staranja. Obstaja več dokazov o povezavi med LTL in starostjo povezanih bolezni, kot so: rak, ateroskleroza, sladkorna bolezen, in srčno popuščanje. Glavni vzrok za skrajšanje LTL pri kroničnih boleznih je mislil, da je vnetje in oksidativni stres. Kljub dejstvu, da je FD značilna prezgodnja smrt, možna prezgodnja in / ali pospešeno staranje v FD še ni bila raziskana. Pospešeno staranje je bila opisana pri kroničnih boleznih s kroničnim vnetjem, oksidativni stres, disfunkcija imunskega sistema, telomere skrajšanje, in razvoj progresivne bolezni ledvic in srca. Vsi ti dejavniki, razen skrajšanja telomere, so se izkazali kot pomembni pri patofiziologiji in napredovanju FD. Cilj in hipoteze raziskave Telomere dolžina se je izkazala kot krajša pri različnih stanjih, povezanih s celičnim stresom, vključno z oksidativnim stresom in vnetjem. Pri nezdravljenih bolnikih s FD, kronična ledvična odpoved, kardiovaskularni in cerebrovaskularni zapleti povzročajo prezgodnjo umrljivost. Osrednji namen doktorske disertacije je opredeliti srčno-žilno tveganje bolnikov s FD in njegovo povezavo z biološkimi označevalci vnetja, oksidativnim stresom in dolžinami telomerov. Pri bolnikih s FD bi želeli opredeliti povezave med temi parametri glede na spol, zdravljenje in stopnjo bolezni, ki se najpogosteje izraža s stopnjo ledvične okvare. S tem želimo preveriti naslednje hipoteze: 1. dolžina telomera je krajša pri bolnikih s FD kot pri zdravih osebah iste starosti. 2. Bolniki s FD se razlikujejo od zdrave populacije v kardiovaskularni okvari, ocenjeni z neinvazivnimi preiskavami. 3. Kardiovaskularna okvara in LTL se razlikujejo tudi med bolniki s FD glede na spol, encimsko nadomestno zdravljenje (EZ) in stopnjo bolezni, izraženo s stopnjo ledvične okvare. Pričakujemo, da bomo z meritvami LTL dokazali starejšo biološko starost od njihove kronološke. LTL bi lahko bil biomarker kardiovaskularnega tveganja in biološkega žilnega staranja v FD. Z merjenjem LTL in TA, ki še nista bila raziskana v FD, bi lahko skupaj s kronološkimi leti pojasnili medposamezne razlike v dovzetnosti za kardiovaskularne bolezni v FD. Meritve LTL se lahko uporabijo tudi za sklepanje prognozo bolezni pri posameznem bolniku. Metode in predmeti V raziskavo je bilo vključenih 33 bolnikov s FD (13 moških in 20 žensk, povprečna starost 44,6 let in 45,3 let) in 66 zdravih oseb, ki se ujemajo po starosti, spolu, indeksu telesne mase, statusu kajenja in prisotnosti. Arterijska hipertenzija. na vseh smo opravili antropološke meritve, odvzeli smo kri za osnovne laboratorijske krvne preiskave, serološke označevalce vnetja ter kri za določitev LTL in TA. poleg stresnega testiranja na kolesu smo izvedli tudi ultrazvočne preiskave karotidnih arterij, arterij okončin in srca. Funkcionalno stanje žil smo ocenili z merjenjem endotelijske funkcije (FM). Opisane parametre pri bolnikih s Fabryjevo boleznijo smo primerjali z zdravimi kontrolami. Poleg tega so bili bolniki s FD med seboj primerjani tudi glede na spol, encimsko nadomestno zdravljenje (EZT) in stopnjo bolezni, ki je opredeljena kot stopnja ledvične okvare. Rezultati TELOMERNA DOLŽINA IN TELOMERNA AKTIVNOST Bolniki s FD so imeli statistično krajšo (p = 0,015) srednjo vrednost LTL (0,68; IQR 0,58-0,81) od zdravih kontrol (0,72; IQR 0,52-0,98). Ta razlika je bila prisotna le pri bolnikih moškega spola (p = 0,02) in ne pri bolnicah, kar bi lahko bilo posledica dejstva, da so moški s FD na splošno bolj prizadeti. TA je bila statistično značilno višja pri bolnikih (1,55 ± 1,002) v primerjavi s kontrolno skupino (1,19 ± 0,104) (p = 0,047). Vendar pa so bile razlike statistično pomembne (p = 0,005) višje vrednosti le pri bolnikih, medtem ko razlike pri bolnikih niso bile statistično pomembne. Med bolniki ni bilo statistično pomembnih razlik v LTL in TA. Okvara ledvic ni vplivala na LTL, v skupini bolnikov z napredovalo okvaro ledvic pa se je TA statistično značilno zmanjšala (p = 0,003). na LTL in TA zdravljenje ni vplivalo. LTL bolnikov s FD se je statistično značilno zmanjšal s starostjo, vendar le pri moških bolnikih. LTL in TA nista bila povezana z nobenim opaženim kardiovaskularnim ali vnetnim parametrom. TA je bila obratno povezana s starostjo bolnikov s FD. Morfološke in funkcionalne preiskave kardiovaskularnega sistema bolniki so imeli statistično večje skupne karotidne arterije (ACC), notranje karotidne arterije (premeri ACI (p < 0,001) in premer aortnega balona (p = 0,001). IMT (debelina intime - medija) je bila odebeljena v večini merjenih arterij, pomembna pa je bila le v ACC (p = 0,021) v primerjavi s kontrolami.Aterosklerotične depozite v karotidnih arterijah smo ugotovili le pri treh starejših bolnicah s FD, kar je bilo signifikantno manj kot v kontrolnih (p < 0,001). FMD (merjenje dilatacije, odvisne od endotelija) je bil statistično značilno nižji kot v kontrolni skupini (p = 0,001). Funkcionalni parametri (največja telesna aktivnost, največja obremenitev, največji srčni utrip) so se pri bolnikih pomembno zmanjšali. pri moških s FD so bile spremembe izrazitejše kot pri ženskah. pri bolnikih z napredovalo ledvično okvaro so bile opažene pomembne razlike s povečanimi premeri v vseh preiskovanih žilah in z biokemičnimi, morfološkimi in funkcionalnimi znaki napredovale srčne bolezni. bolniki so imeli statistično višje plazemske koncentracije naslednjih krožečih označevalcev vnetja TNF- ", IL- 6, hsCRP, VCAM- 1 in nižje koncentracije E- selektina kot kontrolne skupine. Vrednosti teh parametrov so bile višje pri bolnikih kot pri ženskah. Vsi označevalci vnetja so bili povišani pri bolnikih z napredovalo ledvično okvaro v primerjavi z bolniki z blago ledvično okvaro. Zaključki Naša raziskava je prva na področju redkih presnovnih bolezni, kjer smo dokazali, da imajo bolniki s FD bistveno krajši LTL in višji TA od zdrave populacije. S skrajšanim LTL se je TA povečal, vendar je bilo to povečanje statistično značilno le pri bolnikih ženskega spola in ne pri bolnikih moškega spola, ki jih je bolezen tudi bolj prizadela. Verjeten vpliv stadija bolezni kaže tudi dejstvo, da so bile povišane vrednosti TA prisotne le pri bolnikih z blažjo obliko bolezni, medtem ko so bile pri bolnikih z bolj napredovalo boleznijo vrednosti TA pomembno zmanjšane. Ena od možnih razlag bi lahko bila, da je povečana TA zaščitni mehanizem proti skrajšanju LTL, ki se z leti izčrpa z napredovanjem bolezni. Rezultati raziskave so pokazali tudi razlike v izmerjenih vrednostih TA glede na stopnjo ledvične okvare. Ta študija je tudi prva predstavitev morfoloških in funkcionalnih značilnosti kardiovaskularnega sistema pri bolnikih s FD v Sloveniji. Srčnožilna vpletenost pri naših bolnikih s FD se kaže v razširjenih arterijskih premerih, odebeljenih IMT, okvarjeni endotelijski funkciji v odsotnosti aterosklerotičnih plakov, hipertrofiji levega prekata in diastolični disfunkciji ter povišanih TNF-h, ILP 6-1 in zmanjšani vsebnosti E-selektina. Večina teh sprememb je bila bolj izrazita pri moških bolnikih in pri bolnikih z bolj napredovalo stopnjo ledvične okvare. Pri moških je bolezen praviloma bolj prisotna kot pri ženskah, prav tako pa smo pri naših osebah ugotovili izrazitejšo obliko bolezni pri moških, kot je bilo pričakovano. Glede na dokazane obsežne morfološke in funkcionalne spremembe arterij (še posebej oslabljena endotelijska funkcija) bi se pri bolnikih s FD pričakovala visoka stopnja aterosklerotičnih sprememb, pri bolnikih s FD pa aterosklerotični plaki niso bili prisotni. Možno je, da ima FD drugačen fenotip vaskularne prizadetosti in ateroskleroze. Ker je znano, da napredna oblika bolezni vključuje obsežne ireverzibilne fibrozne spremembe tudi v krvnih žilah, smo pojasnili, da te spremembe v intimi in medijih preprečujejo kopičenje holesterola in nastajanje plakov. Vendar pa bodo potrebne nadaljnje raziskave za potrditev te hipoteze, saj so ta opažanja tudi klinično zelo pomembna. Ugotovili smo, da pri bolnikih s FD obstajajo nekatere spremembe, ki kažejo znake prezgodnjega staranja: znake celičnega staranja (zmanjšan LTL), arterijski fenotip (razširjene arterije z odebeljeno steno in endotelijsko disfunkcijo) in srčno (hipertrofija levega prekata in diastolična disfunkcija) ter znake aktivacije patofizioloških mehanizmov staranja (aktivacija vnetja in oksidativnega stresa). Študija je odkrila nekatere nove značilnosti FD, ki bi lahko bile koristne pri patofiziologiji in oceni napredovanja FD.
Background Fabry disease (FD) is a rare, X-linked hereditary disease of lipid metabolism. The genetic change in the GLA gene results in the absence or reduced activity of the lysosomal enzyme α-galactosidase A (α-Gal A). As a result, glycosphingolipids, mainly globotriaosylceramide (Gb3) and its deacylated toxic metabolite lyso-Gb3, accumulate in many cells in the body, leading to damage of many organs. The lifespan of patients is significantly shortened, in men by about 15 years and in women by about 5 years. The cause of mortality is mainly cardiovascular complications. There are conflicting and deficient data in the literature on the involvement of the cardiovascular system in FD, especially regarding the presence of atherosclerosis. Telomeres are specialized DNA structures that are located at the ends of chromosomes and protect them from damage and prevent them from sticking to adjacent chromosomes. Telomerase is an enzyme that maintains the length of the telomere. Leukocyte telomere length (LTL) and telomerase activity (TA) are used as markers of “cellular” aging. There is more evidence of an association between LTL and age-related diseases, such as: cancer, atherosclerosis, diabetes, and heart failure. The main cause of LTL shortening in chronic diseases is thought to be inflammation and oxidative stress. Despite the fact that FD is characterized by premature death, the possible premature and / or accelerated aging in FD has not yet been studied. Accelerated aging has been described in chronic diseases with chronic inflammation, oxidative stress, immune system dysfunction, telomere shortening, and the development of progressive kidney and heart disease. All of these factors, except telomere shortening, have been shown to play an important role in pathophysiology and in FD progression. Aim and hypotheses of study Telomere length has been shown to be shorter in a variety of conditions associated with cellular stress, including oxidative stress and inflammation. In untreated patients with FD, chronic renal failure, cardiovascular and cerebrovascular complications cause premature mortality. The central purpose of the doctoral thesis is to define the cardiovascular risk of patients with FD and its association with biological markers of inflammation, oxidative stress, and telomere lengths. In patients with FD, we would like to define the links between these parameters according to gender, treatment, and the degree of disease most commonly expressed by the degree of renal impairment. With this we want to test the following hypotheses: 1. Telomere length is shorter in patients with FD than in healthy subjects of the same age. 2. Patients with FD differ from the healthy population in cardiovascular impairment assessed by noninvasive examinations. 3. Cardiovascular impairment and LTL also differ between patients with FD according to gender, enzyme replacement therapy (ERT) and the degree of disease expressed by the degree of renal impairment. We expect to use LTL measurements to prove an older biological age than their chronological one. LTL could be a biomarker of cardiovascular risk and biological vascular aging in FD. By measuring LTL and TA, which have not yet been studied in FD, we could, together with chronological years, explain interindividual variations in susceptibility to cardiovascular disease in FD. LTL measurements could also be used to infer the prognosis of the disease in an individual patient. Methods and subjects The study included 33 patients with FD (13 men and 20 women, mean ages 44.6 years and 45.3 years) and 66 healthy subjects matched by age, sex, body mass index, smoking status, and presence. arterial hypertension. We performed anthropological measurements on all of them, took blood to determine basic laboratory blood tests, serological markers of inflammation, and blood to determine LTL and TA. We performed ultrasound examinations of the carotid arteries, arteries of the extremities and heart in addition to stress testing on a bicycle. The functional status of the vessels was assessed by measuring endothelial function (FMD). The described parameters in Fabry patients were compared with healthy controls. In addition, patients with FD were also compared with each other according to gender, enzyme replacement therapy (ERT) and disease stage defined as the degree of renal impairment. Results Telomere length and telomerase activity Patients with FD had a statistically shorter (p = 0.015) mean LTL (0.68; IQR 0.58–0.81) than healthy controls (0.72; IQR 0.52–0.98). This difference was present only in male patients (p = 0.02) and not in female patients, which could be due to the fact that men with FD are generally more affected. TA was statistically significantly higher in patients (1.55 ± 1.002) compared to the control group (1.19 ± 0.104) (p = 0.047). However, the differences were statistically significant (p = 0.005) higher values only in patients, while the differences were not statistically significant in the patients. There were no statistically significant differences in LTL and TA between patients. Renal impairment did not affect LTL, and TA was statistically significantly (p = 0.003) reduced in the group of patients with advanced renal impairment. LTL and TA were not affected by ERT treatment. The LTL of patients with FD decreased statistically significantly with age, but only in male patients. LTL and TA were not associated with any of the observed cardiovascular or inflammatory parameters. TA was inversely related to age in patients with FD. Morphological and functional examinations of the cardiovascular system Patients had statistically larger common carotid artery (ACC), internal carotid artery (ACI) diameters (p <0.001), and aortic bulb diameter (p = 0.001). IMT (intima - media thickness) was thickened in most of the measured arteries, but important only in ACC (p = 0.021) compared to controls. Atherosclerotic deposits in the carotid arteries were found in only three elderly female patients with FD, which was significantly less than in controls (p <0.001). FMD (measurement of endothelium-dependent dilatation) was statistically lower than in controls (p = 0.001). Patients had statistically significant cardiac muscle hypertrophy and left ventricular diastolic dysfunction. Systolic function was preserved. Functional parameters (maximum physical activity, maximum load, maximum heart rate) were significantly reduced in patients. In men with FD, the changes were more pronounced than in women. In patients with advanced renal impairment, significant differences were noted with increased diameters in all examined vessels and biochemical, morphological, and functional signs of advanced heart disease present. Patients had statistically higher plasma levels of the following circulating markers of inflammation: TNF-α, IL-6, hsCRP, VCAM-1, and lower levels of E-selectin than controls. The values of these parameters were higher in patients than in female patients. All markers of inflammation were elevated in patients with advanced compared with those with mild renal impairment. Conclusions Our study is the first in the field of rare metabolic diseases, where we demonstrated that patients with FD have significantly shorter LTL and higher TA than the healthy population. With shortened LTL, TA was increased, but this increase was statistically significant only in female patients and not in male patients who were also more affected by the disease. The probable influence of the disease stage is also indicated by the fact that elevated TA values were present only in patients with a milder form of the disease, while in patients with more advanced disease the TA values were significantly reduced. One possible explanation could be that the increased TA is a protective mechanism against shortening of the LTL, which is depleted as the disease progresses over the years. The results of the study also showed differences in the measured TA values according to the degree of renal impairment. This study is also the first presentation of the morphological and functional characteristics of the cardiovascular system in patients with FD in Slovenia. Cardiovascular involvement in our patients with FD is manifested by dilated arterial diameters, thickened IMT, impaired endothelial function in the absence of atherosclerotic plaques, left ventricular hypertrophy and diastolic dysfunction, and elevated TNF-h, ILP 6 -1 and reduced E-selectin content. Most of these changes were more pronounced in male patients and in patients with a more advanced stage of renal impairment. As a rule, FD affects men more than women, and we also found a more pronounced form of the disease in men as expected in our subjects. Given the proven extensive morphological and functional changes of the arteries (especially impaired endothelial function), a high rate of atherosclerotic changes would be expected in patients with FD, while atherosclerotic plaques were not present in our patients. It is possible that FD has a different phenotype of vascular involvement as well as atherosclerosis. Since it is known that the advanced form of the disease involves extensive irreversible fibrotic changes also in the blood vessels, we explained that these changes in the intima and media prevent the accumulation of cholesterol and the formation of plaques. However, further research will be needed to confirm this hypothesis, as these observations are also clinically very important. We found that in patients with FD there are some changes that show signs of premature aging: signs of cellular aging (decreased LTL), arterial phenotype (dilated arteries with thickened wall and endothelial dysfunction) and cardiac (left ventricular hypertrophy and diastolic dysfunction) and signs of activation of pathophysiological mechanisms of aging (activation of inflammation and oxidative stress). The study identified some new features of FD that could be useful in the pathophysiology and assessment of FD progression.
Izhodišča Fabryjeva bolezen (FB) je redka, na X-kromosom vezana dedna bolezen metabolizma maščob. Posledica genetske spremembe v GLA-genu je odsotna ali zmanjšana aktivnost lizosomskega encima ?-galaktozidaze A (?-Gal A). Posledično se v številnih celicah v telesu kopičijo glikosfingolipidi, predvsem globotriaosilceramid (Gb3) in njegov deacilirani toksični metabolit lyso-Gb3, kar privede do okvare številnih organov. Življenjska doba bolnikov je pomembno skrajšana, pri moških za približno 15 let in pri ženskah za približno 5 let. Vzrok umrljivosti so predvsem srčno-žilni zapleti. V literaturi obstajajo nasprotujoči si in pomanjkljivi podatki o prizadetosti srčno-žilnega sistema pri FB, še posebej glede prisotnosti ateroskleroze. Telomere so specializirane DNA-strukture, ki so locirane na koncih kromosomov in jih ščitijo pred poškodbami ter preprečujejo zlepljanje s sosednjimi kromosomi. Telomeraza je encim, ki ohranja dolžino telomere. Dolžina telomer v levkocitih (DTL) in telomerazna aktivnost (TA) se uporabljata kot označevalca »celičnega« staranja. Obstaja več dokazov o povezavi DTL in s starostjo povezanih boleznimi, kot so rak, ateroskleroza, sladkorna bolezen in srčno popuščanje. Glavni vzrok za krajšanje DTL pri kroničnih boleznih naj bi bila vnetje in oksidativni stres. Kljub temu da je za FB značilna prezgodnja smrt, možno prezgodnje in/ali pospešeno staranje pri FB še ni bilo preučeno. Pospešeno staranje so opisovali pri kroničnih boleznih s kroničnim vnetjem, oksidativnim stresom, disfunkcijo imunskega sistema, krajšanjem telomer in razvojem progresivne ledvične in srčne bolezni. Vsi ti dejavniki, razen krajšanje telomer, dokazano igrajo pomembno vlogo pri patofiziologiji in pri progresu FB. Namen in hipoteze naloge Dolžina telomer je dokazano krajša pri različnih stanjih, ki so povezana s celičnim stresom, vključno z oksidativnim stresom in vnetjem. Pri nezdravljenih bolnikih s FB kronična ledvična odpoved, srčno-žilni in možgansko-žilni zapleti povzročajo prezgodnjo umrljivost. Osrednji namen doktorskega dela je opredeliti srčno-žilno ogroženost bolnikov s FB in njeno povezavo z biološkimi označevalci vnetja, oksidativnega stresa in dolžinami telomer. Pri bolnikih s FB bi želeli opredeliti povezave teh parametrov glede na spol, zdravljenje in stopnjo bolezni, ki se najpogosteje izraža s stopnjo ledvične prizadetosti. S tem želimo preveriti naslednje hipoteze: 1. Dolžina telomer je pri bolnikih s FB krajša kot pri enako starih zdravih preiskovancih. 2. Bolniki s FB se razlikujejo od zdrave populacije po prizadetosti srca in ožilja, ocenjeni z neinvazivnimi preiskavami. 3. Prizadetost srca in ožilja in DTL se razlikujejo tudi med bolniki s FB glede na spol, zdravljenje z encimskim nadomestnim zdravilom (ENZ) in stopnjo bolezni, ki je izražena s stopnjo ledvične prizadetosti. Pričakujemo, da bomo z meritvami DTL dokazali starejšo biološko starost, kot pa je njihova kronološka. DTL bi lahko bila bioindikator srčno-žilnega tveganja in biološkega staranja v žilah pri FB. Z merjenjem DTL in TA, ki pri FB še nista bili proučeni, bi lahko skupaj s kronološkimi leti razložili interindividualne variacije v dovzetnosti za srčno-žilne bolezni pri FB. Z meritvami DTL bi lahko sklepali tudi na prognozo obolenja pri posameznem bolniku. Zasnova preiskave, opis metode in preiskovancev V raziskavo smo vključili 33 bolnikov s FB (13 moških in 20 žensk, povprečne starosti 44,6 let in 45,3 let) in 66 zdravih preiskovancev, ki so se ujemali glede na starost, spol, indeks telesne mase, kadilski status in prisotnost arterijske hipertenzije. Vsem smo opravili antropološke meritve, odvzeli kri za določitev osnovnih laboratorijskih preiskav krvi, seroloških markerjev vnetja in za določitev DTL in TA. Opravili smo ultrazvočne preiskave vratnih arterij, arterij okončin in srca, obremenitveno testiranje na kolesu. Funkcijsko stanje žil smo ocenili z merjenjem endotelne funkcije (FMD). Opisane parametre pri bolnikih s FB smo primerjali z zdravimi kontrolami. Poleg tega smo bolnike s FB primerjali tudi med seboj glede na spol, zdravljenje z ENZ in stopnjo bolezni oziroma ledvične prizadetosti. Rezultati Dolžina telomer in telomerazna aktivnost Bolniki s FB so imeli statistično krajšo (p = 0,015) povprečno DTL (0,68; IQR 0,58–0,81) kot zdrave kontrole (0,72; IQR 0,52–0,98). Ta razlika je bila prisotna le pri moških bolnikih (p = 0,02), ne pa pri ženskih bolnicah, kar bi lahko bila posledica dejstva, da so moški s FB v splošnem bolj prizadeti. TA je bila statistično pomembno višja pri bolnikih (1,55 ± 1,002) v primerjavi s kontrolno skupino (1,19 ± 0,104) (p = 0,047). A razlike so bile statistično pomembno (p = 0,005) višje vrednosti le pri bolnicah, medtem ko pri bolnikih razlike niso bile statistično pomembne. Med bolniki in bolnicami ni bilo statistično pomembnih razlik v DTL in TA. Ledvična prizadetost ni vplivala na DTL, TA pa je bila statistično pomembno (p = 0,003) znižana pri skupini bolnikov z napredovalo ledvično prizadetostjo. Zdravljenje z ENZ ni vplivalo na DTL in TA. DTL bolnikov s FB se je statistično pomembno zniževala s starostjo, a le pri moških bolnikih. DTL in TA nista bili povezani z nobenim izmed opazovanih srčno-žilnih ali vnetnih parametrov. TA je bila pri bolnikih s FB obratno povezana s starostjo. Morfološke in funkcijske preiskave srčno-žilnega sistema Bolniki so imeli statistično večje premere skupne karotidne arterije (ACC), notranje karotidne arterije (ACI) (p < 0,001) in premer bulbusa aorte (p = 0,001). IMT (debelina intima – medija) je bila zadebeljena pri večini merjenih arterij, pomembno pa le pri ACC (p = 0,021) v primerjavi s kontrolami. Aterosklerotične naplastitve v karotidnih arterijah smo našli le pri treh starejših ženskih bolnicah s FB, kar je bilo pomembno manj kot pri kontrolah (p < 0,001). FMD (merjenje od endotelija odvisne dilatacije) je bilo statistično nižje kot pri kontrolah (p = 0,001). Pri bolnikih je bila prisotna statistično pomembna hipertrofija srčne mišice in diastolična disfunkcija levega prekata. Sistolna funkcija je bila ohranjena. Parametri funkcijskih sposobnosti (maksimalna fizična obremenitev, delež maksimalne obremenitve, delež maksimalne srčne frekvence) so bili pri bolnikih pomembno znižani. Pri moških s FB so bile spremembe izrazitejše kot pri ženskah. Pri bolnikih z napredovalo ledvično prizadetostjo smo beležili pomembne razlike s povečanimi premeri v vseh pregledovanih žilah in s prisotnimi biokemičnimi, morfološkimi in funkcionalnimi znaki napredovale srčne bolezni. Bolniki so imeli statistično višjo plazemsko vsebnost naslednjih cirkulirajočih markerjev vnetja: TNF-?, IL-6, hsCRP, VCAM-1 in nižjo vsebnost E-selektina kot kontrole. Vrednosti teh parametrov so bile pri bolnikih višje kot pri bolnicah. Pri bolnikih z napredovalo ledvično prizadetostjo v primerjavi s tistimi z blago so bili vsi markerji vnetja povišani. Zaključki Naša raziskava je prva na področju redkih metabolnih bolezni, kjer smo dokazali, da imajo bolniki s FB pomembno krajšo DTL in višjo TA od zdrave populacije. Ob skrajšani DTL je bila povečana TA, vendar je bilo to povečanje statistično pomembno le pri bolnicah, ne pa tudi pri bolnikih, ki so bili bolezensko tudi bolj prizadeti. Na verjeten vpliv stopnje bolezni kaže tudi to, da so bile povišane vrednosti TA prisotne le pri bolnikih z blažjo obliko bolezni, medtem ko so bile pri bolnikih z napredovalo stopnjo bolezni vrednosti TA pomembno znižane. Ena od možnih razlag bi lahko bila, da je povečana TA zaščitni mehanizem pred skrajšanjem DTL, ki se ob napredovanju bolezni z leti izčrpa. Rezultati raziskave so pokazali tudi na razlike v izmerjenih vrednostih TA glede na stopnjo ledvične okvare. Ta raziskava je tudi prvi prikaz morfoloških in funkcionalnih značilnosti srčno-žilnega sistema pri bolnikih s FB v Sloveniji. Prizadetost srčno-žilnega sistema pri naših bolnikih s FB se kaže z razširjenimi premeri arterij, zadebeljeno IMT, okrnjeno endotelijsko funkcijo ob odsotnosti aterosklerotičnih plakov, s hipertrofijo levega prekata in diastolično disfunkcijo ter s povišano vsebnostjo TNF-?, IL-6, hsCRP, VCAM-1 in znižano vsebnostjo E-selektina. Večina teh sprememb je bila izrazitejša pri moških bolnikih in pri bolnikih z bolj napredovalo stopnjo ledvične prizadetosti. FB praviloma bolj prizadene moške kot ženske in tudi pri naših preiskovancih smo pričakovano ugotavljali pri moških bolj izraženo obliko bolezni. Glede na dokazane obsežne morfološke in funkcijske spremembe arterij (zlasti oslabljeno delovanje endotelija) bi pri bolnikih s FB pričakovali visoko stopnjo aterosklerotičnih sprememb, pri naših bolnikih pa aterosklerotični plaki niso bili prisotni. Možno je, da gre pri FB za drugačen fenotip prizadetosti ožilja in tudi ateroskleroze. Ker je znano, da gre pri napredovali obliki bolezni za obsežne ireverzibilne fibrotične spremembe tudi na ožilju, smo si razlagali, da te spremembe v intimi in medii onemogočajo nalaganje holesterola in tvorbo plakov. Vendar pa bodo za potrditev te hipoteze potrebne še nadaljnje raziskave, saj so ta opažanja tudi klinično zelo pomembna. Ugotovili smo, da so pri bolnikih s FB prisotne nekatere spremembe, ki kažejo znake prezgodnjega staranja: znaki celičnega staranja (znižan DTL), fenotip arterijskega (razširjene arterije z zadebeljeno steno in endotelno disfunkcijo) in srčnega staranja (hipertrofija levega prekata in diastolična disfunkcija) in znaki aktivacije patofizioloških mehanizmov staranja (aktivacija vnetja in oksidativnega stresa). V raziskavi smo ugotovili nekatere nove značilnosti FB, ki bi lahko bile koristne pri patofiziologiji in oceni napredovanja FB.
125670
V diplomski nalogi smo se osredotočili na problem neustreznega tesnjenja baterijskega nosilca v električnem avtomobilu. Pregledali smo razpoložljive tehnologije, ki bi izpolnjevale zahteve. Osredotočili smo se predvsem na tehnologije, ki so čim bolj izvedljive na obstoječi strukturi in eden od njihovih namenov je zagotoviti tesnjenje. Pregled je omogočil vpogled v mehanizem delovanja različnih tehnologij, kar je pomagalo pri izbiri ustreznih rešitev. Iz glavnih zahtev in razpoložljivih rešitev je bila izdelana morfološka matrika, nato pa so bili oblikovani koncepti. Glede na dane zahteve smo ovrednotili koncepte, izbrali najustreznejši koncept, ga podrobno opredelili in predstavili razloge za našo odločitev, izvedli smo tudi lupilni test, s katerim smo določili najustreznejšo tesnilno maso za uporabo v našem konceptu. Predlagali smo končno rešitev glede na trenutno stanje proizvodnje. Tako smo izbrali koncept nanašanja silikona s tehnologijo pnevmatskega brizganja, na izbiro pa je najbolj vplivala zmanjšana masa materiala in dejstvo, da je potrebnih le nekaj sprememb v konstrukciji. Proizvodni proces je tudi hitrejši, kar še dodatno zmanjšuje proizvodne stroške.
In the bachelor's thesis, we focused on the problem of unsuitable sealing of the battery carrier in electric car. The available technologies that would meet the requirements were reviewed. We focused mainly on the technologies, which are as feasible as possible on the existing structure and one of their purposes is to ensure sealing. The review provided insight into the mechanism of operation of various technologies, which helped in the selection of the appropriate solutions. From the main requirements and available solutions, a morphological matrix was made and then the concepts were devised. The concepts were evaluated based on the given requirements. The most appropriate concept was selected, defined in detail and the reasons for our decision were introduced. A peel test was also performed with which we determined the most suitable sealant to use in our concept. The final solution was proposed, regarding the current state of the production. Thus, the concept of applying silicone with pneumatic spraying technology was chosen. The choice was most affected by the reduced material mass and the fact that only a few changes in the construction are needed. The manufacturing process is also faster, which further reduces production costs.
V zaključni nalogi smo se posvetili problemu neustreznega tesnjenja na nosilcu baterij v električnem avtomobilu. Pregledali smo razpoložljive tehnologije, ki bi ustrezale zahtevam. Opredelili smo se predvsem na tehnologije, ki so v čim večji meri izvedljive na obstoječi konstrukciji in je eden od njihovih namenov uporabe zagotovitev tesnjenja. S pregledom smo dobili vpogled na mehanizme delovanja različnih tehnologij, kar je pomagalo pri izbiri ustreznih rešitev. Iz glavnih zahtev in razpoložljivih rešitev smo naredili morfološko matriko ter nato snovali koncepte. Koncepte smo vrednotili glede na podane zahteve. Izbrali smo najustreznejši koncept, ga detajlno opredelili ter podali razloge za njegovo izbiro. Opravili smo tudi lupilni test, s katerim smo določili najustreznejšo tesnilno maso za uporabo v našem konceptu. Predlagali smo končno rešitev z ozirom na trenutno stanje v proizvodnji. Tako smo izbrali koncept z nanašanjem silikona s tehnologijo pnevmatičnega brizganja. Na izbiro je najbolj vplivala zmanjšana poraba materiala in to, da je potrebnih le nekaj sprememb na konstrukciji. Proces izdelave je prav tako hitrejši, kar še dodatno zmanjša proizvodne stroške.
118150
Magistrsko delo obravnava večstanovanjsko poslovno-stanovanjsko stavbo, ki se nahaja v Krškem. Armiranobetonske monolitne talne plošče predstavljajo horizontalne nosilne elemente in služijo za razporeditev prostorskih obremenitev. Plošče so vezane na armiranobetonske stene in armiranobetonske okvirje. Elementi predstavljajo sistem za prenos navpičnih obremenitev, vetrovnih obremenitev in vodoravnega potresnega vpliva. Iz arhitekturnih načrtov, ki temeljijo na določenih poenostavitvah, so izdelani idealizirani modeli nosilne konstrukcije, ki morajo čim bolj realno opisati obravnavano konstrukcijo. Za analizo vodoravnih nosilnih elementov je uporabljen program SAP2000. V programu je izdelan idealiziran matematični model tipične talne plošče. Za analizo navpičnih nosilnih elementov smo izdelali idealiziran matematični model nosilne konstrukcije globalne stavbe. Slovenija se nahaja znotraj potresnega območja in je v večini primerov za projektiranje stavb pomembno ustrezno potresno limitno stanje. V ta namen smo uporabili program ETABS, ki je namenjen za analizo konstrukcije glede na horizontalni vpliv potresne obtežbe. Razporeditev nosilnih elementov v pritličju se precej razlikuje od nosilnih elementov v etažnih nadstropjih. Izkaže se, da je bila prvotna zasnova nosilne konstrukcije prevelika, še posebej v jedru stopnišča. Z dodajanjem armiranih sten je nosilna konstrukcija okrepljena in opremljena z ustrezno kapaciteto stopniščnega jedra v potresnem projektnem stanju. Za armiranobetonsko ploščo in jedro stopnišča so bili prikazani armiranobetonski načrti v programu ArmCAD. Program je sestavni del AutoCAD-a in omogoča določitev optimalnih ojačitev.
The master thesis discusses the multi-story office-residential building, located in Krško. The reinforced concrete monolithic floor slabs represent the horizontal load-bearing elements and serve for arrangement of the area loads. The slabs are restrained by reinforced concrete walls and reinforced concrete frames. The elements represent the system for transmission of the vertical loads, loads of wind and horizontal seismic impact. From the architectual plans, based on certain simplification, were made idealized models of the load-bearing structure which as realistically as possible must describe the discussed construction. For the analysis of the horizontal load-bearing elements the program softwere SAP2000 is used. In the program an idealized mathematical model of the typical floor slab was created. For the analysis of the vertical load-bearing elements we made an idealized mathematicah model of the load-bearing structure of the global building. Slovenia is located within a seismic area and in most cases for the design of buildings a proper seismic limite state is relevant. For this purpose we used the program softwere ETABS, which is intended for the analysis construction on impect of the horizontal seismic impact. The arrangement of the load-bearing elements in the ground floor vary considerably from the load-bearing elements in story floors. It turns out the original design of the load-bearing structure loads is too big, particularly in the staircase core. By adding reinforced walls the load-bearing structure is strengthened and provided with adequate capacity of the staircase core in seismic design state. The reinforced plans in the program ArmCAD were displayed for reinforced concrete slab and staircase core. The program is an integral part of the AutoCAD and allows the determination of optimal reinforcements.
V sklopu magistrske naloge obravnavamo poslovno-stanovanjsko večetažno stavbo, ki se nahaja v Krškem. Horizontalne nosilne elemente predstavljajo armiranobetonske monolitne medetažne plošče, ki služijo za raznos ploskovne obtežbe. Plošče so podprte z armiranobetonskimi stenami ter prostorskimi okvirji, ki predstavljajo sistem za prenos vertikalne obtežbe, obtežbe vetra ter vodoravnega potresnega vpliva. Na podlagi arhitekturnih načrtov in ob upoštevanju določenih poenostavitev izdelamo idealizirana modela nosilne konstrukcije, ki morata čim bolj realno opisati obravnavano konstrukcijo. Za analizo horizontalnih nosilnih elementov uporabimo uveljavljeno programsko opremo SAP2000, s pomočjo katere izdelamo idealiziran računski model tipične medetažne plošče. Za analizo vertikalnih nosilnih elementov izdelamo idealiziran računski prostorski model nosilne konstrukcije obravnavane stavbe v celoti. Slovenija leži na potresnem območju, zato je za projektiranje stavb v večini primerov merodajno potresno projektno stanje. V ta namen uporabimo programsko opremo ETABS, ki je v osnovi namenjena analizi konstrukcije pri delovanju vodoravnih potresnih vplivov. Razporeditev nosilnih elementov v pritlični etaži obravnavane stavbe se precej razlikuje od nosilnih elementov v višjih etažah. Pri prvotni zasnovi nosilne konstrukcije se tako izkaže, da so projektne obremenitve prevelike, predvsem v stopniščnem jedru. Z dodajanjem armiranobetonskih sten je izvedena ojačitev nosilne konstrukcije ter zagotovljena ustrezna nosilnost jedra v potresnem projektnem stanju. Za analizirano medetažno ploščo in stopniščno jedro izdelamo armaturne načrte v programu ArmCAD. Ta je integriran v program AutoCAD in nam omogoča določevanje optimalne armature.
93046
V diplomski nalogi smo obravnavali problem nastajanja brušenja na robovih izdelkov med postopkom rezanja, ki je bil v veliki meri odvisen od izbire odmiranja od orodja. Najprej smo se dotaknili teoretičnih osnov, povezanih s celotnim postopkom rezanja (katere poznavanje je bilo ključno za razvoj naloge), nato eksperimentalnega dela, dimenzijske kontrole primernosti dejanskega odmiranja od orodja in primerjave s teoretično določenim. V zadnjem koraku smo izdelali nekaj vzorcev za dve različni vrednosti odmiranja od orodja in izmerili višino nastalega brušenja. Rezultate smo ovrednotili in interpretirali ter ugotovili, katera od vrednosti umiranja nam daje boljše približke k želenim vrednostim. Razmislili smo tudi, kaj lahko v prihodnosti naredimo, da bi bil izdelek še bolj optimalen.
In this thesis we have discussed the problem of the formation of a burr on the edges of the products during the cutting process, which was largely dependent on the choice of die clearance. First we touched the theoretical bases, related to the whole cutting process (the knowledge of which was crucial for the development of the task), followed by the experimental part, the dimensional control of the suitability of the actual die clearance in the tool and the comparison to the theoretically determined. In the last step, we have produced a few samples for two different die clearance values and measured the height of the resulting burr. The results were evaluated and interpreted and we found out, which of the die clearance values gives us better approximations to the desired values. We also considered, what can be done in the future, to make the situation on the product even more optimal.
V zaključni nalogi smo obravnavali problem nastajanja srha na robovih izdelkov pri procesu rezanja, ki je bil v veliki meri odvisen od izbire rezilne zračnosti. Najprej smo se dotaknili teoretičnih osnov, povezanih s celotnim procesom rezanja (poznavanje slednjih je bilo ključnega pomena za razvoj raziskave). Sledil je eksperimentalni del; dimenzijska kontrola ustreznosti dejanske rezilne zračnosti izdelane v orodju in primerjava s teoretično določeno. V zadnjem koraku smo izdelali primerke za dve različni vrednosti rezilne zračnosti in na robovih izmerili višino nastalega srha. Rezultate smo ovrednotili in interpretirali ter ugotovili, pri kateri vrednosti rezilne zračnosti lahko dobimo boljše približke želenim rezultatom. Premislili smo tudi, kaj lahko v nadaljevanju naredimo, da bo stanje na izdelku še bolj optimalno.
103034
Diplomsko delo obravnava problem terminologije v alpinizmu v slovenščini, angleščini in japonščini, problem je pomanjkanje terminološke standardizacije in terminoloških raziskav na tem področju. V drugem poglavju so predstavljene teoretične osnove terminologije in terminografije za raziskovanje in analizo. V tretjem poglavju je predstavljen splošen pregled zgodovine alpinizma v Sloveniji, Veliki Britaniji in na Japonskem. Sledi pregled preteklega in sedanjega stanja alpskega izrazoslovja v slovenščini, angleščini in japonščini. V četrtem poglavju je predstavljena analiza, ki je razdeljena na dva dela, in sicer na analizo angleškega jezika in analizo japonskega jezika. Termini, ki ustrezajo slovenskim terminom alpinizem, alpinist in alpinist, so v angleškem in japonskem jeziku analizirani s pomočjo mnenj strokovnjakov s tega področja, splošnih in terminoloških slovarjev ter posebnega korpusa, ki je bil sestavljen izključno za diplomsko delo. V petem poglavju so predstavljene ugotovitve analize.
The thesis deals with the problem of terminology in alpinism in Slovene, English and Japanese. The problem is the lack of terminological standardisation and terminological research in the field. In Chapter 2, the thesis presents the theoretical basis of terminology and terminography for the research and analysis. In Chapter 3, a general overview of the history of alpinism in Slovenia, Great Britain and Japan is presented. Next, the past and current state of alpine terminology in Slovene, English and Japanese is covered. Steps that have already been made towards standardisation in the field are covered as well. In Chapter 4, the analysis is presented. This chapter is divided into two parts, the analysis of English and the analysis of Japanese. The terms corresponding to the Slovene terms alpinizem, alpnist and alpinističen are analysed in English and Japanese through the opinion of field experts, general and terminological dictionaries and a special corpus. This corpus was compiled exclusively for the thesis. In chapter 5, the findings of the analysis are presented.
V magistrski nalogi se ukvarjam s problemom terminologije v alpinizmu v slovenščini, angleščini in japonščini. V nalogi je opazen problem pomanjkanja terminološke standardizacije in terminoloških raziskav na področju. V drugem poglavju naloge je predstavljena teoretična terminološka in terminografska podlaga za raziskavo in analizo. Tretje poglavje predstavlja pregled zgodovine alpinizma v Sloveniji, Veliki Britaniji in na Japonskem. V istem poglavju je prikazano tudi trenutno stanje alpinistične terminologije v slovenščini, angleščini in japonščini. Prikazani so tudi koraki, ki so bili na področju narejeni v smeri terminološke standardizacije. V četrtem poglavju je predstavljena analiza. Ta je razdeljena v dva dela: analiza angleščine in analiza japonščine. Tako so v obeh jezikih analizirani termini, ki so ustreznice slovenskim terminom alpinizem, alpinist in alpinističen. Analiza vključuje mnenja strokovnjakov iz področja, opis v splošnih in specializiranih slovarjih in specializirani korpus. Korpus je bil sestavljen posebej za namen uporabe v nalogi. V petem poglavju so predstavljeni rezultati analize in naloge.
124291
V tem delu obravnavamo difuzijo s sodobnimi orodji efektivne teorije polja. Najprej predstavimo Schwinger-Keldyshev formalizem za evauliranje korelatorjev v realnem času, preučimo njihove lastnosti in nato pridobljene vpoglede uporabimo za oblikovanje učinkovitega opisa mikroskopskih sistemov preko integralnega formalizma poti. Tako pridobljeno teorijo analiziramo, najprej v širokih potezah - na primer dokažemo tako imenovano največjo časovno enačbo na perturbativni ravni - in nato kvantitativno. Splošno obliko efektivnega delovanja določimo najprej pri redu izpeljank, vendar pri vseh redih v poljih, nato pa perturbativno izračunamo popravke v eni zanki in razvrstimo vse dvozančne diagrame.
In this work we treat diffusion with the modern tools of effective field theory. We first present the Schwinger-Keldysh formalism for evaulating real-time correlators, study their properties and then use the insights gained to formulate an effective description of microscopic systems via the path integral formalism. We analyze the theory so obtained, first in broad strokes – for example, we prove the so-called largest time equation at the perturbative level – and then quantitatively. We determine the general form of the effetive action at first derivative order but at all orders in fields, then perturbatively compute the one-loop corrections and classify all two-loop diagrams.
V delu obravnavamo difuzijo s sodobnega vidika efektivne teorije polja. Najprej predstavimo Schwinger-Keldyshev formalizem za izračun realnočasovnih korelatorjev, preučimo njihove lastnosti in nato s pomočjo pridobljenih spoznanj formuliramo efektiven opis mikroskopskih sistemov s popotnimi integrali. Tako dobljeno efektivno teorijo analiziramo najprej v splošnih potezah – dokažemo na primer, da tudi na perturbativnem nivoju velja t.i. enačba največjega časa – nato pa jo analiziramo še kvantitativno. Določimo splošno obliko efektivne akcije v prvem redu v odvodih, a v vseh redih v poljih, iz katere perturbativno izračunamo popravke na nivoju ene zanke in klasificiramo vse diagrame, ki prispevajo na nivoju dveh zank.
142013
Magistrsko delo je namenjeno učiteljem tehnike in tehnologije ter naravoslovja in fizike v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju, učencem fizike in tehnike pa tudi načrtovanju tehniških in naravoslovnih dni oziroma načrtovanju različnih učnih ur s podporo informacijsko-komunikacijskih tehnologij.Teoretični del magistrskega dela predstavlja pregled obdelave signalov s pomočjo Fourierjeve analize, vzorčenja ter delovanja in uporabe algoritmov diskretne in hitre Fouriereve transformacije. Na kratko so opisane tudi napake, ki se pojavljajo pri meritvah in načini, kako jih odpraviti oziroma zmanjšati. Opisan je tudi pregled klasifikacije glasbil in njihovih lastnosti, s poudarkom na fizičnem ozadju kitarskih zvokov in tolkal, kot so ksilofoni in zvonovi. V magistrskem delu je predstavljen tudi pregled učnih načrtov naravoslovnih predmetov v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju, s poudarkom na vsebinah zvoka in oscilacij ter valov. Na voljo je tudi preglednica mobilnih aplikacij, primernih za uporabo v razredu, in primerjava med njimi. Empirični del opisuje postopek oblikovanja in izdelave modela kitare in zvonov. Podani so tipični rezultati meritev in primerjave le-teh. Podani so dejavniki, ki naj bi vplivali na zvok obeh glasbil in kako se te razlike kažejo v frekvenčnem spektru. Dobljene rezultate smo primerjali tudi s frekvenčnimi spektri akustičnih in klasičnih kitar ter zvonov Orffovih glasbil.Vključena je tudi učna priprava za pripravo naravoslovno-inženirskega dneva v šoli. Učitelji lahko skupaj z učenci izdelajo modele glasbil po dostopni ceni in lažje izmerijo njihove akustične lastnosti z mobilnimi telefoni.
The master's thesis is intended for teachers of engineering and technology, science and physics in primary and secondary education. It is also intended for physics and engineering students to plan technical and science days, or to plan different lessons with the support of information and communication technologies.The theoretical part of the master's thesis is an overview of signal processing using Fourier analysis, sampling and the operation and application of the discrete and fast Fourier Transform algorithms. Errors that occur in measurements and ways to eliminate or reduce them are also briefly described. An overview of classification of musical instruments, as well as their properties, is also described, with an emphasis on the physical background of guitar sounds and percussion such as xylophones or bells. The master's thesis also includes an overview of the curricula of natural science subjects in primary and secondary education, with an emphasis on the contents of sound and oscillations and waves. There is also a table of mobile applications suitable for use in the classroom, and a comparison between them.The empirical part describes the process of designing and making a model of a guitar and bells. Typical results of measurements and comparisons of them are given. Factors that are supposed to affect the sound of both instruments and how these differences show up in the frequency spectrum were compared. The obtained results were also compared with the frequency spectra of acoustic and classical guitars and bells from Orff instruments.Included with the master's thesis is a lesson plan for preparing a science/engineering day in school. Teachers can work with students to make models of musical instruments at an affordable price, and easily measure their acoustic properties with mobile phones.
Diplomsko delo je namenjeno učiteljem tehnike in tehnologije, naravoslovja ter fizike v primarnem in sekundarnem izobraževanju. Namenjeno je tudi študentom fizike in tehnike za načrtovanje tehniških in naravoslovnih dni, ali pa za načrtovanje drugačnih učnih ur s podporo informacijsko-komunikacijskih tehnologij.V teoretičnem delu magistrskega dela je pregled obdelave signalov s pomočjo Fourierove analize, vzorčenja ter delovanja in uporabe algoritma diskretne in hitre Fourierove transformacije. Na kratko so opisane tudi napake, ki se pojavljajo pri meritvah in načini, kako napake odpraviti ali pa jih zmanjšati. Obdelan je tudi pregled delitve glasbil, ter njihov lastnosti, s poudarkom fizikalnem ozadju zvena kitare ter udarjal kot so ksilofoni ali zvončki. V magistrskem delu je tudi pregled učnih načrtov naravoslovnih predmetov primarnega in sekundarnega izobraževanja, s poudarkom na vsebinah o zvoku ter nihanju in valovanju. Podana je tudi tabela mobilnih aplikacij primernih za uporabo v razredu, ter primerjava med njimi.V empiričnem delu je opisan postopek načrtovanja ter izdelave modela kitare in zvončkov. Podani so tipični rezultati meritev, ter primerjave le-teh. Primerjani so bili faktorji, ki bi naj vplivali na zven obeh glasbil, ter kako se te razlike pokažejo v frekvenčnem spektru. Dobljeni rezultati so bili tudi primerjani s frekvenčnimi spektri akustične ter klasične kitare in zvončkov iz Orffovega instrumentarija.K magistrskemu delu je priložena tudi učna priprava tehniškega dne. Učitelji lahko tako skupaj z učenci cenovno ugodno izdelajo modele glasbil, ter enostavno z mobilnimi telefoni pomerijo njihove akustične lastnosti.
132374
Po peščici člankov, objavljenih pred več kot štiridesetimi leti, morska anemona Metridium senil vsebuje citolitični protein, ki ga zavira holesterol. Podobno morski anemon Alicia mirabilis vsebuje citolitični protein, ki je verjetno vzrok za več vbodov ob stiku z anemonom, kot je opisano v več medicinskih poročilih. Oba proteina sta domnevna člana superdružine MACPF / CDC. V naši raziskavi smo uspeli delno očistiti oba proteina in določiti nekatere njune biofizikalne značilnosti. Oba proteina imata poleg tega molekulsko maso približno 55 kDa in sta termično labilna s Tm pri 65 ° C. Optimalne vrednosti za hemolizo so 5,5 (Metridium) in 7,0 (Alica pH 8,0), medtem ko je Alicia dokazala, da sta bila pridobljena z umetnimi izolativnimi izolativnimi lipidi.
According to a handful of papers published more than forty years ago, sea anemone Metridium senile contains cytolytic protein that is inhibited by cholesterol. Similarly, sea anemone Alicia mirabilis contains cytolytic protein which is probably the cause of several stings upon the contact with the anemone, as described in several medical reports. Both proteins are putative members of MACPF/CDC superfamily. In our research, we managed to partly purify both proteins and to determine some of their biophysical characteristics. Both proteins have molecular masses of approximately 55 kDa and are thermally labile with Tm at 65 °C. Optimal pH values for haemolysis are 5,5 (Metridium) and 7,0 (Alicia) while pH 8,0 proved to be inhibitory for both. Experiments with artificial lipid vesicles did not show strong biding specificity for used lipids. Additionally, we acquired N-terminal amino acid sequence for both proteins and cDNA sequence of cytolytic protein from M. senile.
Glede na prgišče člankov objavljenih objavljenih pred štiridesetimi leti, morska vetrnica Metridium senile vsebuje citolitičen protein, ki ga inhibira holesterol. Prav tako naj bi citolitične proteine vsebovala morska vetrnica Alicia mirabilis, njihovo prisotnost nakazujejo medicinska poročila o poškodbah ob kontaktu z njo in nedavna diplomska naloga. Za oba proteina smo predvidevali, da spadata v naddružino MACPF/CDC. V magistrski nalogi smo uspeli delno izolirati in očistiti oba proteina in določili nekatere njune biofizikalne lastnosti. Oba proteina sta velika okoli 55 kDa, temperaturno labilna z Tm pri 65 °C. Optimalna pH vrednost hemolize je 5,5 za Metridium oziroma 7,0 za Alicio, medtem ko je aktivnost obeh inhibirana pri pH 8,0. S testi vezave na umetne lipidne vezikle nismo ugotovili velike specifičnosti za posamezne lipide. Pridobili smo tudi aminokislinski sekvenci N-konca obeh proteinov in cDNA sekvenco citolitičnega proteina iz M. senile.
102658
Poznamo različne pedagoške pristope, ki so se v šolah uveljavili skozi čas, nekateri od njih se uporabljajo že vrsto let, drugi pa so relativno novi. V zadnjih letih se je začel razvoj pametne pedagogike. Pametna pedagogika temelji na uporabi inovativnih učnih metod, med katerimi je tudi uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), ki vključuje aplikacije. Seveda pa vse aplikacije niso primerne za uporabo v šolskem okolju, zato je smiselno opozoriti na elemente, ki vplivajo na kakovost posamezne aplikacije. V magistrskem delu smo opredelili pametno pedagogiko ter predstavili njene temelje in ključne elemente, podrobneje smo opredelili učenje in sodobnejše oblike učenja, vključno z e-učenjem, m-učenjem in tehnološko izboljšanim učenjem (TEL), ter pojma znanje in usposobljenost. Podrobneje smo opredelili kompetenco prediktivne analitike, ki je eden od pomembnih elementov pametne pedagogike. Opredelili smo pojem aplikacija in opredelili različne vrste matematičnih aplikacij. Raziskali in identificirali smo dejavnike, ki vplivajo na didaktično vrednost aplikacij in pregledali ter predstavili obstoječe modele in orodja, ki so primerna za njihovo vrednotenje. Po pregledu obstoječe literature smo izdelali pripomoček za vrednotenje didaktične vrednosti matematičnih aplikacij, v skladu z izdelanim orodjem ovrednotili aplikacije, ki vsebujejo vsebine s področja geometrije v osnovni šoli, in določili, katere so namenjene obravnavi novega učnega gradiva, utrjevanju ali morda obojem. S predstavljenim seznamom geometrijskih aplikacij podamo vpogled v obstoječe aplikacije s področja geometrije in predstavimo njihovo mero didaktične vrednosti.
We are familiar with various pedagogical approaches that have become established in schools over time. Some of them have been used for many years, while others are relatively new. In recent years, the development of smart pedagogy has begun. Smart pedagogy is based on the use of innovative teaching methods, one of which is the use of information and communication technology (ICT), which includes applications. Of course, not all applications are suitable for use in the school environment, so it makes sense to point out the elements that affect the quality of an individual application. In the master's thesis, we defined smart pedagogy and presented its foundations and key elements. In addition, we defined learning and more modern forms of learning, including e-learning, m-learning and technology-enhanced learning (TEL), as well as the concepts of knowledge and competence. We defined the competence of predictive analytics in more detail, which is one of the important elements of smart pedagogy. We defined the term application and defined different types of mathematical applications. We have researched and identified the factors that influence the didactic value of applications and reviewed and presented existing models and tools that are suitable for their evaluation. After reviewing the existing literature, we created a tool for evaluating the didactic value of mathematical applications. According to the created tool, we evaluated the applications that contain topics from the field of elementary school geometry and determined which ones are intended for the treatment of new learning material, consolidation, or possibly both. With the presented list of geometric applications, we provide insight into existing applications in the field of geometry and present their measure of didactic value.
Poznamo različne pedagoške pristope, ki so se tekom let uveljavili v šoli. Nekateri izmed njih se uporabljajo že več let, drugi pa so precej novi. V zadnjih letih se je pričel razvoj pametne pedagogike, ki temelji na uporabi inovativnih metod poučevanja. Ena izmed teh je uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), med katero spadajo aplikacije. Seveda vse aplikacije niso primerne za uporabo v šolskem prostoru, zato je smiselno opozoriti na elemente, ki vplivajo na kvaliteto posamezne aplikacije. V magistrskem delu smo opredelili pametno pedagogiko ter predstavili njene temelje in ključne elemente. Definirali smo učenje in modernejše oblike učenja, med katerimi so e-učenje, m-učenje in tehnološko izboljšano učenje (TEL) ter pojma znanje in kompetenca. Pri tem smo podrobneje opredelili kompetenco napovedne analitike, ki je eden izmed pomembnih elementov pametne pedagogike. Definirali smo pojem aplikacije ter opredelili različne tipe matematičnih aplikacij. Poleg tega smo raziskali in opredelili dejavnike, ki vplivajo na didaktično vrednost aplikacij, in pregledali ter predstavili obstoječe modele in sheme, ki so primerni za njihovo vrednotenje. Ob pregledu obstoječe literature smo izoblikovali shemo za vrednotenje didaktične vrednosti matematičnih aplikacij in po njej ovrednotili aplikacije, ki vsebujejo tematike s področja osnovnošolske geometrije. Poleg tega smo med izbranimi aplikacijami določili, katere so namenjene obravnavi nove učne snovi, utrjevanju ali mogoče obema. S predstavljenim seznamom geometrijskih aplikacij, omogočamo vpogled v obstoječe aplikacije na področju geometrije in predstavljamo njihovo mero didaktične vrednoti.
144392
V magistrskem delu obravnavamo segmentacijo slike z maksimalnim pretokom. V prvem delu diplomskega dela podrobneje predstavimo problem maksimalnega pretoka in njegov dvojni problem, problem minimalnega reza. Opišemo dva algoritma za reševanje teh dveh problemov, Ford-Fulkersonov algoritem in Dinicov algoritem. V drugem delu diplomskega dela predstavimo pojem segmentacije slike in naštejemo nekaj metod, ki se uporabljajo za segmentacijo slike. Opisali smo nekatere od njih: metodo praženja, metode gručenja, metode rasti regij in metode segmentacije na grafih. V zadnjem poglavju podrobneje predstavimo segmentacijo na grafih z uporabo maksimalnega toka. Dano sliko predstavimo s tehtanim grafom, nato pa v grafu poiščemo maksimalni pretok in minimalni rez. Z minimalnim rezom lahko ločimo piksle od tistih, ki spadajo v ospredje in tistih, ki pripadajo ozadju. Pseudo koda je podana za vse uporabljene algoritme in analizirana je njihova časovna zahtevnost. Na koncu diplomskega dela so predstavljeni nekateri problemi, ki se pojavljajo pri tovrstni segmentaciji.
In this thesis we consider image segmentation using maximum flow. In the first part of the thesis we present in detail the maximum flow problem and its dual problem, the minimum cut problem. We describe two algorithms for solving these two problems, the Ford-Fulkerson algorithm and Dinic algorithm. In the second part of the thesis we introduce the concept of image segmentation and we list some methods that are used for image segmentation. We describe some of them: the thresholding method, clustering methods, the region-growing methods and segmentation on graphs. In the last chapter we present in more detail segmentation on graphs using maximum flow. We represent a given image with a weighted graph. Then we find maximum flow and minimum cut in this graph. Using minimum cut we can separate pixels to those that belong to the foreground and those that belong to the background. Pseudo code is given for all the algorithms used and their time complexity is analyzed. At the end of the thesis we discuss some problems that arise in this kind of segmentation.
V diplomski nalogi obravnavamo segmentacijo slik s pomočjo največjega pretoka. V prvem delu podrobneje predstavimo problem največjega pretoka in njemu dualen problem najmanjšega prereza. Predstavimo tudi dva alogritma za reševanje teh dveh problemov, to sta algoritem Forda in Fulkersona in Diničev algoritem. V drugem delu diplomske naloge predstavimo pojem segmentacije slik in naštejemo nekaj metod, s katerimi se segmentacija izvaja. Nekatere od njih tudi opišemo. To so pragovna metoda, metoda razvrščanja v skupine, metoda regij in segmentacija na grafih. V zadnjem poglavju si podrobno pogledamo segmentacijo na grafih. Sliko predstavimo z uteženim grafom in na temu grafu poiščemo največji pretok oziroma najmanjši prerez. S pomočjo prereza potem ločimo slikovne pike na tiste, ki pripadajo ospredju in tiste, ki pripadajo ozadju. Vse algoritme predstavimo s psevdokodo in analiziramo njihovo časovno zahtevnost. Na koncu predstavimo tudi probleme, ki se pojavljajo pri tovrstni segmentaciji.
95138
Kinematično GNSS pozicioniranje postaja danes vse bolj pomembno, tako pri geodeziji preko neposrednega pozicioniranja brezpilotnih letalnikov (UAV) kot pri navigaciji preko razvoja avtonomnih vozil. Več kot očitno je, da senzorski sistemi, ki uporabljajo samo GNSS tehnologijo, niso primerni za uporabo v hitro spreminjajočem se okolju vozil. V specifični nalogi nas je zanimalo, v katerih situacijah se pojavljajo problemi določanja položaja in koliko različnih sistemov je potrebnih za določanje položaja z razumno kakovostjo. Izvedli smo dve metodi določanja položaja na območju Ljubljane, Real-Time Kinematic (RTK) in Post-Processing Kinematic (PPK), pri čemer smo uporabili tri Leica sprejemnike iz dveh serij, Leica GS15 in Leica GS18T. Instrumente smo postavili na streho avtomobila in jih vozili po vnaprej določeni trasi z različnimi ovirami (pod), predori, gozdovi, visoke stavbe itd. Opažanja smo obdelali s komercialnim programom Leica Inifinity in odprtokodnim programom RTKlib. Rezultate smo analizirali in ugotovili, da ni mogoče reči, da bi uporaba različnih instrumentov pod enakimi pogoji dala enake rezultate. Enako velja za primerjavo med geodetskimi metodami. Med raziskavo smo ugotovili, da se stališča, ki so bila naknadno obdelana s programskim paketom Leica Inifinity, veliko bolje ujemajo s položaji, določenimi z metodo RTK, kot stališča, določena s programskim paketom RTKlib. Pričujoča študija bi se lahko nadaljevala tudi v prihodnje z ocenjevanjem kakovosti meritev z vgrajenimi senzorji GNSS / INS, ki omogočajo določanje položaja tudi ob izgubi signalov GNSS.
Kinematic GNSS positioning is becoming increasingly important today, both in surveying through direct positioning of UAVs (Unmanned Aerial Vehicles) and in navigation through the development of autonomous driving vehicles. It is more than obvious that sensor systems using only GNSS technology are not suitable for use in the rapidly changing vehicle environment. In a specific task, we were interested in the situations in which position determination problems occur and how many different systems are required to determine a position with reasonable quality. We performed two methods of position determination in the Ljubljana area, Real-Time Kinematic (RTK) and Post-Processing Kinematic (PPK), using three Leica receivers from two series, the Leica GS15 and the Leica GS18T. The instruments were placed on the roof of a car and driven along a predefined route with various obstacles (underpasses, tunnels, forests, tall buildings, etc.). The observations were processed using the commercial software Leica Inifinity and the open-source software RTKlib. The results were analyzed and it was found that it cannot be said that using different instruments under the same conditions will give the same results. The same is true for the comparison between the surveying methods. During the study, we found that the observations post-processed with the Leica Inifinity software package matched the positions determined by the RTK survey method much better than the positions determined with the RTKlib software package. The present study could be continued in the future by evaluating the quality of measurements with integrated GNSS/INS sensors, which allow positioning even when GNSS signals are lost.
Kinematična določitev položaja z GNSS danes vse bolj pridobiva na pomenu, v geodeziji zaradi direktnega pozicioniranja daljinsko vodenih letalnikov, izven geodezije pa tudi zaradi razvoja samovozečih vozil. Več kot očitno je, da senzorski sistemi, ki uporabljajo samo tehnologijo GNSS, niso primerni za uporabo v hitro spreminjajočem se okolju vozila. V dani nalogi nas je zanimalo, v katerih situacijah se dogodijo težave pozicioniranja in koliko različnih sistemi potrebujejo, da lahko ponovno določijo položaj ustrezne kakovosti. Izmero na širšem območju Ljubljane smo naredili z dvema metodama, z določitvijo položaja v realnem času (angl. Real-Time-Kinematic -RTK) in z naknadno obdelavo (angl. Post-Processing Kinematic), pri čemer smo uporabili tri sprejemnike Leica dveh serij, in sicer: Leica GS15 in Leica GS18T. Instrumente smo postavili na streho avtomobila in se peljali po vnaprej določeni trasi, ki je vsebovala različne ovire (podvozi, tuneli, gozd, visoke zgradbe itd.). Opazovanja smo obdelali s komercialno programsko opremo Leica Inifinity in odprtokodno opremo RTKlib. Analizirali smo rezultate in ugotovili, da ne moremo trditi, da v enakih pogojih uporaba različnih instrumentov vodi do enakih rezultatov. Enako velja tudi za primerjavo med metodami izmere. Tekom raziskave smo ugotovili, da so bile naknadno obdelana opazovanja s programskim paketom Leica Inifinity precej bolj skladna s položaja, določenimi z RTK-metodo izmere, proti položajem, ki smo jih pridobili z uporabo programskega paketa RTKlib. Dano raziskavo bi lahko v prihodnje nadaljevali z oceno kakovosti meritev, ki jih pridobimo z integriranimi GNSS/INS senzorji, ki omogočajo določitev položaja tudi v času izgube signalov GNSS.
140079
Metode zbiranja, obdelave in analize podatkov v digitalnem marketingu so v zadnjih letih postale vse pomembnejše. Razvijajo se nova analitična orodja in metode, ki omogočajo celovitejši vpogled v vedenje uporabnikov spleta, možnost napovedovanja naslednjih korakov in njihovo segmentacijo v kategorije glede na interese, demografske podatke, nakupovalne navade in iskanja v preteklosti. Eno takšnih analitičnih orodij je Google Analytics, ki je bila oktobra 2020 nadgrajena v novo različico Google Analytics 4. Namen magistrske naloge je bil pregledati razpoložljivo dokumentacijo za implementacijo nove verzije in analizirati razlike v podatkovnem modelu in posneti statistiki v primerjavi s prejšnjo verzijo, t.j. Universal Analytics. Raziskavo smo izvedli z analitično implementacijo obeh verzij z orodjem Google Tag Manager. Na podlagi izvedenih analitičnih dogodkov smo postavili testne scenarije, da bi preverili sprožanje in beleženje analitičnih dogodkov in z njimi povezanih parametrov pod različnimi pogoji. Rezultati testnih scenarijev so nam omogočili, da smo izračunali in primerjali razlike v statističnih metrikah obiskov spletne strani in metrikah konverzij, ki smo jih zabeležili v programu Universal Analytics in Google Analytics 4. Izračunane vrednosti in odstopanja med njimi so nam omogočili potrditev ali zavrnitev zastavljenih hipotez, medtem ko so nam rezultati testnih scenarijev podali odgovore, zakaj prihaja do razlik v zabeleženih vrednostih metrik.
Methods of data collection, processing and analysis in digital marketing have become increasingly important in recent years. New analytical tools and methods are being developed that provide a more comprehensive insight into the behaviour of online users, the ability to predict their next steps and enable their segmentation into categories according to interests, demographic data, shopping habits and previous searches. One such analytical tool is Google Analytics, which was upgraded in October 2020 to a new version called Google Analytics 4. The purpose of the master's thesis was to review the available documentation for the implementation of this new version and to analyse the differences in the data model and recorded statistics compared to the previous version, ie. Universal Analytics. We conducted the research through an analytical implementation of both versions using the Google Tag Manager tool. Based on the implemented analytical events, we set up test scenarios in order to verify the triggering and recording of analytical events and the associated parameters under various conditions. The results of the test scenarios allowed us to calculate and compare the differences in statistical metrics of website visits and conversion metrics recorded in Universal Analytics and Google Analytics 4. The calculated values and the discrepancies between them made it possible for us to confirm or refute the set hypotheses, while the results of the test scenarios provided us with answers as to why there are differences in the recorded values of metrics.
Metode zbiranja, obdelave in analize podatkov v digitalnem marketingu v zadnjih letih pridobivajo vedno večji pomen. Razvijajo se nova analitična orodja in metode, ki omogočajo poglobljen vpogled v vedenje spletnih uporabnikov, možnost predvidevanja njihovih nadaljnjih korakov in njihovo segmentacijo v kategorije glede na interese, demografske podatke, nakupne navade in pretekla iskanja. Eno takih orodij je Google Analytics, ki je bil oktobra 2020 nadgrajen v novo različico, imenovano Google Analytics 4. Namen magistrskega dela je bil pregled dostopne dokumentacije za implementacijo omenjene različice analitične storitve ter analiza razlik v podatkovnem modelu in načinu beleženja statistik v primerjavi s predhodno različico, tj. Universal Analytics. Raziskavo smo izvedli z analitično implementacijo obeh različic s pomočjo orodja Google Tag Manager. Na podlagi implementiranih analitičnih dogodkov smo zastavili testne scenarije, s katerimi smo preverili proženje in beleženje analitičnih dogodkov ter pripadajočih parametrov v različnih okoliščinah. Na podlagi rezultatov zastavljenih testnih scenarijev smo nato lahko izračunali in primerjali razlike v statističnih metrikah obiska spletnih mest ter konverzijskih metrikah, zabeleženih v različicah Universal Analytics in Google Analytics 4. Izračunane vrednosti in razhajanja med vrednostmi so omogočili, da smo potrdili oziroma ovrgli zastavljene hipoteze, z rezultati testnih scenarijev pa smo podali tudi razloge oziroma odgovore, zakaj prihaja do razlik v zabeleženih vrednostih metrik.
139787
Uvod: Kakovosten in diagnostično uporaben rentgenski posnetek dosežemo s pravilno izbiro ekspozicijskih pogojev in radiografsko rešetko, kadar je to potrebno. Radiografska rešetka v radiološki praksi izboljša kontrastno ločljivost, saj absorbira razpršeno sevanje. Za doseganje boljše kontrastne ločljivosti moramo povečati parametre ekspozicije. V primeru nepravilnih sprememb ekspozicijskih parametrov se posledice kažejo v slabi kontrastni ločljivosti in slabem razmerju signal-šum. Produkt toka v cevi in časa ekspozicije vpliva tudi na indeks ekspozicije. Če se zmnožek časa ekspozicije podvoji, se podvoji tudi indeks ekspozicije. Indeks ekspozicije je numerični parameter, ki poda povratno informacijo o količini sevanja. Količino sevanja lahko izrazimo z DAP (Dose Area Product). To se je izkazalo za najboljšo količino za oceno efektivne doze. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako se spreminjata ekspozicijski indeks in obremenitev doze pri bolniku pri uporabi rešetk z različnimi razmerji. Zanimalo nas je, ali so v literaturi dostopni bucky faktorji primerni tudi za računalniško radiografijo. Metode dela: Metode dela: Izmerili smo ekspozicijski indeks in DAP na fantomu medenice. Uporabili smo začetno pospeševalno napetost 70 kV, ki je priporočljiva za rentgensko slikanje kolka. Za določitev bucky faktorja smo izvedli tudi niz meritev brez uporabe rešetke. Žarek smo prilagajali tako, da ekspozicijski indeks ne bi presegal optimalnih vrednosti, ki smo jih predhodno določili. Za določitev bucky faktorja smo uporabili metodo merjenja. Pri elektronskem nastavljanju ekspozicijskih pogojev smo upoštevali razmerje mreže, goriščno razdaljo, faktor bucky in vrednosti ekspozicije, ki jih nudi aparat. Rezultati: Rezultati so zbrani in predstavljeni v tabelah, ki prikazujejo serijo meritev, izvedenih na fantomu medenice v AP projekciji. Pri prehodu z nemrežne tehnike na tehniko slikanja se poveča ekspozicijski indeks, poveča pa se tudi dozna obremenitev. Na podlagi naših meritev je potrebno pri uporabi rešetke 12:1 in 13:1 izračunati tokovno ekspozicijski časovni produkt (mAs) z bucky faktorjem 5, da se ekspozicijski indeks ohrani okrog idealne vrednosti (± 6%). Ugotovili smo, da je doza, ki jo prejme fantom medenice pri slikanju z rešetko in ustrezno prilagojenimi ekspozicijskimi parametri pri začetni vrednosti 70 kV, kar za 545% višja od doze, ki jo prejme pri slikanju brez rešetke. Pri pospešeni napetosti 90 kV pri slikanju z rešetko se doza poveča za 479% v primerjavi s slikanjem brez nje. Pri merjenju in povečevanju pospešene napetosti se doza pri obeh načinih slikanja zmanjša. Pri slikanju brez rešetke je bila doza pri slikanju z 90 kV za 30,9% manjša kot pri slikanju z rešetko 70 kV, pri slikanju z rešetko pa za 39,3%. Na podlagi eksperimentalnega dela smo izračunali nove Bucky faktorje in njihov vpliv na doziranje. Razprava in zaključek: Iz meritev, izvedenih v naši raziskavi, lahko zaključimo ali potrdimo pravilo, ki pravi, da se pri prehodu iz nemrežne tehnike slikanja na slikanje z rešetko z razmerjem 12 1 povišajo ekspozicijski parametri v računalniški radiografiji za bucky faktor 5, če uporabimo rešetko z razmerjem 13 1. Bucky faktor pri 70 kV se razlikuje za + :3 od bucky faktorjev, zapisanih v literaturi avtorjev Bushong, Carol Curry in Bucky. Po primerjavi s Carltonom je naš bucky faktor pri 85 kV nižji za 0.5. Bucky faktor določa tudi bolnikovo dozirno obremenitev, vendar je primernejša metoda za ocenjevanje doze pacienta produkt doze in površine (DAP). Vrednost DAP se povečuje s pospešenim padcem napetosti pri uporabi rešetke ali slikanju brez nje.
Introduction: A high-quality and diagnostically useful x-ray is achieved by the correct choice of exposure conditions and the radiographic grid when needed. Radiographic grid in radiological practice is used to improve contrast resolution because it absorbs scattered radiation. To achieve improved contrast resolution we have to increase exposure parameters. In the event of improper changes of exposure parameters the consequences are reflected in poor contrast resolution and poor signal-to-noise ratio. Tube current-exposure time product also affects the exposure index. If the exposure time product is doubled the exposure index doubles as well. The exposure index is a numerical parameter that gives feedback on the amount of radiation. The amount of radiation can be expressed with DAP (Dose Area Product). This has been proven to be the best quantity to evaluate the effective dose. Purpose: The purpose of this thesis is to determine how the exposure index and the patient's dose load change when using grids with different ratios. We were interested in whether the bucky factors accessible in the literature are also suitable for computer radiography. The goal was to confirm the use of bucky factors otherwise to determine new values. Methods: The methods of work comprise a literature review and the experimental part. We measured the exposure index and DAP on the pelvis phantom. We used an initial accelerating voltage of 70 kV which is recommended for hip x-ray. To determine the bucky factor we also carried out a set of measurements without using a grid. We were adjusting the beam so the exposure index would not exceed the optimal values we have previously determined. In the electronic setting of the exposure conditions we took into account the grid ratio, the focal distance, the bucky factor and the exposure values offered by the appliance. Results: The results are collected and presented in tables showing a series of measurements performed on the pelvis phantom in the AP projection. When switching from a non-grid technique to a grid imaging technique the exposure index increases and the dose load increases as well. Based on our measurements, when using a 12: 1 and 13: 1 grid the tube current-exposure time product (mAs) should be calculated by bucky factor 5 to maintain the exposure index around the ideal value (± 6%). We found out that the dose received by the pelvis phantom in grid imaging technique and appropriately adjusted exposure parameters at the starting value of 70 kV is for as much as 545% higher than the dose it receives when imaging without grid. With accelerating voltage of 90 kV when imaging with grid the dose increases for 479% in comparison with imaging without it. During the measurement and increase of the accelerating voltage the dose decreased in both methods of imaging. In the case of non-grid imaging the dose at 90 kV was for 30.9% lower than at 70 kV and 39.3% when using the grid. Based on the experimental work we calculated new bucky factors and their effect on dose. Discussion and conclusion: From the measurements carried out in our study we can conclude or confirm the rule that says the increase of exposure parameters occurs when moving from non-grid imaging technique to imaging with grid with ratio of 12:1. We can as well conclude that the exposure parameters in computer radiography increase by bucky factor 5 when using a grid with ratio of 13:1. Our bucky factor at 70 kV differs for +1.63 from bucky factors written in the literature of Bushong, Carol and Curry. After the comparison with Carlton our bucky factor at 85 kV is lower by 0.5. The bucky factor also determines the patient's dosing load however the more suitable method used for the assessmant of patient dose is dose area product (DAP). The DAP value increases with the accelerating voltage drop when using the grid or imaging without it.
Uvod: Kakovosten in diagnostično uporaben rentgenogram dosežemo s pravilno izbiro ekspozicijskih pogojev in z radiografsko rešetko, ko je ta potrebna. Radiografsko rešetko v radiološki praksi uporabljamo z namenom izboljšanja kontrastne ločljivosti, saj absorbira sipano sevanje. Za doseg izboljšane kontrastne ločljivosti moramo povečati ekspozicijske pogoje. Ob nepravilni spremembi le-teh se posledice odrazijo v slabi kontrastni ločljivosti in slabem razmerju signal-šum. Produkt toka in časa vpliva tudi na ekspozicijski indeks. Če prvega podvojimo, se podvoji tudi slednji. Ekspozicijski indeks je numerični parameter, ki poda povratno informacijo o količini sevanja. Količino sevanja lahko izrazimo z DAP (Dose Area Product), ki predstavlja produkt doze in površine. To je dokazano najboljša količina za oceno efektivne doze. Namen: Namen diplomske naloge je ugotoviti, kako se spreminjata ekspozicijski indeks ter dozna obremenitev pacienta pri slikanju s spremenjenim razmerjem rešetke. Zanimalo nas je ali so bucky faktorji, dostopni v literaturi ustrezni tudi za računalniško radiografijo. Cilj je bil eventuelno potrditi uporabo bucky faktorjev, v nasprotnem pa določiti nove vrednosti, ki bi bile primerne tudi v računalniški radiografiji. Metode dela: Metode dela zajemajo pregled literature in ključni eksperimentalni del. Na fantomu medenice smo merili ekspozicijski indeks in DAP. Slikali smo z začetno pospeševalno napetostjo 70 kV, ki je priporočena za slikanje kolka, vse do 90 kV. Za določitev bucky faktorja smo izvedli tudi sklop meritev brez rešetke. Jakost snopa smo sproti prilagajali, da ekspozicijski indeks nebi presegel optimalnih vrednosti, ki smo si jih predhodno določili. Pri elektronski nastavitvi ekspozicijskih pogojev smo upoštevali razmerje rešetke, razdaljo na katero je fokusirana, bucky faktor in ekspozicijske vrednosti, ki jih ponuja aparat. Rezultati: Rezultate smo zbrali in predstavili v tabelah, ki prikazujejo serijo meritev izvedenih na fantomu medenice v AP projekciji. Pri prestopu iz tehnike slikanja brez rešetke v tehniko slikanja z rešetko se zviša ekspozicijski indeks, prav tako se poveča dozna obremenitev. Na osnovi naših meritev moramo pri uporabi rešetke z razmerjem 12:1 in 13:1 produkt toka in časa izračunano povečati za bucky faktor 5, da ohranimo ekspozicijski indeks okoli idealnega (±6 %). Ugotovili smo, da je doza, ki jo prejme fantom pri tehniki slikanja z rešetko in temu ustrezno prilagojenimi ekspozicijskimi pogoji, pri začetni vrednosti 70 kV za kar 545 % večja od doze, ki jo prejme pri slikanju brez rešetke. Pri pospeševalni napetosti 90 kV pa je dozna obremenitev pri tehniki slikanja z rešetko za 479 % večja kot pri slikanju brez nje. Doza se je tekom meritev in povečevanja pospeševalne napetosti pri obeh načinih slikanja zmanjšala. Pri slikanju brez rešetke je bila doza pri vrednosti 90 kV za 30,9 % manjša kot pri 70 kV, pri slikanju z rešetko pa za 39,3%. Na podlagi eksperimentalnega dela smo izračunali nove bucky faktorje in njihov vpliv na dozo. Razprava in zaključek: Iz meritev opravljenih v naši raziskavi lahko zaključimo oziroma potrdimo pravilo, ki pravi, da pri prehodu iz slikanja brez rešetke v slikanje z rešetko, katere razmerje je 12:1, povečamo ekspozicijske pogoje v povprečju za pet krat, prav tako lahko sklepamo, da se ekspozicijski pogoji v računalniški radiografiji povečajo za bucky faktor 5 tudi pri uporabi rešetke z razmerjem 13:1. Naš bucky faktor se pri 70 kV za +1,63 razlikuje od bucky faktorjev zapisanih v literaturi Bushonga, Carola in Currya. Po primerjavi s Carltonom, pa je naš bucky faktor pri 85 kV nižji za 0,5. Bucky faktor določa tudi dozno obremenitev pacienta, vendar je za prikaz doze bolj primeren produkt med dozo in površino. Vrednost DAP z višanjem pospeševalne napetosti pada, tako pri uporabi rešetke kot pri slikanju brez nje. Podobno lahko trdimo tudi pri primerjavi rešetk z različnima razmerjema.
109132
To magistrsko delo poskuša poudariti pomen Birch Bark pisem za študij zgodovine Novgoroda, življenje njenih prebivalcev, in zgodovina ruskega jezika. Prvo odkritje črk ujeli mit nepismenosti med navadnimi ljudmi v tem obdobju, in hkrati pod pogojem, tudi nov vpogled v razvoj ruskega jezika. Odkritje Birch Bark pisem je prinesla nove cilje, in drugačen pogled v zvezi z raziskovanjem zgodovine srednjeveškega Novgoroda, ki je presegla študijo izključno pisnih virov. Vendar pa je bil prvi poskus, da birch Bark pisma, ki so bila objavljena na spletu, Pojav tega zgodovinskega vira postavlja tudi vprašanje, kaj je bilo tako posebnega v razvoju Novgoroda, da je njegovo ljudstvo čutilo potrebo, da komunicira na ta način. Zelo pomembno dejstvo, ki ga pri vsem tem ni mogoče spregledati, je politični razvoj, ki je povzročil nekoliko edinstveno republikansko organizacijo države. Še posebej pomembna je bila vloga posodnika, najprej kot poslanca velikega kneza Kijeva, kasneje pa kot izvoljeni predstavnik ljudstva iz bojarskega razreda, ki je znatno omejil moč kneza. Najpomembnejši dogodki so se zgodili v 12. stoletju, ko so se ljudje uprli in izgnali kneza, s čimer so prevzeli oblast v svoje roke in zahtevali, da se njihove zahteve slišijo in spoštujejo. Poleg političnega razvoja je mednarodna trgovina igrala pomembno vlogo tudi pri razvoju Novgoroda. Navsezadnje je bilo mesto samo zgrajeno na ozemlju, ki je že v 8. stoletju imelo močne vezi s sosednjo baltsko regijo, saj je bilo to ozemlje križišče pomembnih trgovskih poti, ki so vodile v vse dele sveta.
This master’s thesis tries to highlight the significance of Birch Bark Letters for the study of the history of Novgorod, the life of its inhabitants, and the history of the Russian language. The first discovery of the letters busted the myth of illiteracy among common people during this era, and at the same time also provided a new insight into the developments of the Russian language. The discovery of Birch Bark Letters brought about new goals, and a different perspective regarding the research of the history of medieval Novgorod, which exceeded the study of solely written sources. The phenomenon of this historical source also poses the question of what was so special in the development of Novgorod that its people felt the need to communicate in this way. A very important fact that cannot be overlooked in all this is the political development that resulted in a somewhat unique republican organisation of the country. Particularly prominent was the role of the posadnik, first as the deputy of the Grand Prince of Kiev, and later as the elected representative of the people from the boyar class who considerably limited the power of the prince. The most crucial events took place in the 12th century, when the people revolted and expelled the prince, thus taking power into their own hands and urging their demands be heard and respected. Besides the political developments, international trade also played an important role in the developments of Novgorod. After all, the city itself was built on a territory that had strong ties with the neighbouring Baltic region in as early as the 8th century, since this territory was a crossroads of important trade routes leading to all parts of the world.
Magistrsko delo skuša osvetliti pomen pisem na brezovem lubju za preučevanje zgodovine Novgoroda, življenja prebivalcev in ruskega jezika. Prva najdba pisem je razbila mit o nepismenosti navadnih ljudi v tem času, obenem pa ponudila nov vpogled v razvoj ruskega jezika. Najdbe pisem na brezovem lubju so prinesle tudi nove cilje in drugačen pogled na raziskovanje zgodovine srednjeveškega Novgoroda, ki je preseglo preučevanje pisnih virov. Fenomen tega zgodovinskega vira odpira tudi vprašanje, kaj je bilo pri razvoju Novgoroda tako posebnega, da so ljudje sploh imeli potrebo po komunikaciji na takšen način. Pri tem ne moremo mimo političnega razvoja, ki je pripeljal do nekakšne edinstvene republikanske ureditve. Posebej izstopa funkcija posadnika, sprva kot namestnika velikega kijevskega kneza, kasneje pa izvoljenega predstavnika ljudstva iz vrst bojarjev, ki je močno omejil knežjo oblast. Najpomembnejše dogajanje se je odvijalo sredi 12. stoletja, ko je prišlo do vstaje ljudstva in izgona kneza, s čimer so ljudje oblast vzeli v svoje roke in zahtevali spoštovanje njihovih zahtev. Poleg političnega dogajanja je bila za razvoj kneževine pomembna tudi mednarodna trgovska dejavnost. Ne nazadnje je tudi samo mesto nastalo na ozemlju, ki je imelo stike s sosednjo baltsko regijo že v 8. stoletju, saj je bilo to območje stičišče pomembnih trgovskih poti, ki so vodile na vse strani sveta.
106567
Zaključna naloga obravnava razvoj aktuatorja za avtomatsko odpiranje vrat. S ciljem, da bi izdelek postal cenejši in boljši, je bil razvit alternativni koncept, ki naj bi večino zobnikov nadomestil z vrvjo iz sintetičnih vlaken. V prvem delu so opisane osnove aktuatorja, teorije trakov in sintetičnih vlaken (kevlar, dyneema), nato so predstavljeni vplivi vozlov na trdnost vrvi in hitro izdelavo prototipov. V drugem delu sta predstavljena dva koncepta, izračun na podlagi teorije trakov, izdelava prototipa in testiranja vrvi. Izveden je bil tudi izračun nosilne kapacitete zobnikov. S prototipom je bila dosežena zahtevana sila.
Final thesis deals with development of actuator for automatic door opening. With the objective of making the product cheaper and better, an alternative concept was developed. It should replace most of gears with rope made of synthetic fibers. In the first part basics of an actuator, theory of belts and synthetic fibers (kevlar, dyneema) are described. Then effects of knots on rope strength and rapid prototyping are presented. In the second part the two concepts, calculation based on belt theory, prototype manufacturing and rope tests are presented. A gear load-carrying capacity calculation was also made. With the prototype a required force was achieved.
V magistrskem delu smo obravnavali razvoj aktuatorja za avtomatsko odpiranje vrat. Z namenom pocenitve in izboljšave aktuatorja smo se lotili alternativnega koncepta, ki bo nadomestil večino zobnikov z vrvico iz sintetičnih vlaken. V prvem delu so predstavljene osnove aktuatorja, teorija jermenskih gonil ter sintetična vlakna (kevlar, dyneema). Predstavljen je tudi vpliv vozlov na nosilnost v vrvi in hitro prototipiranje. V drugem delu sta predstavljena dva koncepta, preračun na podlagi enačb jermena, izdelava prototipa in preizkus vrvice. Izveden je tudi preračun zobnikov. S prototipnim aktuatorjem smo na meritvah dosegli zahtevano silo.
130068