en2sl
stringlengths 2
16.2k
| en
stringlengths 1
17.5k
| sl
stringlengths 1
21.8k
| id
stringlengths 5
6
|
|---|---|---|---|
Uvod: Smrt otroka predstavlja močno čustveno izkušnjo staršem in zdravstvenemu timu, ki je z umirajočim otrokom in njegovo družino. Žalujoči starši morajo z veliko težavo sprejeti, da jim je življenje vzelo tisto, kar jim je dalo smisel. Postavljeni so na dolgo pot trpljenja, kjer svojo izgubo predelajo in se naučijo živeti z njo. Pri tem ima pomembno vlogo medicinska sestra, saj s svojimi dejanji vpliva na doživljanje smrti in pot žalovanja žalujoče družine.. Namen: Namen diplomskega dela je s pomočjo literature preučiti in predstaviti vpliv medicinskih sester na proces žalovanja v primeru prenatalne smrti otroka. Metode dela: Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom strokovne in znanstvene literature v slovenskem in angleškem jeziku s področja zdravstvene nege, smrti in žalovanja. Iskanje literature je potekalo s pomočjo kooperativnega bibliografskega sistema COBIB.SI in podatkovnih baz CINAHL. Diskusija in izključitev ob žalovanju staršev je zelo pomembna medicinska sestra, saj je med prvimi, ki navežejo stik z žalujočimi starši. Tako malo kot napačen pristop, gesta ali beseda lahko povzroči dodatno bolečino. Veliko krat se zdravstveno osebje počuti negotovo, dvomi vase in svoje znanje, kar vse vpliva na njihov pristop do žalujočih staršev. Medicinska sestra se ne sme bati komunikacije s starši in, kar je najpomembneje, mora poslušati in zagotoviti celovit pristop do žalujoče družine. Pomembno je tudi, da sodelujejo strokovnjaki iz različnih zdravstvenih področij, ki delajo z žalujočimi starši. S celostno in individualno obravnavo žalujočih staršev ob ustrezni podpori in razumevanju bi lahko pozitivno vplivali na proces žalovanja.
|
Introduction: The death of a child represents a strong emotional experience to parents and medical team which is with a dying child and their family. With great difficulty, grieving parents have to accept that life took away the thing that gave them purpose. They are put on a long path of suffering, where they process their loss and learn to live with it. Here, a medical nurse has an important role, because with her actions she influences the experience of death and the grieving family's path of mourning.. Purpose: The purpose of this dissertation is, with the help of literature, examine and present the influence nurses have on the process of mourning in case of prenatal death of a child. Methods: The descriptive method was used to examine the technical and scientific literature in Slovenian and English language from the field of medical medical care, death and mourning. The search of literature was conducted with the help of cooperative bibliographic system COBIB.SI and databases like CINAHL. Discussion and conslusion: When parents mourn, a medical nurse is very important, because she is among the first ones, who make a contact with the grieving parents. As little as the wrong approach, a gesture or a word can cause additional pain. Many times the health staff feels uncertain, doubt themselves and their knowledge, which all affects their approach to the grieving parents. A nurse should not be afraid to communicate with the parents and, most importantly, they need to listen and provide the holistic approach to the grieving family. It is also important that experts from different medical fields, who work with grieving parents, cooperate. With the holistic and individual treatment of grieving parents alongside the right support and understanding, they could positively influence the process of mourning.
|
Uvod: Smrt otroka predstavlja močno emocionalno doživetje staršev in zdravstvenega tima, ki je prisotno ob umirajočem otroku in njegovi družini. Žalujoči starši se težko sprijaznijo z dejstvom, da jim je življenje vzelo tisto, kar jim je dalo smisel. Postavljeni so pred dolgo pot trpljenja, kjer predelujejo svojo izgubo in se nanjo privajajo. Pri tem ima medicinska sestra pomembno vlogo, saj s svojim delovanjem vpliva na doživljanje smrti in potek žalovanja pri žalujoči družini. Namen: Namen diplomskega dela je s pomočjo pregleda literature preučiti in predstaviti vpliv medicinskih sester na proces žalovanja staršev v primeru perinatalne smrti otroka. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s kritičnim pregledom slovenske in angleške strokovne ter znanstvene literature s področja zdravstvene nege, smrti in žalovanja. Iskanje literature je potekalo s pomočjo Kooperativnega bibliografskega sistema COBIB.SI in podatkovnih baz CINAHL with Full Text in Medline (PubMed). Razprava in sklep: Pri procesu žalovanja staršev ima medicinska sestra vodilno vlogo, saj je običajno med prvimi, ki stopijo v stik z žalujočimi starši. Že samo nepravilen pristop, napačna kretnja ali beseda lahko staršem povzročijo dodatno bolečino. Zaradi vseh občutkov negotovosti zdravstveno osebje velikokrat dvomi vase in v svoje znanje, kar močno vpliva na zagotavljanje ustrezne podpore prizadeti družini. Medicinska sestra se ne sme bati komunikacije s starši, in kar je najpomembnejše, mora jih znati poslušati in žalujočo družino obravnavati celostno. Pomembno je timsko sodelovanje strokovnjakov z različnih področij, ki so vključeni v obravnavo žalujoče družine. Ravno s celostno in individualno obravnavo žalujočih staršev ter z ustrezno podporo in razumevanjem bodo pozitivno vplivali na njihov proces žalovanja.
|
95560
|
V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti, ali škropljenje z Novagibom (giberellini) in Regalis Plus (proheksadion-kalcij) po zmrzali vpliva na večji in kakovostnejši pridelek jablane (Malus domestica Borkh.) sorte 'Golden Delicious'. Poskus je bil izveden leta 2020 v nasadu jablan v Šmarju pri Šentjerneju. V poskus sta bili vključeni dve obdelavi: kontrola, kjer drevesa niso bila obdelana z Novagibom in Regalisom Plus ter obdelava, kjer so bila drevesa obdelana z Novagibom in Regalisom Plus po zmrzali. Parametre vegetativne rasti in generativnega razvoja smo izmerili pri drevesih, vendar je treba poudariti, da se je odstotek I. razreda kakovosti zmanjšal, kar je bilo višje pri kontrolnih drevesih kot pri tretiranih drevesih. Koeficient pridelka je bil višji pri kontrolnih drevesih. Obdelava z Novagibom in Regalisom Plus ni vplivala na višino in širino plodov, vsebnost topnih trdnih snovi in titracijskih kislin, povečala pa se je čvrstost plodov in vsebnost škroba, kar kaže na to, da so bili plodovi manj zreli od kontrolnih plodov.
|
In the graduation thesis we wanted to find out whether spraying with Novagib (gibberellins) and Regalis Plus (prohexadione-calcium) after frost affects a bigger and high quality yield of apple (Malus domestica Borkh.) cultivar 'Golden Delicious'. The experiment was carried out in 2020 in an apple orchard in Šmarje near Šentjernej. Two treatments were included in the experiment: a control where the trees were not treated with Novagib and Regalis Plus, and a treatment where the trees were treated with Novagib and Regalis Plus after frost. The parameters of vegetative growth and generative development were measured in trees. It should be pointed out, however, that the percentage of I. quality class decreased, which was higher in control trees than in treated trees. The yield coefficient was higher in control trees. Treatment with Novagib and Regalis Plus had no effect on fruit height and width, soluble solids and titratable acid contents, but increased fruit firmness and starch content, indicating that the fruits were less mature compared to control fruits.
|
V diplomskem delu smo želeli ugotoviti, ali škropljenje s pripravkoma Novagib (giberelini) in Regalis Plus (prokehsadion-kalcij) po pozebi vpliva na večji in kakovostnejši pridelek jablane (Malus domestica Borkh.) sorte 'Zlati delišes'. Poskus smo izvedli leta 2020 v nasadu jablan v Šmarju pri Šentjerneju. V poskus smo vključili dve obravnavanji: kontrolo, kjer dreves nismo tretirali s pripravkoma Novagib in Regalis Plus, in obravnavanje, kjer smo drevesa po pozebi tretirali s pripravkoma Novagib in Regalis Plus. Drevesom smo izmerili parametre vegetativne rasti in generativnega razvoja. Izpostaviti moramo, da pa se je zmanjšal delež I. kakovostnega razreda, ki je bil pri kontrolnih drevesih večji, kot pri tretiranih drevesih. Koeficient rodnosti je bil večji pri kontrolnih drevesih. Tretiranje dreves s pripravkoma Novagib in Regalis Plus ni imelo vpliva na višino in širino ploda, vsebnost topne suhe snovi in titracijskih kislin, je pa vplivalo na večjo trdoto mesa in večjo vsebnost škroba, kar nakazuje, da so bili plodovi manj zreli v primerjavi s kontrolnimi plodovi.
|
130609
|
Skozi zgodovino, in celo danes, je bilo stalno zanimanje za parfumerijsko industrijo za razvoj novih snovi, ki povečujejo, spreminjajo, ali izboljšanje vohalne note, da bi omogočili proizvodnjo novih parfumskih olj. Takšne snovi se uporabljajo bodisi za nadomestitev dragih naravnih snovi, ki so v omejeni oskrbi in drago za proizvodnjo, ali za ustvarjanje novih dišavnih not parfumov, ki so bili prej na voljo. Ker so lesno-vohalne spojine nepogrešljive sestavine v parfumeriji, smo se odločili za delo z dišečo kamfor, katerih izdelki so bili iskani že od antičnih časov. Ugotovljeno je bilo, da so nekateri derivati kamfolenske kisline, kot so estri, ketoni in alkoholi z razširjeno stransko verigo, izredno stabilne spojine z zelo individualno aromo in so dišave, ki so vsestranske, predvsem lesne, sandalovine, sadne in cvetlične dišave. V nasprotju s tem dišave, ki izhajajo iz (+) -izokampholenske kisline, še niso opisane v literaturi in v magistrskem delu je bila izvedena sinteza različnih (+) -izokampholenskih kislinskih derivatov s potencialnimi olfaktornimi lastnostmi. Priprava derivatov (+) -izokampholenske kisline se je začela iz komercialno dostopnih (1S) - (+) -10-kamphorsulfonske kisline, ki je v dveh sinteznih korakih dala začetni (+) -izokampholensko kislino. V prvem delu je bila izvedena esterifikacija (+) -izokampholenske kisline z različnimi organohalidi v prisotnosti K2CO3, izolirani estri pa so imeli prijeten lesen vonj, najbolj presenetljiv vonj pa je bil vonj estra z morskim vonjem. V tem delu smo izvedli tudi steglichovo katalitično esterifikacijo (+) -izokampholenske kisline z različnimi alkoholi, EDC kot reagentom in kot reagentom. Vonj estrov je bil blago saden, lesen in cveten. Naslednji korak je bila redukcija (+) -izokampholenske kisline v primarni alkohol z LiAlH4. Različni kislinski anhidridi so reagirali s pripravljenim primarnim alkoholom in tvorili estre s sadnim vonjem. Majhna knjižnica lesnatih etrov je bila sintetizirana z uporabo deproniranega primarnega alkohola in različnih organohalidov. Iz primarnega alkohola in TFA, ki je izkazoval zelo prijeten vonj poprove mete, smo izvedli tudi olfaktorno oceno sintetiziranih ketonov, pripravljenih iz Weinrebidovega amida in različnih Grignardovih reagentov. Iz nekaterih izoliranih ketonov smo pripravili terciarne alkohole z metilmagnezijevim bromidom, kjer smo zaznali vonj gozda. Z epoksidacijo metilenske skupine smo dokazali možnost nadaljnje funkcionalizacije derivatov (+) -izokamofolne kisline. V zadnjem delu smo preizkusili citotoksično delovanje sintetiziranih dišav, ki smo jih sintetizirali, in ugotovili, da so le-te lahko sprejemljive.
|
Throughout history, and even today, there has been an ongoing interest in the perfume industry to develop new substances that enhance, alter, or improve olfactory notes to enable the production of new perfume oils. Such substances are used either to replace costly natural substances that are in limited supply and costly to produce, or to create new fragrance notes of perfume types that were previously unavailable. Since woody-smelling compounds are indispensable ingredients in perfumery, we decided to work with fragrant camphor, whose products have been sought since ancient times. It has been found that some derivatives of campholenic acid, such as esters, ketones, and alcohols with extended side chain, are extremely stable compounds with a very individual scent property and are fragrances that are versatile, especially woody, sandalwood, fruity and floral scents. In contrast, fragrances derived from (+)-isocampholenic acid have not yet been described in the literature and in this master thesis, the synthesis of various (+)-isocampholenic acid derivatives with potential olfactory properties, was carried out. The preparation of the (+)-isocampholenic acid derivatives started from commercially available (1S)-(+)-10-camphorsulfonic acid, which gave, in two synthestic steps, the starting (+)-isocampholenic acid. In the first part, the esterification of (+)-isocampholenic acid with various organohalides in the presence of K2CO3 was carried out, and the isolated esters had a pleasant woody odor, but the most surprising odor we detected was that of an ester with a marine odor. In this part, we also performed Steglich esterification of (+)-isocampholenic acid with different alcohols, EDC as coupling reagent and DMAP as catalyst. The odor of the esters was mildly fruity, woody and floral. The next step was the reduction of (+)-isocampholenic acid to primary alcohol with LiAlH4. Various acid anhydrides reacted with the prepared primary alcohol to form esters with a fruity odor. A small library of woody ethers was synthesized with Williamson synthesis using depronated primary alcohol and various organohalides. A cyclic ether was synthesized from primary alcohol and TFA, which exhibited a very pleasant peppermint odor. In this master's thesis, we also performed olfactory evaluation of the synthesized ketones, prepared from Weinreb amide and various Grignard reagents. The odor of the ketones was woody with a pleasant sweet smell. From some of the isolated ketones we prepared tertiary alcohols using methylmagnesium bromide, where we perceived the smell of forest. By epoxidation of the methylene group, we demonstrated the possibility of further functionalization of (+)-isocampholic acid derivatives. In the last part, we tested the cytotoxic activity of the synthesized fragrances.
|
Skozi zgodovino in dandanes v parfumski industriji obstaja stalno zanimanje za razvoj novih snovi, ki izboljšajo ali spremenijo dišavne note ter omogočijo proizvodnjo novih parfumskih olj. Takšne snovi se uporabljajo za nadomestitev naravnih surovin, ki so omejene in drage za proizvodnjo, ali za ustvarjanje novih dišavnih not, ki še niso na voljo. Ker so lesne dišeče spojine nepogrešljive sestavine v parfumeriji, smo se odločili za dišečo kafro, katere izdelki so iskani že od antičnih časov. Ugotovljeno je bilo, da so nekateri derivati kamfolenske kisline, kot so estri, ketoni in alkoholi s podaljšano stransko verigo, izjemno stabilne spojine z zelo individualno dišavnimi lastnostmi, ki so vsestransko uporabne, predvsem lesne, sadne in cvetlične dišave. Nasprotno pa dišave, pridobljene iz (+)-izokamfolenske kisline, še niso bile opisane v literaturi. Zato je bila v magistrski nalogi izvedena sinteza različnih derivatov (+)-izokamfolenske kisline s potencialnimi olfaktornimi lastnostmi. Priprava derivatov (+)-izokamfolenske kisline se je začela s komercialno dostopno (1S)-(+)-10-kamforsulfonsko kislino, ki smo jo v dveh sinteznih korakih pretvorili v izhodno (+)-izokamfolensko kislino. V prvem delu smo izvedli zaestritev (+)-izokamfolenske kisline z različnimi primarnimi organohalidi v prisotnosti K2CO3, izolirani estri pa so imeli prijeten vonj po lesu, najbolj presenetljiv pa je bil vonj estra po morju. V tem prvem delu smo izvedli tudi Steglichevo zaestrenje (+)-izokamfolenske kisline z različnimi alkoholi, EDC kot aktivacijskim reagentom in DMAP kot katalizatorjem. Vonj estrov je bil rahlo saden, lesen in cvetličen. Naslednji korak je bila redukcija (+)-izokamfolenske kisline v primarni alkohol z LiAlH4. Različni kislinski anhidridi so reagirali s pripravljenim primarnim alkoholom in tvorili estre s sadnim vonjem. Majhna knjižnica etrov z lesnimi vonjavami je bila sintetizirana z Williamsonovo sintezo z uporabo deprotoniranega primarnega alkohola in različnih alkil halogenidov. Iz primarnega alkohola in TFA je bil sintetiziran ciklični eter, ki je imel prijeten vonj po poprovi meti. V magistrskem delu smo izvedli tudi olfaktorno analizo sintetiziranih ketonov, pripravljenih iz Weinrebovega amida in različnih Grignardovih reagentov, pri čemer so bile prisotne sladke vonjave. Iz nekaterih izoliranih ketonov smo z metilmagnezijevim bromidom pripravili terciarne alkohole, pri katerih smo zaznali vonj po gozdu. Z epoksidacijo metilenske skupine smo nakazali možnost nadaljnjih funkcionalizacij derivatov (+)-izokamfolenske kisline. V zadnjem delu smo testirali citotoksično delovanje sintetiziranih dišav.
|
142773
|
Odrasli preživijo večino dneva na delovnem mestu, pri čemer je več kot 75% zaposlenih v zaprtih prostorih. Kakovost zraka je zelo pomembna za zdravje ljudi in vpliva tudi na njihovo produktivnost. Delavci, zaposleni v proizvodnih obratih in skladiščih, so izpostavljeni različnim virom onesnaževanja zraka. Mednje spadajo tudi hlapne organske spojine, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi. Zato se večina podjetij odloča za vgradnjo prezračevalnih sistemov in zmanjšanje koncentracij nevarnih snovi v delovnem okolju. V zaključni nalogi sem izmerila prisotnost hlapnih organskih spojin v različnih delovnih prostorih in ugotavljala njihovo povezanost z delovnim procesom.
|
Adults spend most of the day at work, with more than 75% of employees indoors. Air quality is very important for people's health and also affects their productivity. Workers employed in manufacturing plants and warehouses are exposed to various sources of air pollution. These also include volatile organic compounds, which are very dangerous to human health. As a result, most companies decide to install ventilation systems and reduce the concentrations of hazardous substances in the work environment. In the final task I measured the presence of volatile organic compounds in various work spaces and determined their connection with the work process.
|
Odrasli večino dneva preživijo na delovnem mestu, več kot dve tretjini zaposlenih v zaprtih prostorih. Zato je kakovost zraka na delovnem mestu velikega pomena za zdravje in počutje ljudi, kar posledično vpliva tudi na njihovo produktivnost. Delavci, ki so zaposleni v proizvodnih obratih in skladiščih so izpostavljeni različnim virom onesnaženja zraka. Med njih uvrščamo tudi hlapne organske spojine, ki so lahko v presežnih vrednostih zelo nevarne za zdravje. Večina podjetij se zaradi tega odloči za vgradnjo prezračevalnih sistemov in s tem zmanjša koncentracije nevarnih snovi v delovnem okolju. V zaključni nalogi sem v različnih delovnih prostorih izmeril prisotnost hlapnih organskih spojin in ugotavljal njihovo povezavo z delovnim procesom.
|
135170
|
Preko socialnih omrežij so mediji prodrli v vse pore naše družbe in omogočili blagovnim znamkam nove priložnosti za doseganje svojih strank. Instagram kot najhitreje rastoče socialno omrežje služi kot odlično orodje za ustvarjanje interakcije med blagovnimi znamkami in uporabniki. Vključevanje uporabnikov v ustvarjanje vsebin je dokazano gradilo odnos med udeleženci. Interakcija med digitalnimi vplivneži in njihovimi sledilci se zdi zelo organska zaradi osebnega pristopa vplivnežev, prijaznega svetovanja in osebnih kvalitet. V primerjavi z angažiranostjo uporabnikov v vsebinah, ki jih ustvarjajo same blagovne znamke, se zdi, da se uporabniki Instagrama pogosteje vključujejo v vsebine vplivnežev, zato se podjetja trudijo v svojo komunikacijsko strategijo vključiti digitalne vplivneže. Magistrsko delo analizira proces sodelovanja med blagovnimi znamkami in digitalnimi vplivneži. Študija primera podjetja A, ki ima eno največjih baz podatkov na tem omrežju, preučuje angažiranost uporabnikov v Instagram objavah, ki jih ustvarjajo vplivneži in druge osebe, vključno z raziskavo ustreznih taktik angažiranja uporabnikov. Analiza je bila izvedena s pomočjo orodja Socialbakers, orodja za upravljanje družbenih medijev in analitike, ki v primerjavi z vsebinami, ki so jih ustvarile druge stranke, vsebine, ki so jih ustvarili vplivneži na svojih profilih, ne dosegajo višje stopnje vključenosti uporabnikov, vendar pa to ni posledica slabo ustvarjenih vsebin, temveč precej nejasnih ciljev v smislu strategije vključevanja uporabnikov in nezadostne uporabe taktik za večjo interakcijo uporabnikov.
|
Social networking has enhanced the process of mediatization. Through social networks the media have penetrated every pore of our society, providing brands with new opportunities for reaching their customers. As the fastest-growing social network, Instagram serves as a great tool for creating interaction between brands and users. Involving the users in content creation has been proven to build a relationship between the participants. The interaction between digital influencers and their followers appears very organic due to influencers’ personal approach, friendly advice, and personal qualities. In comparison with the user engagement in the content created by brands themselves, Instagram users seem to engage in influencers’ content on a more frequent scale. Hence the companies seek to include digital influencers in their communication strategy. This master's thesis analyses the collaboration process between brands and digital influencers. The case study of Company A, which has one of the largest databases on this network, examines user engagement in Instagram posts created by influencers and by other parties, including a research of relevant user engagement tactics. The analysis was performed with the help of Socialbakers, social media management and analytics tool. In comparison with the content created by other parties, the content created by influencers on their profiles does not achieve a higher level of user engagement. However, this is not a result of poorly created content, but rather unclear objectives in terms of user involvement strategy and insufficient use of tactics for greater user interaction.
|
Mediatizacija se je s pojavom družbenih omrežij še bolj poglobila – mediji so preko njih pronicali v prav vse pore naše družbe, znamkam pa omogočili nove priložnosti za utiranje poti do svojih kupcev. Med družbenimi omrežji najhitreje raste Instagram, ki predstavlja odlično orodje za vzpostavljanje interakcije znamk z uporabniki in jih vpleta v svoje vsebine, kar dokazano gradi odnos med njimi. Pri tem pomembno vlogo igrajo digitalni vplivneži, pri katerih poteka interakcija s sledilci zelo naravno. Zaradi osebnega pristopa, prijateljskih nasvetov in pogosto tudi svoje osebnosti se uporabniki Instagrama na njihove vsebine vključujejo veliko bolj pogosto v primerjavi z vsebinami, ki jih kreirajo znamke, zaradi česar si jih podjetja prizadevajo vključevati v svojo komunikacijsko strategijo. Magistrsko delo se ukvarja s tem, kako poteka sodelovanje med znamko in digitalnimi vplivneži. Na študiji primera podjetja A, ki ima eno večjih baz na tem omrežju, sem preverjala vključenost sledilcev v objave, ki jih kreirajo vplivneži in v preostale objave, posebej pa sem preverjala tudi taktike za vključevanje uporabnikov v vsebine. S pomočjo orodja za analitiko, Socialbakers, sem ugotovila, da vsebine, ki jih na njihove profile kreirajo vplivneži, ne dosegajo višje stopnje vpletenosti uporabnikov v primerjavi s preostalimi vsebinami. To sicer ni posledica slabe vsebine, pač pa nejasno izdelani cilji sodelovanja z vplivneži ter pomanjkljiva uporaba taktik za višanje interakcije z njimi.
|
132194
|
Vzgojitelji otrok v dnevnih bolnišnicah so zelo pomembni, saj imajo pomembno vlogo pri procesu zdravljenja in rehabilitacije v času bivanja otrok v bolnišnici. Dnevne bolnišnice sprejemajo bolne otroke in otroke s telesnimi poškodbami (npr. poškodbe glave, zlomi kosti itd.), ki morajo ostati pod nadzorom. V času bivanja otroci opravljajo preglede, teste, terapije in operacije, ki lahko povzročijo strah in nezaupanje. Tudi njihovi starši doživljajo neprijetne trenutke. Vrtci v dnevnih bolnišnicah zaposlujejo delavce za varstvo otrok, katerih naloga je zagotoviti, da imajo bolni in poškodovani otroci in njihovi starši čim bolj prijetno in prijazno bivanje v bolnišnici. V empiričnem delu diplomskega dela smo s pomočjo specifično oblikovanega anketnega vprašalnika ugotavljali pomen bolnišničnih vrtcev za tri skupine, ki jih sestavlja po 50 oseb: zdravstveni delavci, vzgojitelji in starši. Ugotovili smo, da so vse tri skupine močno občutile pomen vrtcev v dnevnih bolnišnicah. Staršem se je zdelo pomembno, da v času bivanja v dnevni bolnišnici otroci niso nameščeni v redne bolniške sobe, temveč v igralnice, v katerih se lahko vzgojitelji gibajo, raziskujejo nove ideje in jim omogočajo možnosti za ustvarjalno sodelovanje. Za zdravstvene delavce je bilo najbolj pomembno, da so otroci preživeli čas v bolnišničnih igralnicah, saj bi to izboljšalo njihovo čustveno stanje. Pomembno se jim je zdelo, da jih vzgojiteljice skozi igro učijo, kako se prilagoditi življenju z boleznijo ali po poškodbi. Statistično pomembne razlike med skupinami so se pokazale v odnosu do pomena vrtca v dnevnih bolnišnicah. V primerjavi z vzgojiteljicami so starši menili, da je bolj pomembno, da vzgojitelji obiskujejo otroke in jih spodbujajo k sodelovanju pri različnih dejavnostih za lajšanje stisk, ki jih doživljajo zaradi kirurških posegov, bolnišničnih pregledov in terapije. Poleg tega so menili, da je bistveno, da delavci skrbijo za izboljšanje čustvenega in socialnega stanja otrok in staršev ter ustvarijo spodbudno okolje z različnimi možnostmi za interakcijo. Poleg tega so starši želeli, da se njihovi otroci namestijo v igralnice in ne v bolnišnične sobe. V primerjavi z učitelji so starši zaradi svojega pozitivnega vpliva na čustveno stanje otrok raje izbrali bolnišnične igralnice. Strinjali so se tudi, da so delavci za varstvo otrok v veliko podporo svojim otrokom med bivanjem v dnevni bolnišnici. Za zdravstvene delavce pa je po drugi strani bolj kot za vzgojitelje pomembno, da otroke obiskujejo in jih spodbujajo k sodelovanju pri različnih dejavnostih ter menijo, da igra olajša stiske, ki jih otroci občutijo zaradi kirurških posegov, bolnišničnih pregledov in terapij, prav tako pa se jim zdi pomembno, da vzgojiteljice ustvarijo spodbudno okolje s pestro izbiro dejavnosti, da se bolnišnične sobe nadomestijo z igralnicami in da so seznanjene z možnostjo vpisa otrok v vrtčevsko bolnišnico. Zdravstveni delavci so v primerjavi z učitelji ugotovili, da so igralnice pomembnejše zaradi svojega pozitivnega vpliva na čustveno stanje otrok in da so bili delavci za varstvo otrok staršem otrok v veliko oporo med bivanjem njihovih otrok v bolnišnici.
|
Child care workers in day hospital kindergartens are highly important as they play a significant role in the treatment and rehabilitation process during the children's stay at the hospital. Day hospitals admit sick children and children with physical injuries (such as head injuries, bone fractures, etc.) that need to stay under observation. During their stay, children undergo examinations, tests, therapy, and surgery that can cause fear and distrust. Their parents experience unpleasant moments as well. Kindergartens in day hospitals employ child care workers whose task is to ensure that sick and injured children and their parents have as pleasant and friendly of a stay at the hospital as possible. For the empirical part of our thesis, we used a specifically designed questionnaire to determine the importance of hospital kindergartens for three groups consisting of 50 persons each: health professionals, teachers, and parents. We found that all three groups felt strongly about the importance of kindergartens in day hospitals. Parents found it important that, during their time at the day hospital, children were not placed in regular hospital rooms, but playrooms in which child care workers let them move around, explore new ideas, and provide opportunities for creative cooperation. For health professionals, the most important thing was that the children spent time in hospital playrooms as it would improve their emotional states. Teachers found it important that children were taught by child care workers through play how to adjust to life with illness or after injury. Statistically significant differences between the groups were found in their attitudes towards the importance of kindergartens in day hospitals. Compared to teachers, parents felt it was more important for childcare workers to visit the children and encourage them to participate in various activities to alleviate the distress they experienced because of surgical procedures, hospital examinations, and therapy. In additional, they believed it essential that child care workers took care to improve the emotional and social states of both the children and the parents, as well as create a stimulating environment with diverse opportunities for interaction. In addition, parents wanted their children to be placed in playrooms rather than hospital rooms. Compared to teachers, parents preferred hospital playrooms because of their positive impact on children's emotional states. They also agreed that child care workers were of great support to their children during their stay at the day hospital. Health professionals, on the other hand, found it more important than teachers that child care workers visited the children and encouraged them to participate in various activities and believed that play helped ease the distress children felt because of surgical procedures, hospital examinations, and therapy. They also found it important for childcare workers to create a stimulating environment with a varied selection of activities, for hospital rooms to be replaced with playrooms, and that they were acquainted with the possibility for children to be enrolled into the hospital kindergarten. Compared to teachers, health professionals found playrooms to be more important because of their positive impact on the emotional states of the children and that the child care workers were of great support to the parents of the children during their children's stay in the hospital.
|
Bolnišnični vzgojitelj v okviru vrtca, ki deluje v enodnevni bolnišnici, predstavlja pomembno vlogo v času bivanja otrok, saj prispeva k pomembnemu procesu zdravljenja in rehabilitaciji otrok. V enodnevno bolnišnico so sprejeti bolni otroci ter otroci z različnimi telesnimi poškodbami, zaradi katerih ostanejo na opazovanju (npr. udarec v glavo, zlomi kosti …) v enodnevni bolnišnici. Med dnevnim bivanjem se srečujejo z raznimi pregledi, preiskavami, prejemi terapij in operacijami, ob katerih občutijo strah in nezaupanje. Ob tem doživljajo neprijetne trenutke tudi njihovi starši. Znotraj bolnišničnega vrtca v enodnevni bolnišnici deluje tudi bolnišnični vzgojitelj, ki bolnim in poškodovanim otrokom ter njihovim staršem nudi čim bolj prijetno in prijazno bivanje v bolnišnici. V empiričnem delu diplomskega dela smo s pomočjo vprašalnika, oblikovanega za namen raziskave, med tremi skupinami (strokovni zdravstveni delavci, strokovni pedagoški delavci in starši) s po 50 posamezniki ugotavljali pomembnost bolnišničnega vrtca. Ugotovili smo, da je vsem trem skupinam posameznikov pomembna prisotnost bolnišničnega vrtca pri enodnevnem sprejemu otrok v bolnišnico. Staršem je najbolj pomembno, da otrok v času enodnevnega sprejema v bolnišnico zamenja prostor bolnišnične sobe za igralnico, v kateri mu vzgojitelj omogoča gibanje po prostoru, nabiranje novih idej in krepitev želja po ustvarjalnem sodelovanju. Strokovnim zdravstvenim delavcem je najbolj pomembna vključenost otroka v bolnišnično igralnico z namenom, da otrok izboljša svoje čustveno stanje. Strokovnim pedagoškim delavcem je najbolj pomembno, da bolnišnični vzgojitelj prek igre ozavešča otroka o prilagojenem načinu življenja zaradi bolezni, poškodb ... Med skupinami smo ugotovili določene statistično pomembne razlike v stališčih do pomembnosti bolnišničnega vrtca, ki pridejo na enodnevni sprejem. Staršem je v primerjavi s strokovnimi pedagoškimi delavci pomembnejše, da vzgojitelj bolnišničnega vrtca obišče otroke in jih spodbudi k različnim aktivnostim, da otrok s pomočjo igre vzgojitelja lažje premaguje stiske, ki jih doživlja zaradi različnih zdravstvenih posegov, pregledov, terapij v bolnišnici, da vzgojitelj prispeva k boljšemu čustvenemu in socialnemu vzdušju otroka in staršev, da vzgojitelj nudi spodbudno okolje s pestrim izborom vsebin, da otrok zamenja prostor bolnišnične sobe za igralnico, anketiranim staršem je v primerjavi s strokovnimi pedagoškimi delavci tudi pomembnejša vključenost otroka v bolnišnično igralnico z vidika izboljšanega čustvenega stanja otroka, ter da vzgojitelj staršem otrok predstavlja veliko oporo v času bivanja njihovih otrok v bolnišnici. Strokovnim zdravstvenim delavcem je v primerjavi s strokovnimi pedagoškimi delavci bolj pomembno, da vzgojitelj obišče otroke in jih spodbudi k različnim aktivnostim, da otrok s pomočjo igre lažje premaguje stiske, ki jih doživlja zaradi različnih zdravstvenih posegov, pregledov, terapij v bolnišnici, da vzgojitelj nudi spodbudno okolje s pestrim izborom vsebin, da zamenja prostor bolnišnične sobe za igralnico, da so seznanjeni z možnostjo vključitve v bolnišnični vrtec. Strokovnim zdravstvenim delavcem je v primerjavi s strokovnimi pedagoškimi delavci pomembnejša vključenost otroka v bolnišnično igralnico z vidika izboljšanega čustvenega stanja otroka ter da vzgojitelj staršem otrok predstavlja veliko oporo v času bivanja njihovih otrok v bolnišnici.
|
116068
|
Magistrsko delo obravnava mladinsko subkulturo, ki je nastala v Sovjetski zvezi kmalu po drugi svetovni vojni. Gre za marginalni mladinski fenomen, ki se je izoblikoval v sovjetski povojni realnosti, vendar ni bil v skladu z uradno mladinsko kulturo, ki so jo določale oblasti. Svetla oblačila, vezi z vzorci, nenavadni plesni gibi, priložnostna hoja, ošaben pogled in zanimanje za zahodno kulturo pričajo o tem, da je bilo jedro subkulture želja po drugačnem načinu življenja. Še pomembnejše pa je dejstvo, da se stiliagi niso izoblikovali v družbenem podzemlju, ampak so želeli izstopati in biti opaženi. V magistrskem delu najprej raziščemo družbene in politične okoliščine povojnega obdobja, ki so pomembno vplivale na rojstvo stiliagija, nato se osredotočimo na naravo predstavnikov subkulture, raziščemo njihovo kulturno prakso, način ustvarjanja subkulturnega sloga ter proces širjenja in razločevanja stiliagijske subkulture v petdesetih letih prejšnjega stoletja, v zadnjem delu pa se posvetimo odkrivanju reakcije nosilcev moralnih mej in predstavimo razloge, zakaj so oblasti, še posebej v obdobju otoplitve Sovjetske zveze, prepoznale subkulturo kot grožnjo sovjetskemu režimu. V magistrskem delu se posvetimo raziskovanju in odkrivanju, kako so se odzvali nosilci moralnih meja. Zaključimo z analizo medijskega seznama glavnih predstavnikov v reviji Krokodil in pojasnilom, kako je krepitev družbenega nadzora v petdesetih letih prejšnjega stoletja nekonformistične stiliagije preoblikovala v socialne deviante.
|
This master's thesis deals with a youth subculture that formed in the Soviet Union shortly after the Second World War. It is a marginal youth phenomenon that was formed within the Soviet post-war reality, but was not consistent with the official youth culture determined by the authorities. Bright clothes, ties with patterns, unusual dance moves, casual walking, haughty gaze, and interest in Western culture testify to the fact that the core of the subculture was a desire for a different lifestyle. But even more important is the fact that stiliagi were not formed in the social underground, but wanted to stand out and be noticed. In the master's thesis, we first explore the social and political circumstances of the post-war period, which significantly influenced the birth of stiliagi. Next, we focus on the nature of the representatives of the subculture, we investigate their cultural practice, the way of creating a subcultural style and the process of spreading and differentiating the stiliagi subculture in the 1950s. In the last part, we devote ourselves to revealing the reaction of the bearers of moral boundaries and present the reasons why the authorities, especially in the period of the Soviet Union's thaw, recognized the subculture as a threat to the Soviet regime. We conclude with an analysis of the media list of main representatives in the Krokodil magazine and an explanation of how the strengthening of social control in the 1950s transformed non-conformist stiliagi into social deviants.
|
Pričujoče magistrsko delo obravnava mladinsko subkulturo, ki se je v Sovjetski zvezi oblikovala kmalu po drugi svetovni vojni. Gre za obrobni mladinski pojav, ki se je oblikoval znotraj sovjetske povojne resničnosti, vendar ni bil skladen z uradno mladinsko kulturo, ki jo je določala oblast. Svetla oblačila, kravate z vzorci, nenavadni plesni gibi, ležerna hoja, vzvišen pogled in zanimanje za zahodno kulturo pričajo o tem, da je jedro subkulture predstavljala želja po drugačnem življenjskem stilu. A še pomembnejše je dejstvo, da se stiljagi niso oblikovali v družbenem podtalju, temveč so si želeli izstopati in biti opaženi. V magistrskem delu se najprej sprehodimo skozi družbene in politične okoliščine povojnega obdobja, ki so pomembno vplivale na njihovo rojstvo. Nadalje se posvetimo naravi subkulturnikov, raziskujemo njihovo kulturno prakso, način oblikovanja subkulturnega stila ter proces širjenja in diferenciacije stiljaštva v petdesetih letih prejšnjega stoletja. V zadnjem delu se posvetimo razkrivanju reakcije nosilcev moralnih meja in predstavimo vzroke, zakaj so oblasti stiljaštvo predvsem v obdobju odjuge prepoznale kot grožnjo sovjetskemu režimu. Zaključimo z analizo medijskega popisa akterjev v reviji Krokodil in pojasnilom, na kakšen način je okrepitev družbenega nadzora v petdesetih letih prejšnjega stoletja iz stiljagov kot nekonformistov oblikovala družbene deviante.
|
142185
|
V resničnem svetu, ki nas obdaja, se veliko število ljudi iz različnih razlogov odloči za spremembo življenjskega okolja in se odseli izven meja svojih držav, kjer so pridobili izobrazbo in/ali delovne izkušnje. Vendar pa se posamezniki med selitvijo pogosto srečujejo s številnimi ovirami na svoji poti. Skupni svetovni okvir za vrednotenje dosežene izobrazbe in izkušenj ne obstaja. Posledično je vsaka država (ali skupina držav, če vzamemo na primer bolonski sistem, ki je bil vzpostavljen v državah Evropske unije) vzpostavila svoj sistem posebnih zahtev in meril, ki so jih zahtevali od ljudi v različnih poklicih, medtem ko je vstopala na lokalni trg dela. S pomočjo naslednjih raziskav bomo raziskali pomen vseživljenjskega učenja in izobraževanja odraslih. Raziskali bomo trende globalnih migracij in v tem kontekstu analizirali trende zaposlovanja in socialne integracije priseljencev. Ker sta naslednja dva dejavnika močno odvisna od obdobja časa, se pričakuje, da bo migracija posameznikov trajala, bomo posebno pozornost namenili začasnim migrantom. V vseh raziskavah bo veliko primerov politik priseljevanja in izkušenj posameznikov v Kanadi. Namen tega je pridobiti informacije, ki jih je mogoče povezati s konkretnimi ugotovitvami opravljenih intervjujev s predstavniki izbranih organizacij za integracijo ter z ugotovitvami spletne ankete, ki je bila izvedena s specifično populacijo novih priseljencev v Quebecu.
|
In reality of a world around us, a big number of people from different reasons decides to change their life environment, and move outside of the borders of their countries, where they had obtained their education and/or their work experiences. However, while moving, individuals often face many obstacles on their way. The common worldwide framework for valuarisation of achieved education and experiences do not exist. Consequentially every country (or a group of them, if we take for example bolonian system that has been established in the countries of European Union) has put in place its own system of specific demands and criteria, demanded from people in different professions, while entering the local labour market. Through the following research, the meaning of lifelong learning and adult education will be studied. The trends of global migrations will be explored, and in this context, we will analyse employment trends and social integration of immigrants. As the following two factors strongly depend on the period the time, the migration of individuals is expected to last, we shall put our special attention to temporary migrants. Threw all the research there will be many examples of immigration policies and experiences of individuals in Canada. The purpose of this is to obtain the information, which can be connected with specific findings of conducted interviews with representatives of selected organisations for integration, and as well with the findings of an online survey, conducted with a specific population of new immigrants in Quebec.
|
Realnost današnjega sveta je, da se veliko ljudi iz različnih razlogov odloči za selitev v tujino in s tem za iskanje zaposlitve zunaj držav, v katerih so pridobili izobrazbo in/ali delovne izkušnje. Pri tem pa se posamezniki pogosto znajdejo pred mnogimi ovirami. Enotni svetovni standardi za dosego določene izobrazbe ter priznanje izkušenj pravzaprav ne obstajajo. Posledično ima vsaka država (ali skupek držav v primeru Evropske unije in poenotenega bolonjskega sistema) postavljene svoje kriterije in zahteve. V nalogi tako preučujemo pomen vseživljenjskega učenja in znotraj tega izobraževanja odraslih. Opisani bodo trendi globalnih migracij, v okviru katerih bomo preučevali zaposljivost in socialno vključenost priseljencev. Slednja je zelo odvisna od časovnega trajanja bivanja v tujini in zato bomo pozornost usmerili na začasne migracije. Uporabili bomo veliko primerov, ki se nanašajo na priseljensko politiko v Kanadi ter znotraj tega na položaj priseljencev v državi. Tako bo mogoče sklepe drugih avtorjev povezati s konkretnimi ugotovnitvami iz izvedenih intervjujev s predstavniki organizacij za integracijo ter z rezultati ankete, ki je bila izvedena med specifično skupino priseljencev v Kanadi.
|
103954
|
Uvod: Možgani so kompleksen organ, ki usklajuje delovanje vseh funkcij, vendar pri pojavu raka te niso ostale nedotaknjene. Glede na to, iz česa so zgrajeni možganski tumorji, ločimo med primarnimi in sekundarnimi možganskimi tumorji. Pomemben del zdravljenja je radioterapija, ki uporablja megavoltažne fotonske žarke, tridimenzionalne tehnike sevanja in sistem za radioterapijo, voden s sliko. Velikost robov, ki se uporabljajo v radioterapiji možganov, je do 2 cm. Namen: Namen diplomskega dela je bil oceniti, ali ekscizna meja volumna kliničnega tumorja in načrtovana ciljna prostornina ustrezata izračunanemu robu sevanja na podlagi sistemskih napak in določiti meje sevanja, potrebne za obsevanje posameznih možganskih režnjev. Metode: Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani smo izvedli retrospektivno presečno raziskavo. Izbrali smo obdobje enega leta, od 1. septembra 2018 do 1. septembra 2019. V pacientovih elektronskih/fizikalnih kartah obsevanja smo preverili sistemske napake in izračunali njihovo povprečje ter velikost meja sevanja, oboje deljeno z možganskim režnjem. Podatke smo statistično obdelali s programom za statistično obdelavo podatkov. Rezultati: Izračunali smo povprečne sistematične napake v štirih smereh: lateralno, longitudinalno, vertikalno in rotacijsko. Največja povprečna sistemska napaka je bila izračunana v lateralni smeri v cerebelarni površini, napaka pa je bila tudi statistično značilna (p < 0,05). V vzdolžni in vertikalni smeri nismo ugotovili statistično značilnih razlik med možganskimi režnji. Pri rotacijski smeri opazimo statistično značilno razliko v čelnem režnju (p = 0,037) in območju malih možganov (p = 0,002). Največja sevalna meja je bila izračunana za tumorje v območju malih možganov (0,80 mm), medtem ko je za tumorje v parietalnem režnju izračunana meja znašala le 0,31 mm. Z linearno regresijo smo ugotovili, da je pri lateralnih gibih in rotaciji statistično značilna le lega tumorja v območju malih možganov (p < 0,05), medtem ko na vzdolžne in vertikalne premike ni vplival nobeden od dejavnikov. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je magnituda povprečne sistemske napake manjša od 1 mm. Razlog je lahko fiksacija pacientov s tritočkovno fiksacijsko masko. Glede na izračunano mejo obsevanja (količina kliničnega tumorja in načrtovani ciljni volumen) se lahko meja zmanjša z obstoječe velikosti 5 mm na velikost med 2 in 3 mm, če se med obsevanjem upošteva protokol portalnega slikanja.
|
Introduction: The brain is a complex organ that coordinates the activity of all functions, but in the occurrence of cancer, these have not remained intact. Considering what cells brain tumors are made of, we distinguish between primary and secondary brain tumors. An important part of medical treatment is radiation therapy, which uses megavoltage photon beams, three-dimensional radiation techniques, and the image-guided radiation therapy system. The size of the margins used in radiotherapy of the brain is up to 2 cm. Purpose: The purpose of this thesis was to evaluate whether the excising margin of the clinical tumor volume and planning target volume correspond with calculated radiation margin based on systematic errors and to define radiation margins required for irradiation of individual brain lobes. Methods: A retrospective cross-sectional study was performed at the Institute of Oncology Ljubljana. We chose a period of one year, from September 1, 2018 to September 1, 2019. In the patient's electronic/physical irradiation maps, we checked the systematic errors and calculated their average and the size of radiation margins, both divided by brain lobe. We compared them with the existing ones. The data were statistically analyzed using a statistical data processing program. Results: We calculated the average systematic errors in four directions: lateral, longitudinal, vertical and rotation. The largest average systematic error was calculated in the lateral direction in the cerebellar area, and the error was also statistically significant (p < 0.05). In longitudinal and vertical direction, we did not find statistically significant differences between brain lobes. In rotational direction we notice the statistically significant difference in frontal lobe (p=0.037) and cerebellar area (p=0.002). The largest radiation margin was calculated for tumors in the cerebellar area (0.80 mm), while for tumors in the parietal lobe the calculated margin was only 0.31 mm. Using linear regression, we found that for lateral movements and rotation, only the position of the tumor in the cerebellar area was statistically significant (p < 0.05), while longitudinal and vertical movements were not affected by any of the factors. Discussion and conclusion: We found that the magnitude of the average systematic errors is less than 1 mm. The reason may be the fixation of patients with three-point fixation masks. Depending on the calculated irradiation boundary (clinical tumor volume and planned target volume), the boundary can be reduced from the existing size of 5 mm to a size between 2 and 3 mm if the portal imaging protocol is followed during irradiation.
|
Uvod: Možgani so kompleksen organ, ki ob pojavu raka, kot ene najtežjih bolezni v današnji dobi, niso ostali ne prizadeti. Glede na to iz kakšnih celic so možganski tumorji sestavljeni, ločimo primarne in sekundarne tumorje. Zelo pomembno vlogo pri zdravljenju le teh ima radioterapija, kjer se za obsevanje uporabljajo megavoltni fotonski žarki energije 6 megavoltov, tridimenzionalne tehnike obsevanja in sistem slikovno vodene radioterapije. Velikost varnostnega roba pri obsevanju možganov znaša do 2 cm. Namen: Preveriti ali obstoječi varnosti rob kliničnega ciljnega volumna in načrtovanega tarčnega volumna ustreza izračunanemu varnostnemu robu za obsevanje možganov ter definirati varnostne robove potrebne za obsevanje posameznih regij možganov. Metode dela: Na Onkološkem inštitutu Ljubljana smo izvedli presečno retrospektivno raziskavo. Izbrali smo si časovno obdobje enega leta in sicer od 1. 9. 2018 do 1. 9. 2019. V elektronskih/fizičnih obsevalnih kartonih bolnikov, smo glede na lokacijo tumorja, pregledali sistematične napake in na podlagi teh, izračunali povprečne sistematične napake in velikosti varnostnih robov glede na možganski reženj ter naredili primerjavo z že obstoječimi varnostnimi robovi. Podatke smo analizirali s programom za statistično obdelavo. Rezultati: Povprečne sistematične napake glede na možganske regije smo izračunali v štirih smereh: lateralni, longitudinalni, vertikalni in v smeri rotacije. Največjo sistematično napako v lateralni smeri smo izračunali v področju cerebelarno, ki je tudi statistično značilna (p < 0,05). V longitudinalni in vertikalni smeri pri nobeni od regij nismo zaznali statistično značilnih razlik. Smo pa statistično značilno razliko zaznali v smeri rotacije in sicer v frontalnem režnju (p=0,037) in legi tumorja cerebelarno (p=0,002). Največjo velikost varnostnega roba smo izračunali za tumorje, ki ležijo cerebelarno (0,80 mm), medtem ko bi tumorjem v področju parietalnega režnja dodali zgolj 0,31 mm velik varnostni rob. Z linearno regresijo smo ugotovili tudi, da na lateralne premike in rotacijo vpliva zgolj lega tumorja cerebelarno (p < 0,05), medtem ko na longitudinalne in vertikalne premike ne vpliva nobeden izmed faktorjev. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da so velikosti povprečnih sistematičnih napak manjše od velikosti 1 mm, kar lahko pripišemo dobri fiksaciji bolnikov s tri točkovno termoplastično masko. Glede na izračun varnostnega roba (klinični ciljni volumen in planirani tarčni volumen), bi tako varnostni rob iz obstoječih 5 mm zmanjšali na 2-3 mm, v kolikor bi v procesu obsevanja sledili protokolu portalnega slikanja.
|
144675
|
V diplomskem delu predstavljamo les kot zelo uporaben in pomemben material za manipulacijo in gradnjo, ki ga lahko uporabljamo tako v predšolskem obdobju kot tudi v vsakdanjem življenju. Les lahko obdelujemo z različnimi tehnologijami, kot so lovljenje, barvanje, arhiviranje in spajanje, tudi v zgodnjem otroštvu, ko razvijamo različne spretnosti in kompetence. Z anketnim vprašalnikom smo želeli ugotoviti, kako pogosto se les uporablja kot didaktični material v vrtcu. Menimo, da dejavnosti, s katerimi bi otroci lahko celostno spoznavali in razvijali ročne spretnosti, vključno z drobnim in grobim motoričnim razvojem, še niso dovolj napredne pri otrocih starih 2-3 let. V diplomskem delu smo predstavili gozd kot življenjski prostor, njegov pomen za ljudi in tehnike obdelave lesa za izdelavo polproizvodnih izdelkov in izdelkov za vsakdanjo rabo. Otrokom, starim 2-3 leta, smo z izkustvenim učenjem z igro pomagali spoznati gozd in les ter konstruirati izdelke iz paličnih profilov, ki jih lahko najdemo v vsakdanjem življenju. Pri učenju smo uporabili vse čute, ocenili proces izkustvenega učenja in zabeležili pozitivne pripombe o otrokovem napredku, npr. hitro učenje, zanimanje za dejavnost in samostojno radovednost. Da bi povečali možnosti za izboljšanje in spreminjanje načina, na katerega se predšolski otroci v prihodnje učijo o tehniškem izobraževanju, smo vključili predloge za različne izkušnje na vseh področjih dejavnosti (študij narave in družbe, jezik, umetnost, matematika in telovadba), ki se med seboj dopolnjujejo in zagotavljajo celostni razvoj otrok, ne le pri gradnji z uporabo paličnih profilov, ampak na vseh tehničnih področjih.
|
In this thesis, we present wood as a very useful and important material for manipulation and construction which can be used in preschool as well as in everyday life. We can manipulate wood using different technologies, such as buffing, painting, filing, and joining, even in early childhood when we are developing different skills and competence. We used a survey questionnaire to find out how often wood is used as a didactic material in preschool. We believe that activities with which children could comprehensively get to know and develop manual skills, including fine and gross motor development, are not yet advanced enough in children aged 2–3. In this thesis, we present the forest as a living space, its meaning for people and the wood processing techniques to create semi-manufactured products and products for everyday use. We helped children aged 2–3 years to familiarise themselves with forests and wood through experiential game-based learning and the construction of products from rod profiles that can be found in everyday life. Children used all their senses while learning. We evaluated the process of experiential learning and noted positive remarks about children's progress, for example fast learning, showing interest for the activity, and independent curiosity. To increase the possibility of improving and changing the way preschool children learn about technical education in the future, we included suggestions for different experiences in all areas of activity (nature and social studies, language, art, mathematics, and exercise). These activities complement each other and ensure an integrated development of children, not just with regard to construction using rod profiles, but in all technical fields.
|
V diplomskem delu predstavljam les kot zelo uporaben in pomemben material za manipulacijo in gradnjo tako v vrtcu kot v vsakdanjem življenju. Omogoča nam izvedbo preprostih tehnologij, npr. brušenje, barvanje, piljenje, spajanje ipd., že v obdobju zgodnjega otroštva, v katerem razvijamo različne veščine in spretnosti. V kolikšni meri se les kot didaktični material uporablja v vrtcu, sem ugotavljala s pomočjo anketnega vprašalnika, saj menim, da so aktivnosti, pri katerih bi otroci celovito spoznavali in urili ročne spretnosti, tako fino kot grobo motoriko, še premalo razvite za otroke v starosti 23 leta. V diplomskem delu je predstavljen gozd kot življenjski prostor, njegov pomen za človeka in proces predelave lesa do polizdelkov oz. izdelkov vsakdanje uporabe. Otroke, stare 23 leta, sem popeljala skozi spoznavanje gozda in lesa skozi izkustveno učenje, ki je temeljilo na igri in konstruiranju izdelkov iz paličnih profilov vsakdanjega življenja. Pri tem so otroci uporabljali vsa čutila. Proces izkustvenega učenja smo ovrednotili in zapisali pozitivna opažanja napredka pri otrocih, kot so: hitro učenje, zanimanje za dejavnosti in samostojno raziskovanje. Za dobre možnosti dopolnitve in spremembe pri učenju tehnične vzgoje pri predšolskih otrocih v prihodnje smo izbrali dopolnitev s čim več različnimi izkušnjami na vseh področjih dejavnosti (narava, družba, jezik, umetnost, matematika, gibanje), ki se medsebojno dopolnjujejo in povezujejo ter omogočajo otrokom celostni razvoj, ne samo pri konstruiranju iz paličnih profilov, temveč na vseh tehničnih področjih.
|
96961
|
V diplomski nalogi raziskujemo razvoj in uvedbo sistema za avtomatizirano generiranje dokumentacije za programski paket The Kvantitative Neuroimaging Environment & Toolbox (QuNex), ki je razvit v več programskih jezikih. To je bil edinstven izziv, saj orodja, ki so bila na voljo v času pisanja, niso bila sposobna v celoti zadostiti zahtevam dokumentacije. Analizirali smo razpoložljive generatorje dokumentacije in izbrali tistega, ki je najbolj uporaben in smo ga nato izboljšali s skripti po meri, da bi ustrezal zahtevam. Razširjeni generator smo namestili v strežniško okolje, ki smo ga integrirali s projektnim repozitorijem Git. Ko je izdana nova različica programa QuNex, generator dokumentacije samodejno zgradi ustrezno različico dokumentacije in jo naloži na dostopno spletno stran. To uporabnikom omogoča, da v nekaj minutah najdejo informacije o novih funkcijah in jih posodobijo.
|
This bachelor's thesis explores the development and deployment of the system for automated generation of documentation for The Quantitative Neuroimaging Environment & Toolbox (QuNex) software suite. The suite is developed in multiple programming languages. This was a unique challenge since the tools available at the time of writing weren't able to fully meet the documentation's requirements. We analyzed the available documentation generators and selected the most applicable one which we, in turn, enhanced with custom scripts to make it meet the requirements. We deployed the enhanced generator in a server environment which we integrated with the project's Git repository. When a new version of QuNex is released, the documentation generator automatically builds the corresponding version of the documentation and uploads it to a publicly accessible website. This allows users to find information on the new and updated features within minutes.
|
V diplomskem delu sta predstavljena razvoj in delovanje rešitve za avtomatizirano generiranje dokumentacije programskega paketa QuNex, ki je spisan v več programskih jezikih. Sistem, ki bi na enostaven način omogočal izdelavo in objavo dokumentacije, za tak projekt v času pisanju ni bil na voljo. Pregledali smo obstoječa orodja za generiranje dokumentacije in najustreznejšega od njih nadgradili, da je izpolnjeval zahteve projekta. Generator smo iz lokalnega preselili v strežniško okolje in ga povezali z Git repozitorijem projekta. Končni izdelek je dokumentacijska spletna stran, ki se ob objavi nove različice programa v nekaj minutah posodobi in s tem uporabnikom zagotovi najnovejše informacije o uporabi dodanih in spremenjenih funkcionalnostih programa.
|
139097
|
Namen magistrskega dela je bil predstaviti otroke s posebnimi potrebami, pomen njihove vključenosti v šport in družbo na splošno ter Specialno olimpijado in razviti 10-urni program priprav na Specialno olimpijado s poudarkom na igrah z žogo. Vsi trije programi vključujejo različne elementarne igre in gibalne naloge, ki otrokom z različnimi motnjami v duševnem razvoju omogočajo razvijanje in vzdrževanje gibalnih sposobnosti, učenje in vzdrževanje individualnih elementov nogometa, rokometa in odbojke. Vse to bo prispevalo tudi k izboljšanju telesne pripravljenosti. S programi, ki smo jih razvili, želimo spodbuditi k večjemu izvajanju teh dejavnosti, ki ne vplivajo le na boljše psihofizično počutje otrok, temveč tudi krepijo njihovo samozavest, jim omogočajo oblikovanje prijateljskih odnosov in pridobivanje socialnih veščin. Če želimo resnično spoštovati in sprejemati posebne potrebe otroka z motoričnega, čustvenega, socialnega in intelektualnega vidika, moramo športno aktivnost razviti tako, da vključuje pedagoške, tehnične in terapevtske prilagoditve. Program individualne igre z žogo lahko uporabljajo tako profesorji športne vzgoje pri rednih urah športne vzgoje kot tudi specialni pedagogi za pripravo specialnih učencev na Specialno olimpijado. Otroci s posebnimi potrebami imajo enake želje in interese po pripadnosti in uspehu kot njihovi vrstniki z boljšimi sposobnostmi, zato so individualne vaje zasnovane tako, da predstavljajo izziv, hkrati pa omogočajo vsem, da uspejo.
|
The purpose of the master's thesis was to present children with special needs, the importance of their involvement in sports and society at large, as well as the Special Olympics, and to develop a 10-hour preparation program for the Special Olympics with the focus on ball games. All three programs include different elementary games and motoric tasks which allow children with different mental disabilities to develop and maintain physical abilities, as well as to learn and maintain individual football, handball and volleyball elements. All this combined will also contribute to improving physical fitness. With the programs we have developed we aim to encourage greater performance of these activities which not only result in better psycho-physical well-being of children but also strengthen their self-confidence, enable them to form friendly relationships and gain social skills. If we are to truly respect and accept the special needs of a child in terms of motoric, emotional, social and intellectual perspectives we have to develop a sporting activity in a way to include pedagogical, technical and therapeutic adaptations. The individual ball game program can be used by both physical education professors during regular physical education classes as well as by special educators to prepare special students for the Special Olympics. Children with special needs have the same desires and interests for belonging and success as their peers with better abilities, so individual exercises are designed in a way to present a challenge while enabling everyone to succeed.
|
Namen magistrske naloge je bil predstaviti otroke s posebnimi potrebami, pomen njihovega vključevanja v šport in širšo družbo, Specialno olimpijado ter izdelati 10-urni program priprave na igre Specialne olimpijade v igrah z žogo. Vsi trije programi vključujejo različne elementarne igre in gibalne naloge, ki otrokom z različnimi motnjami v duševnem razvoju omogočajo razvijanje in ohranjanje gibalnih sposobnosti ter usvajanje in ohranjanje posameznih nogometnih, rokometnih in odbojkarskih elementov. Vse skupaj pa bo prispevalo tudi k izboljšanju telesne pripravljenosti. Z izdelanimi programi želimo spodbuditi k večjemu izvajanju teh dejavnosti, ki ne vplivajo samo na boljše psihofizično počutje otrok, ampak utrjujejo njihovo samozavest, omogočajo navezovanje prijateljskih stikov ter pridobivanje socialnih veščin. Če želimo resnično spoštovati in sprejemati otrokove posebne potrebe, ki se kažejo na motoričnem, čustvenem, socialnem in intelektualnem področju, moramo športno dejavnost zasnovati tako, da bo vključevala tako pedagoške, tehnične kot tudi terapevtske prilagoditve. Program za posamezno igro z žogo lahko uporabijo tako profesorji športne vzgoje pri rednih urah športne vzgoje kot tudi specialni pedagogi za pripravo specialcev na igre Specialne olimpijade. Otroci s posebnimi potrebami imajo enake želje in interese po pripadnosti in uspehu kot njihovi vrstniki z boljšimi sposobnostmi, zato so posamezne vaje zasnovane tako, da predstavljajo izziv, hkrati pa vsem omogočajo uspeh.
|
114077
|
Zaradi vse večje uporabe in raziskav smo se na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani odločili razviti in izdelati prvi slovenski prototip hidravličnega humanoidnega robota. V diplomskem delu smo raziskali področje in razvili koncept hidravličnega zapestja in dlani humanoidnega robota. Za začetno idejo gibanja in koncepta smo analizirali gibanje človeka in tako pridobili ideje za začetne koncepte, iz katerih smo nato izbrali najbolj obetavnega ter začeli z izračuni statične in dinamične sile, ki se pojavlja v mehanizmih gibanja obremenjenega zapestja. Po določitvi sil smo izvedli tudi izračune vrvi. Potrebno je bilo tudi uskladiti hidravlične komponente in koncept z izračunanimi vrednostmi.
|
Due to increasing use and research, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana decided to develop and manufacture the first Slovenian hydraulic humanoid robot prototype. The diploma thesis was set with the aim of researching the field and developing the concept for the hydraulic wrist and palm of a humanoid robot. For the initial idea of movement and concept, we analyzed the movement of a human and thus obtained ideas for initial concepts, from which we then selected the most promising one and began static and dynamic force calculations that occurs in the mechanisms in the movement of the loaded wrist. After forces were determined, we also performed rope calculations. It was also necessary to calculate the hydraulic components and harmonize the concept with the calculated values.
|
Zaradi vse večje uporabe in raziskovanja je tudi na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani prišlo do odločitve, da se razvije in izdela prvi slovenski prototip hidravličnega humanoidnega robota. Diplomska naloga je bila zastavljena s ciljem raziskati to področje in izdelati koncept hidravličnega zapestja ter dlani humanoidnega robota. Ideje za prve koncepte smo črpali iz gibanja človeka, med vsemi koncepti pa smo potem izbrali najbolj perspektivnega in začeli z izračuni statičnih ter dinamičnih sil, ki se pojavljajo v mehanizmih pri gibanju zapestja z bremenom. Po določitvi sil smo naredili izračun vrvi. Potreben je bil tudi izračun hidravličnih komponent in uskladitev koncepta z izračunanimi vrednostmi.
|
129175
|
V diplomskem delu raziskujem, ali je stanovanjska enota, kot alternativna oblika med zavodom in domom, primerna za bivalne potrebe odraslih z duševnimi motnjami in ali izpolnjuje njihova pričakovanja in potrebe ali pa gre le za podaljšek zavoda in njegove oblike bivanja, ki si prizadeva te ljudi nadzorovati in jim dodati občutek nemoči. S pomočjo stanovalcev, ki živijo v dislocirani bivalni enoti, bom pridobila podatke o trenutnem stanju bivanja v teh bivalnih enotah, o možnosti osebne rasti in vključenosti v okolje. Zanimalo me bo tudi zadovoljstvo z zaposlenimi in njihovim delom v avtonomiji, ki naj bi bilo višje z njihovo vključenostjo v bivalno enoto in ali je bivalna enota res primerna oblika življenja za odrasle z duševno motnjo .V teoretičnem delu pišem o procesu deinstitucionalizacije, ki je pripeljal do današnjih oblik institucionalnega varstva in stanovanjskih enot. Na kratko sem predstavila pomembne metode in oblike dela z osebami z duševnimi motnjami in opisala stanovanjsko enoto Poljče. V raziskovalnem delu sem se osredotočila na pomembne teme za svojo raziskovalno nalogo, ki so zajemale integracijo v stanovanjsko enoto, avtonomijo uporabnikov in njihovo vključenost v okolje, odnose s sostanovalci, zaposlene in odnose, ki nastajajo zunaj stanovanjske enote.
|
In my thesis I am researching if the housing unit, as an alternative form between the institution and home is suitable for living needs of adults with mental disorders and if it fulfills their expectations and needs or if is it just an extension of the institute and its form of living, that strives to control these people and add a sense of helplessness. With the help of the tenants living in the dislocated living unit i will acquire information about the current state of living in these living units, about the possibility of personal growth and integration in the environment. I will also be interested in satisfaction with the staff and their work in their autonomy, that should be higher with their inclusion in the living unit and if the living unit is really an appropriate form of living for adults with a mental disorder. In the theoretical part I write about the process of deinstitutionalization that led to today's forms of institutional care and housing units. I briefly presented important methods and forms of working with people with mental disorders and described the residential housing unit Poljče. In the research work, I focused on important topics for my research task, which included integration into the housing unit, the autonomy of users and their involvement in the environment, the relationships with roommates, employees, and relationships that are created outside the housing unit.
|
V diplomski nalogi ugotavljam, ali je bivalna enota kot alternativna oblika med institucijo in domom ustrezna za bivanje odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju, ali izpolnjuje njihova pričakovanja in potrebe, ali je to le podaljšek zavodske oblike bivanja, ki stremi k nadzoru in občutku nemoči uporabnika. S pomočjo stanovalcev, ki živijo v dislocirani bivalni enoti, bom pridobila informacije o bivanju v bivalni enoti, možnosti njihovega osebnega razvoja in integracije v okolje, zadovoljstvu z zaposlenimi in njihovim delom, samostojnosti, ki naj bi bila z vključitvijo v bivalno enoto večja, hkrati pa bom izvedela, ali je bivalna enota res primerna oblika bivanja za odraslo osebo z motnjo v duševnem razvoju. V teoretičnem delu sem se dotaknila procesa deinstitucionalizacije, ki je vplivala na razvoj današnjih oblik zavodske oskrbe in bivalnih enot. Na kratko sem predstavila pomembne metode in oblike dela z ljudmi z motnjo v duševnem razvoju in opisala dislocirano bivalno enoto Poljče. V raziskovalnem delu sem se osredotočila na pomembne teme za mojo raziskovalno nalogo. Sem sodijo vključitev v bivalno enoto, samostojnost uporabnikov in njihova vključenost v okolje, dotaknila sem se tudi odnosov med sostanovalci, z zaposlenimi in odnosov, ki se ustvarjajo zunaj bivalne enote.
|
109916
|
Tekstilna industrija je ena izmed največjih onesnaževalcev, saj proizvede veliko količino odpadkov, zato iščemo alternativne vire, ki bi lahko nadomestili konvencionalne sintetične materiale z različnimi biorazgradljivimi. V industriji se osredotočamo na povečanje uporabe biorazgradljivih prej, ki so manj odvisne od neobnovljivih virov, proizvajajo manjše emisije CO2 in imajo manjši vpliv na naš ekosistem. Namen diplomskega dela je bil raziskati prepustnost in vpojnost tkanin z bombažno prejo v vati in različnih vrst preje v votku (bombažna viskoza, PLA, SPF in bombaž) ter njihov vpliv na udobje. Preizkušanci so bili tkani v štirih različnih tkaninah (navadno tkanje, pletenje v košari, keper 1/3 in keper 2/2). Glede na opravljene meritve imajo na permeabilnost velik vpliv različne preje iz votka in tkane tkanine. Največ imajo tkanine z bambus viskozo, najmanj zračne permeabilnosti pa tkanine s SPF. Največjo zračno prepustnost imajo tkanine iz košarice, najmanj pa tkanine iz navadnega tkanja. Največ zračne permeabilnosti imajo tkanine iz bombaža, najmanj pa tkanine s PLA. Tkanine, tkane v kepro 2 / 2, imajo najvišjo toplotno prevodnost, tkanine v platnovi vezavi pa imajo najnižjo toplotno prevodnost. Prepustnost vplivajo tudi drugi parametri, kot so število in velikost por ter poroznost tkanin. Na vpojnost močno vpliva uporabljeni material, saj se meritve kapilarnega dviga v smeri votka precej razlikujejo. Tkanine s SPF imajo najvišji kapilarni dvig v smeri votka. Največ vpojnih tkanin je izdelanih v košari, sledijo jim keperki, medtem ko imajo tkanine iz bombaža najnižji kapilarni dvig v smeri votka. Glede na rezultate meritev so tkanine z bambusovo prejo v votku zelo zračno prepustne in toplotno prevodne, tkanine s PLA prejo imajo slabo toplotno prevodnost in so bolj izolacijske, tkanine s SPF prejo v votku imajo slabo zračno prepustnost in dobro toplotno prevodnost.
|
Textile industry is one of the biggest polluters as it produces a great amount of waste. Therefore, we are looking for alternative sources that can replace conventional synthetic materials with various biodegradable ones. The industry is focused on increasing the use of biodegradable yarns, which are less dependent on non-renewable sources, produce lower CO2 emissions and have less impact on our ecosystem. The purpose of this diploma thesis was to investigate permeability and absorbency properties of fabrics with cotton yarn in warp and different yarns in weft (bamboo viscose, PLA, SPF and cotton), and their influence on comfort properties. The tested specimens were woven in four different weaves (plain weave, basket weave, twill 1/3 and twill 2/2). Based on the performed measurements, different yarns in weft and weaves used have a high impact on permeability properties. The fabrics with bamboo viscose have the highest and the fabrics with SPF have the lowest air permeability. The fabrics woven in basket weave have the highest and the fabrics in plain weave have the lowest air permeability. The fabrics made from cotton have the highest and the fabrics with PLA have the lowest thermal conductivity. The fabrics woven in twill 2/2 have the highest and the fabrics in plain weave have the lowest thermal conductivity. Permeability properties are also influenced by other parameters, such as the number and size of pores and the porosity of fabrics. Absorbency is greatly influenced by the material used, as the capillary rise measurements in weft direction vary considerably. The fabrics with SPF have the highest and the fabrics made from cotton have the lowest capillary rise in weft direction. The most absorbent fabrics are made in basket weave, followed by twill weaves, whereas plain weave has the lowest absorbency. According to the measurement results, the fabrics with bamboo yarn in weft are very air permeable and thermally conductive, the fabrics with PLA yarn have poor thermal conductivity and are more insulating, the fabrics with SPF yarn in weft have poor air permeability and good heat conductivity. They also absorb a lot of water.
|
Tekstilna industrija je ena največjih onesnaževalk, saj proizvede ogromne količine odpadkov, zato iščemo alternativne vire, ki bi zamenjali konvencionalne sintetične materiale in jih nadomestili z različnimi biorazgradljivimi materiali. Industrija se osredotoča na večjo uporabo biorazgradljivih prej, ki predstavljajo manjšo odvisnost od neobnovljivih virov, nižje izpuste CO2 in manjši vpliv na naš ekosistem. Namen diplomske naloge je bil raziskati prepustnostne in vpojnostne lastnosti tkanin z bombažno prejo v osnovi in različnimi biorazgradljivimi prejami v votku (preja iz regeneriranih bambusovih vlaken, polilaktidnih vlaken (PLA), sojinih proteinskih vlaken (SPF) in bombaža). Vzorci so bili stkani v štirih različnih vezavah (platno, panama, keper 1/3 in keper 2/2). Ugotovili smo, da na prepustnostne lastnosti tkanin vplivata material, uporabljen v votku, in vezava. Tkanine z bambusovo prejo v votku imajo najboljšo zračno prepustnost, prav tako tkanine z SPF prejo v votku. Najvišjo zračno prepustnost so dosegle tkanine v vezavi panama in najnižjo tkanine v vezavi platno. Najvišjo toplotno prevodnost imajo čiste bombažne tkanine, najnižjo pa tkanine s PLA prejo v votku. Najvišjo toplotno prevodnost imajo tkanine v vezavi keper 2/2 in najnižjo tkanine v vezavi platno. Na prepustnostne lastnosti vplivajo tudi drugi parametri, kot so število in velikost por ter poroznost tkanin. Na vpojnost v veliki meri vpliva uporabljeni material, saj se meritve kapilarnega dviga v smeri votka precej razlikujejo. Največji kapilarni dvig v smeri votka imajo tkanine z SPF prejo, najmanjšega pa bombažne tkanine. Najvpojnejše tkanine so v vezavi panama, sledita vezavi keper, najmanjšo vpojnost pa imajo tkanine v vezavi platno. Glede na rezultate meritev so tkanine z bambusovo prejo v votku zelo zračno prepustne in toplotno prevodne, tkanine s PLA prejo imajo slabšo toplotno prevodnost, so bolj izolativne, tkanine z SPF prejo v votku pa so slabo zračno prepustne in dobro toplotno prevodne, vpijajo pa tudi veliko vode.
|
119164
|
Namen kvalitativne raziskave je bil raziskati pojav kinestetične empatije in njen vpliv na notranje doživljanje udeležencev delavnic plesno-gibalne terapije. Pri plesno-gibalni terapiji je kinestetična empatija razumljena kot katalizator pozitivnih sprememb pri klientu, v praksi pa je še vedno zelo slabo razumljen pojav. Štirje študenti terapij izrazne umetnosti so se udeležili štirih delavnic eksperimentalno-gibalne terapije, kjer je bil največji poudarek na procesu medsebojnega uglasitve. Vse delavnice so bile posnete z video posnetki, izbrani so bili ključni trenutki neverbalne naravnanosti in neuglasitve, nato pa analizirani v okviru skupinskih intervjujev z udeleženci. Rezultati raziskave kažejo, da uspešna uglasitev v plesno-gibalni terapiji pritegne pozornost klienta na sedanji trenutek, spodbuja posameznikovo spontanost, igrivost in ustvarjalnost, spodbuja utelešenje in s tem integracijo uma in telesa. Uspešna uglasitev z drugim vodi v intersubjektivno izmenjavo, kjer dve osebi soustvarjata intersubjektivno izkušnjo. Uspešno uglaševanje s skupino vodi do doživljanja enosti. Trenutki neuglaševanja sprožajo neprijetne občutke, povzročajo pomanjkanje spontanosti, občutke izključenosti in ovirajo stik. Rezultati raziskave kažejo tudi na povezavo med značilnostmi notranjega doživljanja uglašenosti z notranjim doživljanjem sedanjega trenutka v plesu. Na podlagi tega je bil oblikovan model doživljanja sedanjega trenutka v plesu, ki podrobno oriše te povezave.
|
This qualitative study was designed to investigate the phenomenon of kinesthetic empathy and its impact on the inner experience of dance movement therapy workshops’ participants. In dance movement therapy, kinesthetic empathy is seen as a catalyst of positive change in the client, but in practice it is still a very poorly understood phenomenon. Four students of expressive arts therapies attended four experimental dance movement therapy workshops, where the greatest emphasis was on the process of mutual attunement. All workshops were video recorded. Based on video movement analysis, key moments of nonverbal attunement and non-attunement were chosen, and then analyzed within group interviews with participants. The results of this study show that successful attunement in dance movement therapy draws the client’s attention to the present moment, it encourages individual spontaneity, playfulness and creativity, promotes embodiment and thus the integration of mind and body. Successful attunement with another leads to intersubjective exchange, where two people co-create an intersubjective experience. Successful attunement with the group leads to the experience of oneness. Moments of non-attunement trigger unpleasant feelings, result in lack of spontaneity, feelings of exclusion and hinder the contact. The study’s results also show the connection between the characteristics of inner experience of attunement with the inner experience of the present moment in dance. On this basis, the model of experiencing the present moment in dance was designed, which outlines in detail these connections.
|
Ta kvalitativna študija je bila zasnovana z namenom, da podrobneje razišče fenomen kinestetične empatije ter njen učinek na notranje doživljanje udeležencev delavnic pomoči s plesno–gibalnimi dejavnostmi. V pomoči s plesno–gibalnimi dejavnostmi ima kinestetična empatija vlogo katalizatorja pozitivnih sprememb pri klientih, vendar je v praksi še zelo slabo raziskan pojav. Štirje študentje pomoči z umetnostjo so se udeležili štirih eksperimentalnih delavnic pomoči s plesno–gibalnimi dejavnostmi, v katerih je bil največji poudarek na procesu medsebojnega uglaševanja. Vse delavnice so bile snemane. Na podlagi analize videoposnetkov gibanja sem izbrala ključne trenutke uglašenosti in neuglašenosti v utelešenih interakcijah udeležencev, nato pa sem jih analizirala v okviru skupinskih intervjujev skupaj z udeleženci ter ugotavljala , kakšne razlike obstajajo med doživljanjem obeh interakcijskih stanj. Rezultati pričujoče študije kažejo na to, da uspešno uglaševanje v pomoči s plesno-gibalnimi dejavnostmi usmerja pozornost klienta na sedanji trenutek, spodbuja posameznikovo spontanost, igrivost in kreativnost, spodbuja utelešenost in s tem integracijo uma in telesa. Uspešno uglaševanje z drugim vodi v doživetje intersubjektivne izmenjave, ko dve osebi soustvarjata intersubjektivno izkušnjo, uspešno uglaševanje s skupino pa v doživljanje enosti s skupino. Trenutki neuspešnega uglaševanja sprožijo neprijetna občutja, rezultirajo v pomanjkanju spontanosti in občutjih izključenosti ter ovirajo kontakt. Rezultati raziskave kažejo tudi na povezanost značilnosti doživljanja uglašenosti z doživljanjem sedanjega trenutka v plesu. Na podlagi tega je bil sestavljen model doživljanja sedanjega trenutka v plesu, ki podrobneje orisuje omenjene povezave.
|
91845
|
: Uvod: Pri diagnostiki veterinarskih slik je vodilna metoda diagnosticiranja rentgensko slikanje. Za zmanjšanje izpostavljenosti rentgenskim žarkom je potrebna osebna varovalna oprema. Namen: Cilji diplomskega dela so bili obravnavati učinkovitost osebne zaščitne opreme veterinarjev in ugotoviti, kako pogosto jo uporabljajo. Metode dela: V prvem delu raziskave smo zbrali podatke o zaščitni zaščiti, ki se uporablja v oddelkih veterinarske diagnostike. Parametri izpostavljenosti, uporabljeni za testiranje zaščitne zaščite, so bili 60 kV in 6,4 mAs pri razdalji sprejemnika od vira do slike 1 meter. V drugem delu smo s pomočjo ankete ugotavljali, kako pogosto veterinarji uporabljajo svinčeno zaščito, ali poznajo možnost poškodovanja zaščite zaradi nepravilnega shranjevanja, kako pogosto uporabljajo osebne dozimetre in čisto zaščitno zaščito. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se v predelu ovratnika in šiva najpogosteje pojavljajo razpoke svinčene zaščite. V večini predpasnikov so bile razpoke majhne, le eden je imel razpoke večje od 15 mm2. Petnajst veterinarjev je odgovorilo na 12 anketnih vprašanj. Večina veterinarjev je v diagnostiki prisotna večkrat na teden. Zaščitni ščit (predpasnik in ščitnica) se uporablja vsakič. Več kot polovica anketiranih je v sobi sevanja med sedacijo in anestezijo. Raziskava je pokazala, da 87% lastnikov živali, ki so prisotne v območju sevanja, uporabljajo osebno zaščitno zaščito. Večina anketirancev vedno uporablja termoluminiscenčni dozimeter in 33% anketirancev občasno. Vsi veterinarji se zavedajo morebitnih poškodb, ki se lahko pojavijo pri osebni zaščitni zaščiti v primeru nepravilnega shranjevanja, vendar 53% anketirancev ne proizvaja nadzora kakovosti ščita. Diskusija in zaključek: Eden od vseh pregledanih svinčenih predpasnikov ni bil primeren za nadaljnjo uporabo. Vsi sodelujoči veterinarji pri svojem delu uporabljajo osebno zaščitno opremo, najpogosteje svinčeni predpasnik in ščitnik ščitnice. Priporočljivo bi bilo razmisliti o meritvah doz, ki bi temeljile na velikosti razpok na svinčenih predpasnikih.
|
Introduction: Among veterinary imaging diagnostics, X-ray imaging is the leading method used to make the diagnosis. Personal protective equipment is required to reduce exposure to X-rays. Purpose: The aims of this work were to address the effectiveness of the personal shielding equipment of veterinarians and to determine how often they use it. Methods: In the first part of the study, we gathered the information of the protective shielding that is used in the veterinary diagnostic departments. The exposure parameters used for testing the protective shielding were 60 kV and 6.4 mAs at the source-to-image receptor distance 1 meter. In the second part, the survey was used to determine how often does veterinarians use lead protection, whether they know the possibility of damage to the shielding due to improper storage, how often they use personal dosimeters and clean protective shielding. Results: The results showed that cracks of the lead shielding most commonly occur in the collar and suture area. In most aprons the cracks were small, only one had cracks larger than 15 mm2. Fifteen veterinarians answered on 12 survey questions. Most veterinarians are present in the diagnostic during the exposure several times a week. The protective shielding (apron and thyroid collar) is used every time. More than half of those surveyed are present in the radiation room during sedation and anesthesia. The survey revealed that 87% of animal owners that are present in the radiation area use personal protective shielding. Most respondents always use a thermoluminescent dosimeter and 33% of respondents occasionally. All veterinarians are aware of potential damage which can occur when personal protective shielding in case of improper storage, but 53% of respondents does not produce quality control of the shielding. 67% of all participants clean their personal protective equipment maximally once a week. Discussion and conclusion: One of all inspected lead aprons was not suitable for further use. All participating veterinarians use personal protective equipment in their work, most commonly a lead apron and thyroid shield. It would be advisable to consider dose measurements based on the size of cracks on the lead aprons.
|
Uvod: Med slikovnimi diagnostikami v veterini je rentgensko slikanje vodilna metoda za postavitev diagnoze. Za zmanjšanje izpostavljenosti rentgenskim žarkom je potrebna uporaba osebne varovane opreme. Namen: Namen diplomskega dela je bil preveriti in veterinarjem predstaviti ustreznost njihove osebne varovalne opreme ter ugotoviti, kako pogosto jo uporabljajo. Metode dela: V prvem delu raziskave smo podatke o ustreznosti osebne varovalne opreme pridobili tako, da smo posneli rentgenograme zaščitnih plaščev. Uporabili smo ekspozicijske pogoje 60 kV in 6,4 mAs na razdalji gorišče slikovni sprejemnik 1 meter. V drugem delu pa smo z anketnim vprašalnikom ugotavljali, kako pogosto veterinarji uporabljajo svinčeno zaščito, ali poznajo možnosti nastanka poškodb zaradi nepravilnega shranjevanja, kako pogosto uporabljajo osebne dozimetre in kako pogosto čistijo osebno varovano opremo. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se razpoke svinca najpogosteje pojavijo v predelu ovratnika in šivov. Na večini plaščev so bile razpoke majhne, le eden je imel razpoke večje od 15 mm2. Petnajst zdravnikov veterinarjev je odgovorilo na 12 zastavljenih anketnih vprašanj. Največ veterinarjev je v prostoru sevanja prisotnih nekajkrat tedensko. Vsi pri svojem delu uporabljajo zaščito, najpogosteje zaščitni plašč in zaščito za ščitnico. Več kot pol anketiranih je med sedacijo in anestezijo prisotnih v prostoru sevanja. Lastniki živali, ki so prisotni v prostoru sevanja, v 87 % primerov uporabljajo osebno varovalno opremo. Večina anketiranih vedno uporablja termoluminiscentni dozimeter, ostalih 33 % pa občasno. Vsi veterinarji so seznanjeni z možnostjo nastanka poškodb ob neustreznem shranjevanju (prepogibanju) zaščit, vendar jih 53 % ne testira osebne varovalne opreme. Od vseh sodelujočih, 67 % zdravnikov veterinarjev čisti osebno varovalno opremo – največ enkrat tedensko. Razprava in zaključek: Eden izmed vseh poslikanih plaščev ni bil ustrezen za nadaljnjo uporabo. Vsi sodelujoči veterinarji pri svojem delu uporabljajo osebno varovalno opremo, najpogosteje zaščitni plašč in zaščito za ščitnico. Smiselno bi bilo razmisliti o meritvah doze rentgenskih žarkov glede na velikost razpok na zaščitnih plaščih.
|
121410
|
V sodobni družbi je prišlo do pomembnega zasuka pri spremljanju poslovnega uspeha. Včasih so bili direktorji osredotočeni le na spremljanje stroškov, zabeleženih v izkazu poslovnega izida; večina podjetij je bila do nedavnega stroškovno naravnana. Ob koncu leta je bilo pomembno le, koliko dobička je podjetje ustvarilo, in le malo menedžerjev je zanimalo, kaj se dogaja za marketinškimi oddelki, da bi ustvarili uspeh. V zadnjem času pa je prišlo do porasta menedžerjev, ki se zavedajo pomena blagovne znamke za podjetje. Višja kot je vrednost blagovne znamke, lažje bo naslednje leto ustvarjati dobiček, saj lahko cene storitev / izdelkov rastejo, zaradi močne blagovne znamke pa bo podjetje kljub temu obdržalo zveste potrošnike, ki vidijo podjetje kot družbeno entiteto z lastno, edinstveno, prepoznavno blagovno znamko. Vendar pa je ob koncu dneva še vedno vprašanje računovodskih oddelkov, ki gledajo na to, kaj je resnična vrednost blagovne znamke, zato so tržniki opredelili nekatere metode ocenjevanja vrednosti blagovne znamke, ki ga vsaj malo približajo letnemu poročilu, čeprav blagovne znamke ni enostavno postaviti v bilanco stanja. Na primeru treh blagovnih znamk, ki delujejo na potrošniškem trgu FMCG, sem poskušala raziskati vrednost blagovne znamke, hkrati pa sem izvedla manjšo anketo med slovenskimi podjetji in ugotovila, da ima na slovenskem trgu še vedno vodilno vlogo stroškovno naravnan pristop, ki ne prepoznava vrednosti in pomena spremljanja uspešnosti blagovne znamke na potrošniški ravni, kar se zdi izjemno pomembno za dolgoročno uspešnost poslovanja.
|
In modern society, there has been a significant twist in the business monitoring of business success. At times, managers were only focused on monitoring the costs recorded in the income statement; most companies have until recently been cost-oriented. At the end of the year,it only mattered how much profit the company generated, and only few managers were interested in what was happening behind the marketing departments in order to generate success. Recently, however, there has been a rise of managers who are aware of the importance a brand has for a company. The higher the value of the brand, the easier it will be to generate profits next year, as service/product prices can rise, and because of the strong brand, the company will nevertheless retain loyal consumers who see the company as a social entity with their own, unique, recognizable brand. However, at the end of the day, there is still the issue of accounting departments looking at what the true value of the brand is, so marketers have defined some methods of assessing the value of the brand, which brings it at least a little closer to the annual report, even though it is not easy to put a brand into the balance sheet. In the case of three brands operating in the FMCG consumer market, I tried to investigate the value of the brand, but at the same time I conducted a small survey among Slovenian companies and found that cost-oriented approach has still the leading role in the Slovenian market. The approach does not recognize the value and importance of monitoring the success of a brand at the consumer level, which appears to be extremely relevant for the long-term success of the business.
|
V moderni družbi je glede poslovanja oziroma spremljanja uspeha podjetij prišlo do pomembnega zasuka. Včasih so bili menedžerji orientirani le na spremljanje stroškov, zavedenih v izkazu poslovnega izida; večina podjetij je bila še do pred kratkim stroškovno naravnana. Ob koncu leta je bilo v poročilu pomembno le, koliko dobička je podjetje generiralo, a je le malokoga zanimalo, kaj vse se je dogajalo v ozadju marketinških oddelkov, da je do tega uspeha prišlo. V zadnjem času je opazen vzpon menedžerjev, ki se zavedajo pomembnosti, ki jo ima znamka za podjetje. Višja, kot je vrednost znamke, lažje se bo v prihodnjem letu generiral dobiček, saj se bodo lahko cene storitev/produktov dvignile; zaradi močne znamke bo podjetje vseeno obdržalo zveste potrošnike, ki preko znamke vidijo podjetje kot socialno entiteto z lastno, edinstveno, prepoznavno in pozitivno zaznano identiteto in ji pripisujejo osebnostne karakteristike. Na koncu dneva še vseeno ostaja vprašanje računovodskih oddelkov, ki se ukvarjajo s tem, kakšna je dejanska vrednost znamke, zato so marketinški strokovnjaki definirali nekaj metod ocenjevanja vrednosti znamke, ki jo pripelje vsaj malo bliže letnemu poročilu, čeprav se v bilanco stanja tako enostavno ne more vpisati. Na primeru treh znamk, ki poslujejo na trgu široke potrošnje, sem poskusila raziskati vrednost znamke. Hkrati sem opravila manjšo raziskavo med slovenskimi podjetji in ugotovila, da smo na slovenskem trgu še vedno preveč stroškovno usmerjeni. Ne prepoznavamo vrednosti in pomena spremljanja uspeha znamke, ki se na ravni potrošnikov kaže kot izredno relevantna za dolgoročno uspešnost podjetja.
|
109760
|
Prispevek se začne z vprašanjem števila Slovencev v Srbiji in z vprašanjem njihove identitete, v povezavi s tem pa je obravnavano tudi vprašanje identitete priseljencev na splošno. Poleg zgodovine preseljevanja Slovencev v Srbijo sta predstavljena njihov trenutni status in njihova kultura. Pomembno vprašanje v članku je tudi, kakšen vpliv imajo Slovenci na srbsko kulturo in znanost. Na koncu so podane tudi nekatere prihodnje usmeritve slovenščine in njenega preučevanja v Srbiji.
|
This paper starts with the question of the number of Slovenes in Serbia, and with the question of their identity. Related to this issue, the question of the identity of immigrants in general is also discussed. In addition to the history of the migration of Slovenes to Serbia, their current status and their culture are represented. An important question in the article is the possible impact of Slovenes on Serbian culture and science. Finally, some future directions of Slovene and its study in Serbia are given.
|
V prispevku je predstavljena problematika določanja števila Slovencev v Srbiji in v zvezi s tem z določevanjem njihove identitete ter identitete izseljencev nasploh. Skozi predstavitev zgodovine migracij Slovencev v Srbijo je predstavljen njihov sedanji položaj, in sicer problematika ohranjanja kulturne (samo)zavesti in vpliva na kulturo in znanost v Srbiji. Na koncu so nakazane smeri razvoja slovenščine in slovenistike v Srbiji.
|
138205
|
V zadnjih letih se družbena omrežja uporabljajo kot priročno in učinkovito orodje za politično (vizualno) komuniciranje. Gre za načrtovano in nadzorovano politično komuniciranje ter ustvarjanje podobe, tako javne kot zasebne. Instagram se je začel uporabljati tudi kot orodje za politično komuniciranje med slovenskimi politiki in veliko je bilo govora o personalizaciji politike. Zato sem se odločila analizirati personalizacijo slovenskih politikov na družbenem omrežju Instagram. S pomočjo tabele za kodiranje sem analizirala fotografije petih politikov na njihovih javnih profilih. Želela sem ugotoviti, kako se politiki samoreprezentirajo skozi fotografije. Postavila sem hipotezo, da so fotografije politikov sredstvo personalizacije. Ugotovila sem, da se politiki samoreprezentirajo na več načinov, med katere sodijo produkcija jaza, izvedba politikov in tipologija personalizacije. Rezultati so pokazali, da med personaliziranimi in neosebnimi fotografijami ni korelacije (ni statistične pomembnosti), zato sem hipotezo ovrgla. Personalizacija je prisotna na fotografijah, vendar pa je poleg fotografij, ki prikazujejo njihovo zasebno življenje, veliko fotografij, ki prikazujejo javno podobo politikov v politični sferi. Verjamem, da je Instagram lahko koristno orodje za politično komunikacijo in bi ga lahko politiki dobro uporabili. Po mojem mnenju personalizacija v politiki ni nujno negativna stvar. Čeprav menim, da lahko nekatere fotografije iz zasebnega življenja politikov diskreditirajo njihovo javno politično podobo, personalizacijo dojemam kot koristno pri pomoči ljudem, da se identificirajo s politiki, ki so, navsezadnje, zgolj smrtniki, tako kot mi.
|
In recent years, social networks are being used as a handy and efficient tool for political (visual) communication. It is about planned and controlled political communication, and about creating an image, both public and private. Instagram has started to be used as a tool for political communication among Slovenian politicians too, and there has been much talk about the personalization of politics. I therefore decided to analyse the personalization of Slovenian politicians on the Instagram social network. By means of an encoding table, I analysed the photographs of five politicians on their public profiles. I wished to determine how politicians self-represent through photographs. I posed the hypothesis that politicians’ photographs were a means of personalization. It has been established that politicians self-represent in several ways, which include production of the self, politicians’ performance, and typology of personalization. The results have shown that there is no correlation (no statistical significance) between the personalized and the non-personalized photographs, which is why the hypothesis has been refuted. Personalization is present in the photographs, however, in addition to the photographs showing their private lives, there are many photographs that show the public image of politicians within the political sphere. I believe that Instagram can be a useful tool for political communication and could be well utilised by politicians. In my opinion, personalization in politics is not necessarily a negative thing. Though it is my opinion that certain photographs from politicians’ private lives may discredit their public political image, I perceive personalization as useful in helping people to identify with politicians, who are, after all, mere mortals just like us.
|
V zadnjih letih se družbena omrežja uporabljajo kot priročno in učinkovito orodje za politično (vizualno) komuniciranje. Gre za politično komuniciranje, ki je načrtovano in nadzorovano, ter za ustvarjanje podobe, tako javne kot zasebne. Instagram se je kot orodje za politično komuniciranje začel uporabljati tudi med slovenskimi politiki in veliko se je začelo govoriti o personalizaciji politike. Zato sem se odločila za analizo personalizacije politikov na družbenem omrežju Instagram med slovenskimi politiki. S pomočjo kodirne tabele sem na javnih profilih analizirala fotografije petih politikov. Zanimalo me je, na kakšen način se politiki preko fotografij samoreprezentirajo. Postavila sem tezo, da so fotografije politikov sredstvo personalizacije. Ugotovila sem, da se politiki samoreprezentirajo na več načinov, ki vsebujejo produkcijo jaza, performans politikov in tipologijo personalizacije. Rezultati so pokazali, da med personaliziranimi in nepersonaliziranimi fotografijami ni povezave (ni statistične značilnosti), torej sem svojo tezo ovrgla. Personalizacija na fotografijah je prisotna, a je poleg fotografij, ki prikazujejo zasebno življenje, tudi veliko fotografij, ki prikazujejo javno podobo politikov znotraj političnega polja. Menim, da je Instagram lahko uporabno orodje za politično komuniciranje, ki ga lahko politiki dobro izkoristijo. Personalizacije v politiki ne vidim izključno kot negativne. Čeprav menim, da določene fotografije iz zasebnega življenja politikov lahko diskreditirajo njihovo javno politično podobo, personalizacijo vidim tudi kot uporabno pri poistovetenju ljudi s politiki, ki so konec koncev navadni smrtniki, tako kot vsi mi.
|
103046
|
Potreba po plastiki se iz leta v leto povečuje zaradi njenih ugodnih lastnosti. Izdelovanje več plastičnih izdelkov pa ustvarja odpadke, ki jih moramo s ponovno uporabo in recikliranjem obvladati. Glavni cilj moje diplomske naloge je preučiti, kako recikliranje vpliva na lastnosti polietilena visoke gostote (HDPE) po recikliranju. Predstavili smo nekaj osnovnih lastnosti HDPE in glavnih mehanizmov razgradnje. Glavni razlog za razgradnjo je termo-mehanski stres med življenjsko dobo izdelka in postopek recikliranja. V študiji obširno recikliranega HDPE (do 100x) smo ugotovili, da se nekatere mehanske lastnosti ne poslabšajo v prvih 10 ciklih. Analizirali smo tudi nekatere druge študije, ki so pokazale, da je vpliv dodajanja PET pozitiven za nekatere lastnosti, če dodamo tudi kompatibilni mehanski dodatek.
|
The need for plastic is increasing every year because of its favourable properties. Producing more plastic products, however, generates waste which we must manage by reusing and recycling.
The main focus of my thesis is to study how recycling effects the properties of high-density polyethylene (HDPE) after recycling. We presented a few basic properties of HDPE and the main degradation mechanisms. The primary reason for degradation is thermo-mechanical stress during the lifetime of a product as well as recycling process. In a study of extensively recycled HDPE (up to 100x) we found out that some mechanical properties do not deteriorate for the first 10 cycles. We also analysed some other studies, which showed the influence of the addition of PET is positive for some mechanical properties if we also add a compatibilising additive.
|
Potreba po plastičnih izdelkih je vsako leto večja, saj imajo v primerjavi s tradicionalnimi materiali ugodne lastnosti. Zaradi velike količine uporabljenih plastičnih izdelkov pa se ustvari tudi veliko odpadkov, ki jih moramo za trajnostni razvoj zmanjšati, to pa lahko storimo s ponovno uporabo in recikliranjem. Glavni namen te zaključne naloge je ugotoviti, kako recikliranje vpliva na lastnosti polietilena visoke gostote (HDPE). Predstavili smo nekatere značilnosti HDPE ter oblike razpada polimerov. Glavni vplivi za degradacijo so termo-mehanske obremenitve med življenjsko dobo izdelka in med recikliranjem. Povzeli smo študijo do 100x recikliranega polietilena visoke gostote in dodatne raziskave, kjer so temu materialu dodajali enak surov material. Ugotovili smo, da se nekatere lastnosti poslabšajo šele po 10 recikliranjih. Pregledali smo tudi druge študije, ki so proučevale vpliv dodajanja drugih materialov, kot je polietilen tereftalat, ki ugodno vpliva na mehanske lastnosti, če dodamo tudi 5% aditiva za kompatibilnost.
|
130365
|
Tehnologije dodajanja temeljijo na odlaganju in utrjevanju materialov v plasteh, najbolj znana pa je FFF (t.i. fugirana izdelava filamentov), znana tudi kot FDM (t.i. modeliranje nanašanja v plasteh). V diplomskem delu proučujemo vpliv gostote strukture polnil na mehanske lastnosti izdelka. Na podlagi preliminarnih raziskav pripravljamo nov načrt eksperimentov, s katerim preučujemo primeren nivo notranjega polnjenja z izbrano trikotno notranjo strukturo za PLA in ABS material. V skladu s standardi za testiranje plastičnih vzorcev SIST EN ISO 178 in SIST EN ISO 179 je bila naloga natisniti vzorce in izvesti upogibni in Charpyjev test. Rezultati so pokazali, da ima material PLA boljše upogibne lastnosti, medtem ko material ABS doseže višjo udarno žilavost. Medtem ko se hitrost polnjenja poveča, se mehanske lastnosti linearno izboljšajo. Izboljšanje mehanskih lastnosti je značilno opazno med 90% in 100% stopnjo polnjenja. Zato je za bolj obremenjene dele smiselno uporabiti 100% stopnjo polnjenja. V primeru manjših obremenitev je priporočljiva minimalna stopnja polnjenja za doseganje večje dimenzijske natančnosti.
|
Additive technologies are based on depositing and hardening material in layers. Most known is FFF (eng. Fused filament fabrication), known as FDM (eng. Fused deposition modeling). In this thesis, the influence of infill structure density on mechanical properties of the product is examined. Based on preliminary research, a new plan of experiments is prepared. The study examines a suitable level of inner filling with a chosen triangular inner structure for PLA and ABS material. According to standards for testing plastic specimens SIST EN ISO 178 and SIST EN ISO 179, the task was to print samples and perform bending and Charpy test. The results showed that material PLA has better bending properties, while material ABS achieve higher impact toughness. While infill rate increase, mechanical properties linearly improve. Improvement in mechanical properties is significantly noticeable between 90 % and 100 % infill rate. Therefore, for more heavily loaded parts, it is reasonable to use a 100 % infill rate. In the case of smaller loads, a minimum infill rate is recommended to achieve greater dimensional accuracy.
|
Aditivne tehnologije temeljijo na nanašanju oz. utrjevanju materiala v plasteh. Najbolj znana je metoda ciljnega nalaganja. V magistrskem delu obravnavamo vpliv stopnje zapolnitve notranjosti izdelka na njegove mehanske lastnosti. Izdelan je plan eksperimentov na podlagi preliminarnih raziskav. Ugotoviti želimo primerno stopnjo zapolnitve s trikotno notranjo strukturo za materiala PLA in ABS. Po standardih za preizkušanje plastike SIST EN ISO 178 in SIST EN ISO 179 smo natisnili preizkušance ter izvedli upogibni preizkus in preizkus udarne žilavosti po Charpyju. Ugotovili smo, da material PLA prenaša večje upogibne obremenitve, medtem ko material ABS prenaša višjo udarno delo K. Mehanske lastnosti se linearno izboljšujejo z večanjem faktorja zapolnitve. Večje izboljšanje mehanskih lastnosti je opazno med 90 % in 100 % stopnjo zapolnitve. Zato je za bolj obremenjene dele smiselno uporabiti 100 % stopnjo zapolnitve. V primeru manjših obremenitev je primerneje izbrati manjšo stopnjo zapolnitve, da dosežemo večjo dimenzijsko natančnost.
|
105477
|
V prvem delu naloge je predstavljen odločitveni model za preverjanje potresne odpornosti posamezne industrijske enote, ki je ciljno usmerjen na tveganja in vključuje oceno potresne potrebe po projektiranem potresu in potresne zmogljivosti, ki je zmanjšana z varnostnim faktorjem, ki je ciljno usmerjen na tveganja. Takšen varnostni faktor implicitno zagotavlja želeno zmogljivost enote z vnaprej določenim ciljnim (sprejemljivim) tveganjem. Predlagani odločitveni model, ki je ciljno usmerjen na tveganja, je podoben kodiranemu pristopu, ki ga inženirji poznajo. Vendar pa to ne rešuje vprašanja opredelitve ciljnega tveganja za enote industrijskega objekta. Iz tega razloga bi bilo treba parametre potresnega projektiranja za enote industrijskega objekta ovrednotiti za sprejemljivo tveganje ob upoštevanju celotnega industrializiranega urbanega območja, kot je bilo uvedeno v drugem delu naloge. Predlagana metodologija obsega pet postopkov (1) analize smrtnosti z upoštevanjem domino učinkov (npr. požari, eksplozije, strupene reakcije) (; 2 populacijski analizi za razpršitev prostorske in časovne spremenljivosti porazdelitve prebivalstva na območju; (3); (4) opredelitev dopustnega potresnega tveganja za lokacijo) (5) opredelitev dopustnega tveganja z vidika letnega števila smrtnih žrtev in (5) iterativno prilagajanje ciljne funkcije ranljivosti industrijskih enot. Zadnji postopek zajema razčlenitev tveganja za smrt, ki zagotavlja koristne informacije o najbolj kritičnih enotah. Sposobnost novega okvira za načrtovanje enot industrijskega objekta, ki je usmerjeno v tveganje, je prikazana na primerih. Pokazalo se je, da lahko verižni učinki znatno vplivajo na tveganje za smrt. Poleg tega se lahko ciljne funkcije potresne ranljivosti industrijskih enot znatno razlikujejo, če je cilj uspešnosti opredeljen s tveganjem za smrt v industrializiranem celotnem urbanem območju.
|
In the first part of this thesis, a risk-targeted decision model for the verification of the seismic performance of a single industrial unit is presented. It includes the assessment of the seismic demand for a design earthquake and the seismic capacity, which is reduced by a risk-targeted safety factor. Such a safety factor implicitly guarantees the desired performance of the unit with a predefined target (acceptable) risk. The proposed risk-targeted decision model is similar to the code-based approach, which is familiar to engineers. However, it does not solve the issue of the definition of target risk for the units of an industrial facility. For this reason, the seismic design parameters for the units of an industrial facility should be evaluated for a tolerable risk considering the entire industrialised urban area, as introduced in the second part of the thesis. The proposed methodology comprises five processes: (1) fatality analysis with consideration of domino effects (e.g. fires, explosions, toxic dispersions); (2) population analysis to simulate the spatial and temporal variability of the distribution of people in the area; (3) seismic hazard analysis for the location; (4) definition of the tolerable risk in terms of the annual number of fatalities and (5) iterative adjustment of target fragility function of the industrial units. The last process comprises the disaggregation of the fatality risk, which provides useful information about the most critical units. The capability of the new framework for the risk-targeted design of units of an industrial facility is demonstrated by means of examples. It is shown that the domino effects can have a significant impact on the fatality risk. Moreover, the target seismic fragility functions of industrial units can vary significantly if the performance objective is defined by the fatality risk of the entire industrialised urban area.
|
V prvem delu doktorske disertacije je predstavljen odločitveni model za preverjanje potresne zmogljivosti enote industrijskega obrata na ciljno potresno tveganje. Model obsega oceno potresnih zahtev pri projektnem potresu in oceno potresne kapacitete obravnavane enote, ki preko varnostnega faktorja implicitno zagotavlja želeno potresno zmogljivost enote z vnaprej določenim ciljnim (sprejemljivim) tveganjem. Predlagani odločitveni model je podoben modelu za preverjanje potresne zmogljivosti objektov kot ga določa standard. Zato je že poznan inženirjem, vendar ne rešuje problema opredelitve ciljnega tveganja za enote industrijskega obrata. Zaradi tega je treba projektne potresne parametre enot industrijskega obrata ovrednotiti z upoštevanjem sprejemljivega tveganja celotnega industrijsko-urbanega območja, kot je predstavljeno v drugem delu disertacije. Predlagana metodologija vključuje pet procesov: (1) analiza smrtnosti z upoštevanjem domino učinkov (npr. požari, eksplozije, širjenje strupenih snovi); (2) analiza populacije za simulacijo prostorske in časovne spremenljivosti ljudi na obravnavanem območju; (3) analiza potresne nevarnosti obravnavanega območja; (4) opredelitev ciljnega tveganja z letnim številom smrtnih žrtev in (5) iterativno prilagajanje ciljne funkcije ranljivosti enot industrijskega obrata. Zadnji proces vključuje razčlenitev tveganja za izgubo življenj, ki zagotavlja koristne informacije o najbolj kritičnih enotah obravnavanega sistema. Zmogljivost novega okvira za načrtovanje na ciljno tveganje je prikazana na več primerih. Izkaže se, da lahko domino učinki pomembno vplivajo na tveganje za izgubo življenj in da se lahko ciljna potresna ranljivost enot industrijskega obrata znatno razlikuje, če je cilj pri načrtovanju enot opredeljen s tveganjem za izgubo življenj na celotnem industrijsko-urbanem območju.
|
124068
|
V okviru diplomske naloge smo s pomočjo prve stopnje Corey-Fuchsove reakcije, znane tudi kot Ramirez olefinacija, z ilidom, ki je nastal in situ iz tetrabromometana in trifenilfosfata, obdelali več aldehidnih raztopin v diklorometanu. Nato smo aldehide pretvorili v ustrezne gem-dibromoalkene. Iz začetnih aldehidov smo uspešno sintetizirali sedem (het) aromatičnih 1,1-dibromoalkenov, od katerih sta bila dva monohalizirana benzogenaldehida, dva sta bila sterno ovirana, eden je vseboval elektron, ki sprejema elektrone, drugi pa je bil funkcionalen aldehid. Produkte smo izolirali, očistili s kolonsko kromatografijo v silikagelu in okarakterizirali z 1H NMR in IR spektroskopijo, s HPLC kromatografijo smo določili čistost sintetiziranih produktov, določili pa smo tudi tališča trdnih produktov. Primerjava pretvorb različnih substratov je pokazala, da se je večina aldehidov z lahkoto pretvorila v želene produkte.
|
As a part of my Bachelor's thesis a series of aldehydes were converted into corresponding geminal dibromoalkenes via first step of the Corey-Fuchs reaction, also known as Ramirez olefination. Ice cold aldehyde solutions in dichloromethane were treated with the ylide, which was formed in situ from tetrabromomethane and triphenylphosphine. Subsequently, the aldehydes were converted into corresponding gem-dibromoalkenes. We have successfully synthesised seven (het)aromatic 1,1-dibromoalkenes from the starting aldehydes, two of which were monohalogenated benzaldehydes, two were sterically hindered, one contained an electron-accepting and the other electron-donating functional group, and one was a heteroaromatic aldehyde. The products were isolated, purified by silica gel column chromatography and characterized by 1H NMR and IR spectroscopy. The purity of the synthesized products was determined by HPLC chromatography and the melting points of the solid products were also determined. Comparison of the conversions of different substrates revealed that most of the aldehydes were readily converted into the desired products.
|
V sklopu diplomskega dela smo pretvorili različne aldehide v pripadajoče geminalne dibromoalkene z modificiranim postopkom prve stopnje Corey-Fuchsove reakcije, znane tudi pod imenom Ramirezova olefinacija. Ledeno hladnim raztopinam komercialno dostopnih aldehidov v diklorometanu smo dodali tetrabromometan in trifenilfosfin, ki in situ tvorita ilid, ta pa reagira z izhodnim aldehidom do pripadajočega gem-dibromoalkena. Uspešno smo sintetizirali sedem (het)aromatskih 1,1-dibromoalkenov iz komercialno dostopnih aldehidov, izmed katerih sta bila dva monohalogenirana, dva sterično ovirana, po en z elektron-donorsko in elektron-privlačno skupino, zadnji izmed njih pa je bil heteroaromatski. Produkte smo izolirali, očistili s kolonsko kromatografijo na SiO2, okarakterizirali z 1H NMR in IR spektroskopijo ter preverili njihovo čistost s HPLC kromatografijo. Trdnim produktom smo določili tudi tališča. Uspešnost pretvorb smo primerjali med sabo in ugotovili, da večina njih poteče z visokimi in primerljivimi izkoristki.
|
127984
|
V magistrskem delu se ukvarjamo z neodvisnim številom grafa. Pokažemo, da je znani problem 3-SAT reducibilen na pripadajoči odločitveni problem, tako imenovani problem neodvisne množice, ki dokazuje, da je problem neodvisne množice NP-poln. Nato določimo neodvisno število za različne grafe, vključno z nekaterimi zelo znanimi neskončnimi družinami grafov, kot so kompletni grafi, mnogostranski kompletni grafi, ciklični grafi, hiperkocke itd. V zadnjem delu se osredotočimo na družino posplošenih Petersenovih grafov GP (n, k). O njihovi konstrukciji je jasno, da je n zgornja meja za neodvisno število za GP (), n k. Na podlagi tega, če je n liho, je zgornja meja n-1. V magistrskem delu določimo natančno vrednost parametrov neodvisnosti za različne vrednosti parametrov k.
|
In the master's thesis we are dealing with the independence number of a graph. We show, that the well-known problem 3-SAT is reducible to the corresponding decision problem, the so-called independent set problem, which proves that the independent set problem is NP-complete. We then determine the independence number for different graphs, including some very well known infinite families of graphs like complete graphs, multi-partite complete graphs, cycle graphs, hypercube graphs, etc. In the last part of the thesis we focus on the family of generalized Petersen graphs GP(n,k). Based on their construction it is clear, that n is the upper bound for the independence number for GP(n,k). Moreover, if n is odd, the upper bound is n-1. In the master's thesis we determine the exact value of the independence number for different values of parameter k.
|
V magistrskem delu se ukvarjamo s problemom določanja neodvisnostnega števila grafa. S pomočjo prevedbe problema 3-SAT na pripadajoči odločitveni problem o obstoju neodvisnostne množice dane velikosti najprej pokažemo, da ga uvrščamo med tako imenovane NP-polne probleme. Nato se osredotočimo na določanje neodvisnostnega števila za različne grafe. Določimo ga za nekatere dobro znane družine grafov, kot so polni grafi, polni večdelni grafi, cikli, hiperkocke itd. Posvetimo se tudi znani družini posplošenih Petersenovih grafov GP(n,k). Glede na konstrukcijo te družine je jasno, da je zgornja meja neodvisnostnega števila za GP(n,k) največ n, če pa je n liho število, pa celo največ n-1. V magistrskem delu raziskujemo, kakšna je prava vrednost neodvisnostnega števila za različne vrednosti parametra k in s tem ugotavljamo, kako dobra (oziroma slaba) je omenjena zgornja meja.
|
119326
|
Uvod: Pri otrocih s cerebralno paralizo se poleg standardne vadbe hoje uporablja tudi vadba z robotsko pomočjo (RGT), ki temelji na načelih motoričnega učenja in plastičnosti možganov. Robotski oporniki prevzamejo otrokovo telesno težo, ki omogoča bolj stabilno in tekoče hojo ter zmanjšuje napor terapevta. Namen diplomskega dela je bil pregledati raziskavo o vplivu robotske rehabilitacije na hojo pri otrocih s cerebralno paralizo. Metode dela: Raziskovalne članke smo iskali v angleškem in slovenskem jeziku v podatkovnih bazah PubMed, Science Direct, Web of Science in Cinahl. Rezultati: Vključenih je bilo šest randomiziranih kontroliranih raziskav, objavljenih med letoma 2011 in 2018. Otroci so uporabljali Lokomat Pediatric ®, Robotic treadmill 3D CaLT, Motomed Gracile Cycling device, Cardiokids elipsa trainer in GaitTrainer GT I. V študiji so bili preiskovanci usposobljeni doma in v vseh drugih nadzorovanih kliničnih okoljih. Terapevtski programi v nadzorovanih kliničnih okoljih so obsegali od 10 do 20 terapij, medtem ko je en program, ki je bil izveden doma, vseboval 60 terapij. Glavni rezultati so pokazali, da je vadba z robotsko pomočjo pozitivno vplivala na hitrost hoje in dolžino koraka v večini študij s statistično značilnim izboljšanjem V treh raziskavah so preučevali učinek vadbe z robotsko pomočjo pri hoji na grobe motorične sposobnosti (GMFM), pri dveh so uporabili robotsko tekalno stezo 3D CaLT (s pomočjo in odpornostjo), pri eni so uporabili Lokomat Pediatric ®. Pri komponenti D so bili učinki pozitivni pri vseh treh, pri komponenti E pa pri dveh, pri terapiji z Lokomatom Pediatric ® in pri terapiji z Robotic 3D CaLT z asistenco. Razprava in zaključek: Pregledane raziskave so pokazale pozitiven učinek na hojo in grobe motorične sposobnosti. Vendar pa učinki ostajajo primerljivi s konvencionalno vadbo hoje. Zato bi lahko vadbo hoje s pomočjo robota uporabili kot dopolnilno terapijo standardnemu nevrofizioterapevtskemu zdravljenju. Ker ni obstoječih raziskav, heterogenosti vzorcev in ker obstaja veliko možnih obstoječih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na rezultate, bi bile potrebne nadaljnje študije za določitev zaključkov in zagotovitev veljavnih smernic za vadbo hoje s pomočjo robota.
|
Introduction: In children with cerebral palsy, robotic-assisted training (RAGT) is used in addition to standard gait training. It is based on the principles of motor learning and brain plasticity. Robotic braces take on the child's weight which allows steadier and more fluent walking and reduces the therapist’s effort. Purpose: The purpose of this bachelor’s thesis was to review the research on the effect of robot rehabilitation on walking in children with cerebral palsy. Methods: We searched for research articles in English and Slovenian in PubMed, Science Direct, Web of Science, and Cinahl databases. Results: Six randomized controlled trials published between 2011 and 2018 were included. Children used Lokomat Pediatric®, Robotic treadmill 3D CaLT, Motomed gracile cycling device, Cardiokids elliptical trainer, and GaitTrainer GT I. In a study, subjects were trained at home and in all others in a controlled clinical setting. Therapeutic programs in controlled clinical settings consisted of 10 to 20 therapies while one program which was performed at home included 60 therapies. The main results showed that robotic-assisted gait training had a positive effect on walking speed and step length in most studies with the statistically significant improvement shown in three and step length in two studies. Three studies examined the effect of robotic-assisted gait training on gross motor skills (GMFM). Two of them used Robotic Treadmill 3D CaLT (with assistance and resistance), one of them used Lokomat Pediatric®. For component D, the effects were positive in all three and, for component E in two of them, for therapy with Lokomat Pediatric® and for therapy with Robotic treadmill 3D CaLT z asistenco. Discussion and conclusion: The reviewed studies showed a positive effect on walking and gross motor skills. The Lokomat Pediatric® proved to be the best. However, the effects remain comparable to conventional gait training. Therefore, robotic-assisted gait training could be used as a supplementary therapy to standard neurophysiotherapy treatment. Since there is a lack of existing studies, heterogeneity of samples, and since there are many possible existing factors possibly influencing the results, further studies would be necessary to set the conclusions and provide valid guidelines for robotic-assisted gait training.
|
Uvod: Pri otrocih s cerebralno paralizo se kot dodatek k standardni vadbi hoje uporablja vadba hoje s pomočjo robota (RAGT), ki temelji na principih motoričnega učenja in plastičnosti možganov. Robotski opornici prevzameta otrokovo težo, kar omogoča bolj enakomerno in tekočo hojo in zmanjša napor terapevtov. Namen: Namen diplomskega dela je bil pregledati raziskave o vplivu rehabilitacije z robotom na hojo pri otrocih s cerebralno paralizo. Metode dela: Raziskovalne članke smo iskali v angleščini in slovenščini v zbirkah PubMed, Science Direct, Web of Science in Cinahl. Rezultati: V končni izbor je bilo izbranih šest randomiziranih kontroliranih raziskav, objavljenih med letoma 2011 in 2018. Preiskovanci so uporabljali naprave Lokomat Pediatric®, Robotic treadmill 3D CaLT, sobno kolo Motomed gracile, eliptični trenažer Cardiokids in GaitTrainer GT I. Programi terapij v kliničnem okolju so trajali od 10 do 20 terapij; en program, ki je bil izvajan doma, je trajal 60 terapij. Ugotovili so, da vadba hoje s pomočjo robota pozitivno vpliva na hitrost hoje in dolžino koraka pri večini raziskav, na hitrost hoje pri treh statistično pomembno, na dolžino koraka pa pri dveh. Tri raziskave so preučevale vpliv vadbe hoje s pomočjo robota na grobe motorične sposobnosti (GMFM). Dve sta vključevali Robotic Treadmill 3D CaLT (z asistenco in z uporom), ena pa Lokomat Pediatric®. Na komponento D so bili učinki pri vseh treh pozitivni, na komponento E pa pri dveh, pri terapiji z Lokomat Pediatric® in pri terapiji z Robotic treadmill 3D CaLT z asistenco. Razprava in zaključek: Pregledane raziskave kažejo pozitivni učinek na hojo in grobe motorične sposobnosti. Kot najboljša se je izkazala naprava Lokomat Pediatric®. Kljub temu so učinki primerljivi običajni vadbi hoje, zato bi lahko bila vadba hoje s pomočjo robota uporabljena kot dodatna terapija nevrofizioterapevtskim obravnavam. Obstoječih raziskav je malo; vzorci so nehomogeni; dejavnikov, ki vplivajo na rezultate, je zelo veliko. Potrebne bi bile nadaljnje študije, ki bi postavile smernice za vadbo hoje s pomočjo robota.
|
116695
|
Visokošolski učitelji in drugi, ki so vključeni v pedagoški proces, imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju vključujočega in dostopnega visokošolskega izobraževanja. Raziskave kažejo, da na uspešnost študentov s posebnimi potrebami v visokem šolstvu pomembno vplivata odnos in pripravljenost pedagoških delavcev za prilagajanje študijskega procesa. Bolj pozitivna kot so stališča visokošolskih učiteljev do študentov s posebnimi potrebami in do prilagajanja študijskega procesa, bolj verjetno je, da jih bodo pripravljeni nuditi. Cilj magistrskega dela je ugotoviti stališča visokošolskih učiteljev in sodelavcev Univerze v Ljubljani do posameznih skupin študentov s posebnimi potrebami in (v smislu prepoznavnosti njihovih primanjkljajev) ter zagotoviti prilagoditve, potrebne za njihov uspeh. V empirični raziskavi so nas posledično zanimala stališča visokošolskih učiteljev in sodelavcev do učencev s posebnimi potrebami in v zvezi z njihovimi vidnimi in nevidnimi primanjkljaji ter prilagoditve študijskega procesa, zanimalo pa nas je tudi, kako visokošolski učitelji in sodelavci ocenjujejo svojo sposobnost poučevanja učencev s posebnimi potrebami (z vidnimi in nevidnimi primanjkljaji) in kakšno podporo (če sploh kakšno) potrebujejo.Uporabili smo deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno raziskovalno metodo ter kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. Izbrali smo neslučajnostni vzorec visokošolskih učiteljev in sodelavcev, ki sodelujejo v pedagoškem procesu na Univerzi v Ljubljani. Podatke smo pridobili s pomočjo elektronskega anketnega vprašalnika, ki je bil zasnovan za namen raziskave in na katerega se je odzvalo 323 ljudi, kar predstavlja 5,2% populacije visokošolskih učiteljev in sodelavcev Univerze v Ljubljani. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo visokošolski učitelji in sodelavci večinoma pozitivna stališča do različnih skupin študentov s posebnimi potrebami in do prilagajanja študijskega procesa njim. Ugotovili smo nekoliko več negativnih stališč do učencev s čustvenimi in vedenjskimi težavami, do slepih in slabovidnih študentov, do študentov z motnjami avtističnega spektra ter do gluhih in naglušnih študentov, prav tako smo ugotovili več negativnih stališč do študentov z nevidnimi primanjkljaji v primerjavi z učenci z vidnimi primanjkljaji, ki se kažejo kot nerazumevanje ali celo nepriznavanje posebnih vzgojno-izobraževalnih potreb študentov. Tudi stališča visokošolskih učiteljev in sodelavcev do študentov z vidnimi in nevidnimi primanjkljaji se pomembno razlikujejo glede na usmerjenost fakultete, na kateri poučujejo. Visokošolski učitelji, ki prihajajo iz humanističnih, družboslovnih ali umetnostno usmerjenih fakultet Univerze v Ljubljani, imajo bolj pozitivna stališča do študentov z vidnimi in nevidnimi primanjkljaji kot tisti, ki prihajajo iz znanstveno-tehničnih fakultet Univerze v Ljubljani. Ugotovili smo tudi, da dolžina delovne dobe bistveno ne vpliva na stališča visokošolskih učiteljev in sodelavcev, vendar pa dolžina delovne dobe prinaša bolj pozitivno samooceno znanja o izobraževalnih potrebah študentov in njihove sposobnosti poučevanja v primerjavi s sodelavci s krajšo delovno dobo. Ugotovljeno je bilo tudi, da velika večina visokošolskih učiteljev in sodelavcev potrebuje podporo pri poučevanju in prilagajanju učencev s posebnimi potrebami.
|
Higher education teachers and others involved in the pedagogical process play an important role in ensuring inclusive and accessible higher education. Research shows that the performance of students with special needs in higher education is significantly influenced by the attitudes and willingness of pedagogical staff to provide and implement adjustments of the study process. The more positive the attitudes of higher education teachers towards students with special needs and towards the adaptation of the study process, the likelier they will be willing to provide them.The aim of the master's thesis is to determine the attitudes of higher education teachers and associates at the University of Ljubljana towards individual groups of students with special needs and (in)visibility of their deficits, as well as to provide adjustments necessary for their success. In the empirical research, we were consequently interested in the attitudes of higher education teachers and associates towards students with special needs and in relation to their visible and invisible deficits, as well as to providing adaptations of the study process. We were also interested in how higher education teachers and associates assess their ability to teach students with special needs (with visible and invisible deficits) and what (if any) support they need.We used a descriptive and causal non-experimental research method and a quantitative and qualitative research approach. We chose a non-random sample of higher education teachers and associates who participate in the pedagogical process at the University of Ljubljana. The data were obtained with the help of an electronic questionnaire designed for the purpose of the survey, to which 323 people responded, which represents 5.2 % of the population of higher education teachers and associates of the University of Ljubljana.The results of the research showed that higher education teachers and associates mostly have positive attitudes towards different groups of students with special needs and towards adapting the study process to them. We discovered slightly more negative attitudes towards students with emotional and behavioural issues, blind and partially sighted students, students with autism spectrum disorders, and deaf and hard of hearing students. We also found more negative attitudes towards students with invisible deficits compared to students with visible ones, that manifests as a lack of understanding or even non-recognition of students’ special educational needs. The attitudes of higher education teachers and associates towards students with visible and invisible deficits also differ significantly depending on the orientation of the faculty they teach on. Higher education teachers who come from humanities, social sciences or arts-oriented faculties of the University of Ljubljana have more positive attitudes towards students with visible and invisible deficits than those who come from science and technology-oriented faculties of the University of Ljubljana. We also found that the length of years of service does not significantly affect the attitudes of higher education teachers and associates. The length of years of service does however result in more positive self-assessment of knowledge of the students educational needs and their ability to teach them, compared to colleagues with shorter length of years of service. It was also found that the vast majority of higher education teachers and associates need support in teaching and providing accommodations to students with special needs.
|
Visokošolski učitelji in drugi, ki sodelujejo v pedagoškem procesu, igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju inkluzivnega in dostopnega visokošolskega izobraževanja. Raziskave kažejo, da na uspešnost študentov s posebnimi potrebami v visokem šolstvu pomembno vplivajo stališča in pripravljenost pedagoških delavcev za zagotavljanje in izvajanje prilagoditev. Bolj kot so stališča visokošolskih učiteljev do študentov s posebnimi potrebami in do prilagajanja študijskega procesa pozitivna, prej bodo pripravljeni prilagoditve tudi zagotavljati. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kakšna so stališča visokošolskih učiteljev in sodelavcev na Univerzi v Ljubljani do posameznih skupin študentov s posebnimi potrebami in (ne)vidnosti njihovih primanjkljajev, kot tudi do zagotavljanja prilagoditev, potrebnih za njihov uspešen študij. V empirični raziskavi nas je posledično zanimalo, kakšna so stališča visokošolskih učiteljev in sodelavcev do študentov s posebnimi potrebami in glede na njihove vidne in nevidne primanjkljaje ter do prilagoditev in do nudenja prilagoditev študijskega procesa le-tem. Zanimalo nas je tudi, kako visokošolski učitelji in sodelavci ocenjujejo svojo usposobljenost za poučevanje študentov s posebnimi potrebami (z vidnimi in nevidnimi primanjkljaji) ter kakšno (če sploh) podporo bi pri tem potrebovali. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovanja in kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. Oblikovali smo neslučajnostni vzorec visokošolskih učiteljev in sodelavcev, ki na Univerzi v Ljubljani sodelujejo v pedagoškem procesu. Podatke smo pridobili s pomočjo elektronskega vprašalnika, oblikovanega za namen raziskave, na katerega se je odzvalo 323 oseb, kar predstavlja 5,2 % populacije visokošolskih učiteljev in sodelavcev Univerze v Ljubljani. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo visokošolski učitelji in sodelavci večinoma pozitivna stališča do različnih skupin študentov s posebnimi potrebami ter do prilagajanja študijskega procesa le-tem. Izstopajo nekoliko bolj negativna stališča do študentov s čustvenimi in vedenjskimi težavami, do slepih in slabovidnih študentov, študentov z motnjami avtističnega spektra ter gluhih in naglušnih študentov. Ugotavljamo tudi bolj negativna stališča do študentov z nevidnimi primanjkljaji v primerjavi s študenti z vidnimi, ki se kažejo kot nerazumevanje ali celo nepriznavanje posebnih izobraževalnih potreb. Stališča visokošolskih učiteljev in sodelavcev do študentov z vidnimi in nevidnimi primanjkljaji se pomembno razlikujejo tudi glede na usmeritev članice, na kateri poučujejo. Visokošolski učitelji, ki prihajajo s humanistično, družboslovno ali umetniško usmerjenih članic Univerze v Ljubljani, imajo bolj pozitivna stališča do študentov z vidnimi in nevidnimi primanjkljaji kot tisti, ki prihajajo z naravoslovno in tehniško usmerjenih članic Univerze v Ljubljani. Ugotavljamo tudi, da dolžina delovne dobe večinoma ne vpliva na stališča visokošolskih učiteljev in sodelavcev, temveč na bolj pozitivno samooceno poznavanja izobraževalnih potreb študentov s posebnimi potrebami in njihove usposobljenosti za poučevanje le-teh, v primerjavi s kolegi s krajšo delovno dobo. Ugotovljeno je bilo tudi, da velika večina visokošolskih učiteljev in sodelavcev potrebuje podporo pri poučevanju in nudenju prilagoditev študentom s posebnimi potrebami.
|
127996
|
V diplomskem delu je opisan projekt nadgradnje transportne linije imenovane MN2 v avtomobilskem proizvodnem podjetju. Avtomatizacija linije je bila izvedena v podjetju INEA d.o.o. Zahteva za posodobitev transportne linije je bila narejena zaradi potrebe po povečani proizvodnji, ki zahteva boljši in hitrejši pretok izdelkov ter možnost servisiranja in odpravljanja napak na saneh, ki se uporabljajo za prevoz avtomobilov preko proizvodne linije. Nadgradnje so bile narejene v conah 1 in 3, saj so imele največ prostora za dodatne postaje. V coni 1 je bila nameščena skladiščna enota, sestavljena iz 12 valjčnih miz, ki so bile postavljene nad obstoječe, ter dvižna miza A0. V coni 3 je bilo postavljeno servisno območje, sestavljeno iz dveh dodatnih valjčnih miz, postavljenih vzporedno z že obstoječo linijo in drsno mizo C2. V okviru tega projekta so bili izvedeni ustrezni kontrolni in nadzorni algoritmi, skupaj z vsemi potrebnimi varnostnimi ukrepi. V diplomskem delu so opisani uporabljeni elementi strojne opreme, nadgradnja programa v okolju STEP7 in širitev okolja ODiL.
|
The diploma thesis describes a project of upgrading a transport line, called MN2, in a car manufacturing company. Automation of the line was performed by INEA d.o.o. A request for a transport line updgrade was made due to the need of increased production, which requires better and faster product flow and the possibility of servicing and eliminating faults on the sleds, used for car transport through the production line. The upgrades were made in zones 1 and 3, as they had the most room for extra stations. In zone 1, a storage unit, consisting of 12 roller tables, which were set above the existing ones, was installed, as well as a lifting table A0. In Zone 3, a service area consisting of two additional roller tables, set in parallel with the already existing line and the sliding table C2, has been placed. In the scope of this project, proper control and supervision algorithms were implemented, together with all the necessary safety measures. The bachelor's degree describes the hardware elements used, the upgrade of the program in STEP7 environment and the expansion of the ODiL environment.
|
Diplomska naloga opisuje projekt za nadgradnjo transportne linije, imenovane MN2, v podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo avtomobilov. Za avtomatizacijo linije je bilo zadolženo podjetje INEA d.o.o. Zahteva za nadgradnjo transportne linije MN2 je prišla zaradi potrebe po povečanju proizvodnje, kar zahteva boljšo in hitrejšo pretočnost le-te in možnost servisiranja ter odpravljanja napak na saneh, ki se uporabljajo za transport avtomobilov po proizvodni liniji. Za nadgradnjo sta se uporabili coni 1 in 3, saj sta imeli največ prostora za dodatne mize. V coni 1 se je postavil zalogovnik, sestavljen iz dvižne mize A0 in 12-ih valjčnih miz, ki so se postavile nad že obstoječimi. V coni 3 pa se je postavilo servisno območje, sestavljeno iz pomične mize C2 in dveh dodatnih valjčnih miz, postavljenih vzporedno z že obstoječo linijo. Celotna nadgradnja linije je zajemala tudi implementacijo ustreznega vodenja, nadzora in zagotavljanje ustrezne varnosti. V diplomskem delu so opisani uporabljeni strojni elementi, nadgradnja programa v okolju Step7 in razširitev okolja ODiL.
|
112850
|
Gradbena industrija gre skozi digitalno preobrazbo, informacijsko modeliranje zgradb (Building Information Modeling - BIM) pa ima ključno vlogo v procesu digitalizacije. Ustvarja bolj povezano, sodelovalno in učinkovito okolje za vse faze gradnje. Vendar pa izboljšano sodelovanje in enostaven dostop do podatkov povečujeta tveganje za kibernetske napade s strani notranjih in zunanjih agentov, ki ogrožajo občutljive informacije o projektih. Ta študija se osredotoča na fazo načrtovanja, saj vprašanja kibernetske varnosti v okoljih BIM dosegajo vrhunec v tej fazi z vse večjim številom vključenih deležnikov in intenzivnim ustvarjanjem informacij. Čeprav obstajajo številni okviri kibernetske varnosti, ki so jih objavile mednarodne in nacionalne organizacije po vsem svetu, se nobeden od njih ne osredotoča posebej na fazo načrtovanja gradbenih projektov. Zato ta študija obravnava štiri generične dokumente o kibernetski varnosti, da bi izbrala najprimernejšo možnost za prilagajanje v okolje BIM. Kot rezultat pregleda je bil izbran okvir Cyber Assessment iz Nacionalnega centra za kibernetsko varnost (NCSC), ki nadaljuje s prilagajanjem glede na orodja, procese in zainteresirane strani, vključene v fazo načrtovanja. Kot rezultat te prilagoditve so opredeljena glavna vprašanja kibernetske varnosti v okviru BIM-design in podani so predlogi. V zadnjem delu študije je predlagana arhitektura za izmenjavo podatkov, ki uporablja tehnologijo Blockchain (BCT) in decentraliziran pristop shranjevanja za upravljanje nekaterih obravnavanih težav s kibernetsko varnostjo. Decentralizirani mehanizem za shranjevanje podatkov in uporaba tehnologije Blockchain (BC) v predlagani arhitekturi se razlikuje od prejšnjih študij.
|
The construction industry is going through a digital transformation, and Building Information Modelling (BIM) has a vital role in the digitalisation process. It creates a more connected, collaborative, and efficient environment for all phases of construction. However, improved collaboration and easy access to data increase the risk of cybersecurity attacks from internal and external threat agents against sensitive project information. This study focuses on the design phase since cybersecurity issues in BIM environments peak in this stage with the increasing number of stakeholders involved and intensive information creation. Even though there are many cybersecurity frameworks published by international and national organisations around the world, none of them particularly focuses on the design phase of construction projects. Therefore, this study reviews four generic cybersecurity documents to select the most suitable option for adapting into the BIM environment. As a result of the review, Cyber Assessment Framework from the National Cyber Security Centre (NCSC) is selected to proceed with the adaptation considering the tools, processes, and stakeholders involved in the design phase. As a result of this adaptation, the main cybersecurity issues in the BIM-design context are identified, and suggestions are provided. In the last part of the study, a data sharing architecture that makes use of Blockchain Technology (BCT) and decentralised storage approach is proposed to manage some of the addressed cybersecurity problems. Decentralised data storage mechanism and the use of Blockchain (BC) in the proposed architecture differentiates it from previous studies.
|
Gradbeništvo je sredi digitalne preobrazbe. Ključno vlogo pri njej ima gradbeniško informacijsko modeliranje (BIM). Omogoča bolj povezano, sodelovalno in učinkovito okolje za vse faze graditve objektov. Vendar izboljšano sodelovanje in enostaven dostop do podatkov povečujeta tveganje napadov na kibernetsko varnost s strani notranjih in zunanjih povzročiteljev, kar ogroža občutljive informacije o projektu. Ta študija se osredotoča na fazo načrtovanja, saj vprašanja kibernetske varnosti v okoljih BIM v tej fazi dosegajo vrhunec zaradi velikega števila udeležencev in velikega obsega novih informacij. Čeprav obstajajo številni okvirji kibernetske varnosti, ki jih postavljajo mednarodne in nacionalne organizacije po vsem svetu, se nobeden od njih posebej ne osredotoča na fazo načrtovanja v gradbeništvu. Zato ta študija obravnava štiri splošne dokumente o kibernetski varnosti, da bi izbrala najprimernejšo možnost za BIM okolja. Izbran je Okvir za ocenjevanje kibernetske varnosti Nacionalnega centra za kibernetsko varnost (NCSC), ki je v nadaljevanju prilagojen orodjem, postopkom in zainteresiranim deležnikov iz faze načrtovanja. Opredeljena so glavna vprašanja kibernetske varnosti v kontekstu načrtovanja v BIM okolju in podana priporočila. Proti koncu študije je predlagana kibernetsko varna arhitektura izmenjave podatkov, ki uporablja tehnologijo veriženja podarkovnih blokov (blockchain) in decentraliziran pristop za shranjevanje podatkov. Prav ta decentralizirani mehanizem za shranjevanje podatkov in uporaba blockchaina tehnologije v predlagani arhitekturi pristop razlikuje od drugih študij.
|
117985
|
Izbruh pandemije COVID-19 je močno vplival na sektor potovanj in turizma. Po večjih prekinitvah potovanj zaradi nepredvidljivih prepovedi potovanj so bili številni leti odpovedani, potniki pa zdaj zahtevajo odškodnino in povračilo stroškov. Uredba (ES) št. 261 / 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primeru zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov se je nenadoma znašla pred izzivom usklajevanja pravic in interesov letalskih potnikov na eni strani ter interesov letalskih prevoznikov, ki so jih prizadele likvidnostne težave, na drugi strani. V diplomski nalogi je podan splošen pregled obstoječih določb in ugotovitve o pomanjkljivostih le-teh s kritičnega vidika, pri čemer je skozi analizo novejše sodne prakse obravnavan tudi pojem "izredne okoliščine", ki je v obravnavani situaciji še posebej pomemben, saj je lahko letalski prevoznik le z dokazom o teh okoliščinah oproščen obveznosti plačila standardne odškodnine potnikom. Glede na navedeno je v magistrski nalogi proučena sodna praksa, ki jo je vzpostavilo Sodišče EU. Glavni cilj raziskave je odgovoriti na vprašanje, ali je uredba oblikovana tako, da ureja pravice potnikov v tako ekstremnih razmerah, kot je bila družba uvedena v zadnjih letih.
|
The outbreak of the COVID-19 pandemic has had a severe impact on the travel and tourism sector. Following major travel disruptions caused by unpredictable travel bans, many flights were cancelled and passengers are now seeking compensation and reimbursement of costs. Regulation (EC) No 261/2004, establishing common rules on compensation and assistance to passengers in the event of denied boarding and cancellation or long delay of flights was suddenly faced with a challenge to balance on one hand rights and interests of air passengers and the other, the interests of air carriers that were hit by liquidity problems. The thesis provides a general overview of the current provisions and comments on their deficiencies from a critical point of view. Through the analysis of the recent case law the concept of »extraordinary circumstances« is addressed as well. The latter is of particular importance in the present situation as only by proving such circumstances can the air carrier be released from the obligation to pay standard compensation to passengers. In the light of the foregoing, the master thesis examines the case law established by the Court of justice of the EU. The main objective of the research is to answer the question of whether the Regulation is designed to govern the rights of the passengers under such extreme conditions as society was introduced in recent years.
|
Izbruh pandemije COVID-19 je izredno prizadel turizem in za določen čas onemogočil kakršnakoli potovanja. Ukrepi, ki so jih države sprejele za preprečitev širjenja bolezni, so vodili v odpovedi letov, zaradi katerih so potniki želeli povračilo stroškov letalskih vozovnic in odškodnino v skladu z Uredbo 261/2004 o pravilih glede odškodnine in pomoči v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov. Izziv, s katerim je bila Uredba soočena, je bil usklajevanje pravic potnikov z interesi letalskih prevoznikov, katerih finančna moč je z naraščanjem odškodninskih in drugih zahtevkov strmo padala. Naloga zajema splošni pregled trenutne ureditve in pri tem kritično naslovi njene pomanjkljivosti. Skozi analizo novejše sodne prakse je obravnavan tudi institut »izrednih okoliščin«, ki je v času pandemije postal jedro Uredbe. Njegov pomen izvira iz dejstva, da se lahko letalski prevoznik izogne plačilu odškodnine, če dokaže obstoj izrednih razmer. V tej luči naloga obravnava sodno prakso Sodišča Evropske unije, končni cilj raziskovalnega dela pa je odgovoriti na vprašanje, ali je Uredba zasnovana za obvladovanje razmer, v katerih se je znašla družba v zadnjih letih.
|
140376
|
V magistrskem delu sem raziskovala kompetentnost šolskih svetovalnih delavcev v osnovnih šolah za učence s čustvenimi in vedenjskimi težavami (v nadaljevanju ČVM), razlike in podobnosti dela z učenci s ČVM v osnovnih šolah glede na profil šolskega svetovalnega delavca (psiholog, socialni pedagog in socialni delavec) ter kako je delo z učenci s ČVM potekalo v času pandemije COVID-19 in delo od doma. V teoretičnem delu sem najprej predstavila otroke s posebnimi potrebami, pri čemer sem se osredotočila predvsem na skupino otrok s ČVM, nato pa opisala socialno delo v osnovnih šolah in socialno delo pri otrocih s ČV. Teoretični del zaključujem s poglavjem, posvečenim vplivu pandemije COVID-19 na svetovalno delo v osnovnih šolah. Empirični del je sestavljen iz kvalitativne raziskave. Podatke sem pridobila s pomočjo delno standardiziranih intervjujev z devetimi šolskimi svetovalnimi delavci, zaposlenimi v slovenskih osnovnih šolah, ki so izobraženi socialni pedagogi / socialni delavci / psihologi. Ugotovila sem, da se anketiranci večinoma počutijo dovolj kompetentne na osnovni ravni za delo z učenci s ČVM, medtem ko se nekateri ne počutijo dovolj kompetentne za težje primere ČVM, hkrati pa izražajo potrebo po novih znanjih in spretnostih za delo s takšnimi učenci in boljšo podporo zunanjih institucij. Šolski svetovalni delavci v osnovnih šolah navadno prepoznajo ČVM po spoznavanju simptomov s strani drugih (učiteljev, staršev, sošolcev itd.), včasih pa jim o svojih težavah povedo tudi otroci sami. Med prepoznavnimi znaki prevladujejo tisti, ki kažejo na eksternalizirane težave, vendar so znaki za ponotranjene težave manj prepoznavni. Vsak učenec s ČVM je podvržen individualiziranemu procesu pomoči, ki izhaja iz njegovih potreb. Šolskim svetovalnim delavcem je najpomembnejša vzpostavitev varnega in zaupanja vrednega odnosa, ki temelji na spoštovanju do učenca. Šolski svetovalni delavci pri svojem delu uporabljajo najrazličnejše metode in tehnike, med katerimi je najpogostejši pogovor. Pri delu z učenci s ČVM sodelujejo z vrstniki, starši, učitelji in po potrebi tudi z zunanjimi institucijami. Delo od doma z učenci s ČVM je bilo težavno, težava je bila pomanjkanje osebnega stika in zasebnosti ter nezmožnost empatičnega reagiranja. ČVM so se v času dela od doma poslabšale. Tudi učenci, ki prej niso kazali znakov ČVM, so to storili kasneje. Po zaprtju šol ob začetku pandemije COVID-19 so se šolski svetovalni delavci počutili premalo kompetentne za delo od doma z učenci s to boleznijo. Prepoznali so potrebo po dodatni podpori ter boljših in ustreznih navodilih vlade glede dela na daljavo z otroki s to boleznijo.
|
In my master’s thesis I researched the competency of school counsellors in primary schools for pupils with emotional and behavioural difficulties (hereinafter EBD). Furthermore, I researched the differences and similarities of working with pupils with EBD in primary schools according to the profile of the school counsellor (psychologist, social pedagogue, and social worker) and how working with pupils with EBD went during the COVID-19 pandemic and working from home. In the theoretical part, I first introduce the special needs children, while mostly focusing on the group of children with EBD, while afterwards describing social work in primary schools and social work regarding children with EBD. I conclude the theoretical part with a chapter dedicated to the impact of the COVID-19 pandemic on counselling work in primary schools. The empirical part consists of qualitative research. I gathered the information via partially standardised interviews with nine school counsellors employed in Slovenian primary schools, who are educated social pedagogues/social workers/psychologists. I concluded that the interviewees mostly feel competent enough on a basic level for work with pupils with EBD, whereas some do not feel competent enough for harder cases of EBD, while also expressing the need for new knowledge and skills to work with such pupils and better support from external institutions. School counsellors in primary schools usually recognise EBD after learning about the symptoms from others (teachers, parents, classmates etc.), while sometimes the children themselves tell them about their problems. Among the recognisable signs, those that point to externalised difficulties predominate, but there are less recognisable signs for internalised difficulties. Every pupil with EBD is subject to an individualised helping process which is derived from their needs. Most important to the school counsellors is the establishment of a safe and trustworthy relationship, based on respect towards the pupil. School counsellors use a wide variety of methods and techniques during their work, the most common one being conversation. While working with pupils with EBD, school counsellors cooperate with their peers, parents, teachers and, if needed, external institutions. Working from home with pupils with EBD was difficult, the problem being a lack of personal contact and privacy, and the inability to react in an emphatic manner. EBD have worsened during times of working from home. Even pupils, who have previously not exhibited signs of EBD, did so after. EBD worsened with those, who suffered from them even before the pandemic. After schools closed at the start of the COVID-19 pandemic, school counsellors did not feel competent enough for working from home with pupils with EBD. They recognised the need for additional support, and better and duly instructions from the government regarding remote work with children with EBD.
|
V magistrskem delu raziskujem kompetentnost svetovalnih delavcev v osnovni šoli za delo z učenci s čustvenimi in vedenjskimi težavami (v nadaljevanju ČVT). Poleg tega raziskujem, kakšne so razlike in podobnosti dela z učenci s ČVT v osnovni šoli glede na profil svetovalnega delavca (psiholog, socialni pedagog in socialni delavec), ter kako je potekalo delo z učenci s ČVT v času epidemije covida-19 in šolanja na daljavo. V teoretičnem delu najprej predstavim otroke s posebnimi potrebami s poudarkom na skupini otrok s ČVT, nato pišem o svetovalnem delu v osnovni šoli in svetovalnem delu z učenci s ČVT, teoretični del pa zaključim s poglavjem o vplivu epidemije covida-19 na svetovalno delo v osnovni šoli. Empirični del je potekal z izvedbo kvalitativne raziskave. Informacije sem pridobila preko delno standardiziranih intervjujev z devetimi svetovalnimi delavkami, ki so zaposlene na osnovnih šolah po Sloveniji in so po izobrazbi socialne pedagoginje/socialne delavke/psihologinje. V raziskavi sem ugotovila, da se sogovornice v večini počutijo kompetentne na osnovni ravni za delo z učenci s ČVT, nekatere se ne počutijo kompetentne za težje primere ČVT, izrazile so tudi potrebo po novih znanjih in spretnostih za delo s temi učenci in boljši podpori s strani zunanjih institucij. Svetovalne delavke v osnovni šoli običajno prepoznajo ČVT preko pripovedovanja drugih oseb (učitelji, starši, sošolci ipd.), včasih pa o težavah povedo tudi učenci sami. Med prepoznanimi znaki prevladujejo tisti, ki kažejo na eksternalizirane težave, manj pa je prepoznanih znakov internaliziranih težav. Vsak učenec s ČVT je deležen individualiziranega procesa pomoči, ki izhaja iz njegovih potreb, pri tem pa je svetovalnim delavkam na prvem mestu vzpostavitev zaupnega in varnega odnosa, ki temelji na spoštovanju učenca. Svetovalne delavke pri delu uporabljajo široko paleto metod in tehnik, najpogostejša metoda je pogovor. Pri delu z učenci s ČVT svetovalne delavke sodelujejo z njihovimi vrstniki, starši, učitelji in po potrebi tudi z zunanjimi institucijami. Delo z učenci s ČVT v času dela na daljavo je bilo zahtevno, težave v tem času so bile odsotnost osebnega stika in zasebnosti ter nezmožnost empatičnih odzivov. ČVT so se po delu na daljavo povečale, težave so imeli tudi učenci, ki jih prej niso imeli, pri tistih, ki pa so imeli težave že pred tem, so bile te še bolj izrazite. Svetovalne delavke se na začetku zaprtja šol v epidemiji covida-19 niso počutile kompetentne za delo z učenci s ČVT na daljavo. Zaznale so potrebo po dodatni podpori ter boljših in pravočasnih navodilih za delo na daljavo z učenci s ČVT s strani ministrstva.
|
138910
|
Glede na različne opredelitve e-uprave je mogoče sklepati, da ta vključuje uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij v vladnih dejavnostih. Eden od dolgoročnih namenov e-uprave je izboljšati preglednost vladnih procesov in omogočiti enostavnejšo udeležbo državljanov. Značilnosti sodobne e-uprave vključujejo zagotavljanje storitev "vse na enem mestu" po načelu "samo enkrat", uporabo družbenih medijev s ciljem vključevanja državljanov v vladne procese, odprto vlado in izkoriščanje velepodatkov za povečanje preglednosti vladnih procesov. Sodobni razvoj na področju e-uprave ima potencial za povečanje udeležbe državljanov v demokratičnih procesih in za odpravo korupcije, saj ustvarja okolje z večjo stopnjo preglednosti. V diplomskem delu je predstavljena empirična študija e-uprave v petih državah, in sicer na Danskem, v Estoniji, Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem. Cilj raziskave je analizirati razvoj e-uprave v teh petih državah glede na stopnjo korupcije in politično participacijo njihovih državljanov. Povezava je analizirana s pomočjo linearne regresije kot osrednjega metodološkega orodja ter podatkov iz let 2003, 2010 in 2016, rezultati analize pa kažejo, da je višja stopnja korupcije močno povezana z manj razvito e-upravo, rezultati o stopnji politične participacije pa kažejo na odsotnost povezave z razvojem e-uprave.
|
Different definitions of e-government agree that it involves the use of information and communication technologies in governmental operations. One of the long-term intentions of e-government is to improve the transparency of the government processes and to allow simpler participation of citizens. The characteristics of contemporary e-government include provision of one-stop-shop services following the once-only principle, use of social media with the goal of including citizens in government processes, open government and the exploitation of big data to increase the transparency of government processes. Contemporary developments in e-government have a potential to increase participation of the citizens in the democratic processes and to eliminate corruption because they create an environment with increased levels of transparency. This thesis reports upon an empirical study of e-government in five countries of Denmark, Estonia, Austria, Slovenia and Croatia. The goal of the study is to analyze the development of e-government of these five countries in relation to the level of corruption and the political participation of their citizens. The relation is analyzed using linear regression as a central methodological tool as well as data from years 2003, 2010 and 2016. The results of the analysis show that the higher level of corruption is highly related with less developed e-government. The results on the degree of political participation indicate the absence of relation with the development of e-government.
|
Opredelitev e-uprave je več, vsi pa v njej omenjajo uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij za namen izvajanja storitev javne uprave. Dolgoročni cilji e-uprave vključujejo večanje transparentnosti dela vlade in njenih vej ter vključevanje državljanov v njene procese na lažji način. Značilnosti e-uprave so med drugim nudenje storitev po načelih vse na enem mestu in enkratnega obveščanja, uporaba družbenih omrežij za lažjo participacijo državljanov, omogočanje odprte vlade ter uporaba masovnih podatkov, ki povečujejo transparentnost vladnega delovanja. Moderne značilnosti e-uprave imajo potencial za povečevanje participacije državljanov v demokratičnih procesih in eliminiranje korupcije zaradi večje transparentnosti. V pričujočem delu je izdelana študija razvitosti e-uprave v petih državah, in sicer Danske, Estonije, Avstrije, Slovenije in Hrvaške. Raziskovali smo povezanost razvitosti e-uprave v teh državah z njihovo stopnjo korupcije ter s politično participacijo njihovih državljanov. Osnovno metodološko orodje raziskave je linearna regresija. V analizo so vključeni podatki za leta 2003, 2010 in 2016. Rezultati raziskave razkrivajo, da je višja stopnja korupcije povezana z manjšo stopnjo razvitosti e-uprave v državi. Po drugi strani ugotavljamo, da povezave med razvitostjo e-uprave in stopnjo politično participacije ni.
|
112731
|
Novejše raziskave kvantnega kaosa v kontekstu holografske dualnosti so razkrile lastnost Greenovih termičnih funkcij, ki so danes znane kot preskakovanje polov. V diplomskem delu raziskujemo gravitacijske implikacije tega pojava. Osredotočamo se na najpreprostejši fizikalni tip črne luknje: Schwarzschildovo črno luknjo s poljubno kozmološko konstanto. Še posebej v teh prostorih analiziramo gravitacijske valove z reševanjem motenih Einsteinovih enačb s pomočjo sferične harmonike razgradnje. Z vidika gravitacijske slike točke preskakovanja polov sporočajo dejstvo, da fizikalni robni pogoj, ki se pojavi ob dogodkovnem obzorju črne luknje, ne more enolično določiti rešitve motenih Einsteinovih Za Schwarzschildove črne luknje najdemo vse takšne točke in pokažemo, da jih neskončno veliko obstaja tudi v asimptotično ravnem primeru. Vse takšne točke razvrstimo tudi asimptotično v de Sitterjeve in anti-de Sitterjeve prostore in podpremo sklepe z numerično analizo. Končno razpravljamo o težavnosti razumevanja možnih fizičnih posledic tega pojava.
|
Recent research of quantum chaos in the context of the holographic duality elucidated a property of thermal Green functions now known as pole-skipping. In this thesis we investigate the gravitational implications of this phenomenon. We focus on the simplest physical type of a black hole: the Schwarzschild black hole with an arbitrary cosmological constant. In particular, in these spaces, we analyse the gravitational waves by solving the perturbed Einstein equations using spherical harmonics decomposition. In terms of the gravitational picture, the pole-skipping points signal the fact that the physical boundary condition imposed at the black hole’s event horizon fails to uniquely determine the solution of the perturbed Einstein equations. For Schwarzschild black holes, we find all such points and show that infinitely many of them exist even in the asymptotically flat case. We also classify all such points in asymptotically de Sitter and anti-de Sitter spaces and support the conclusions with numerical analysis. At last we discuss the difficulty of understanding the possible physical implications of this phenomenon.
|
Nedavne raziskave kvantnega kaosa v kontekstu holografske dualnosti so osvetlile lastnost termalnih Greenovih funkcij, sedaj poznano kot preskakovanje polov. V tem magistrskem delu raziskujemo gravitacijske implikacije tega pojava. Osredotočimo se na najenostavnejše fizikalne črne luknje: Schwarzschildove črne luknje s poljubno kozmološko konstanto. V teh prostorih analiziramo gravitacijske valove tako, da rešujemo perturbirane Einsteinove enačbe s pomočjo dekompozicije na sferne harmonike. V gravitacijski sliki se preskakovanje polov manifestira kot neenoličnost rešitev perturbiranih Einsteinovih enačb ob zahtevi po fizikalnem robnem pogoju na dogodkovnem obzorju črne luknje. V primeru Schwarzschildovih črnih lukenj najdemo vse take točke in pokažemo, da jih je v asimptotsko ravnem primeru neskončno. Prav tako klasificiramo vse take točke pri asimptotsko de Sitter in anti-de Sitter črnih luknjah in zaključke podpremo z numerično analizo. Nazadnje razpravljamo o težavnosti obravnave fizikalnih implikacij tega pojava.
|
138449
|
Uvod: Prehlad je pogost problem pri otrocih in njihovih starših, še posebej v hladnih obdobjih leta. Običajno gre za neškodljivo nadlogo, zaradi katere se otrok slabo počuti. Namen: V diplomskem delu smo raziskali znana in manj znana dejstva o navadnem prehladu pri otrocih z namenom, da jih predstavimo ciljni populaciji, tj. staršem, ki se pri svojih otrocih pogosto srečujejo s problemom prehlada in zato iščejo učinkovite rešitve. Z zagotavljanjem ustreznih informacij želimo vzpostaviti "shemo vse na enem mestu ", ki jim bo pomagala pri iskanju praktičnih nasvetov. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno raziskavo, tj. pregled obstoječe literature. Na spletu smo zbrali literaturo o navadnem prehladu, iz katere smo izbrali 28 enot. S primerjavo starejše literature z novejšo smo poskušali potrditi relevantnost in veljavnost starejših virov. Izključitveni kriteriji so bili dvojni članki, članki brez informacij o otrocih, članki brez profila avtorja / strokovne usposobljenosti in članki z versko vsebino. Vključitveni kriteriji so bili otroci in ključne besede "prehlad "," okužba ", "zgornje dihalne poti "," virologija "" informacije. Rezultati: V diplomskem delu smo s pomočjo iskanja po ključnih besedah pridobili ustrezno literaturo o navadnem prehladu. Glede na veliko število člankov smo izbrali ustrezne s pregledom njihovih izvlečkov. Literaturo smo iskali tudi v elektronskih podatkovnih bazah COBIB.SI in uporabili 5 primernih enot ter v podatkovnih bazah DiKUL (6 enot), CINAHL (3 enote), MEDLINE (6 enot) in Cochrane Library (8 enot). Razprava in zaključek: Zaradi slabega znanja in ozaveščenosti starši v primeru prehlada pogosto poiščejo zdravniško pomoč. Pri osnovnem zdravstvenem varstvu in preprečevanju prehlada ima pomembno vlogo medicinska sestra, ki zagotavlja točne informacije in nasvete o ustreznih ukrepih. Ustrezne informacije o prehladu, ki so na voljo na internetu, veljajo za varne, le majhen delež pa je netočen in zavajajoč.
|
Introduction: Common cold is a frequent problem in children and their parents, particularly in cold periods of the year. Usually, it is a harmless nuisance, which makes the child to feel unwell. Purpose: In the thesis, we investigated known and lesser known facts about common cold in children with the aim of presenting them to target population, i. e. parents who frequently face the problem of common cold in their children and therefore seek effective solutions. By providing relevant information, we want to establish “the one stop scheme” to assist them in finding practical advice. Methods: We used descriptive research, i. e. review of existing literature. On internet, we gathered literature on common cold from which we selected 28 units. By comparing older literature with the newer one, we tried to confirm the relevance and validity of older sources. The exclusion criteria were duplicate articles, articles providing no information on children, articles without authors’ profile/professional qualification, and articles with religious content. The inclusion criteria were children and keywords “common cold”, “infection”, ”upper respiratory tract”, “virology”, “information”. Results: With search by keywords, we obtained relevant literature on common cold to use it in our thesis. In view of the large number of articles, we selected appropriate ones by reviewing their abstracts. In addition, we searched for literature in electronic data bases COBIB.SI and used 5 appropriate units, as well as in databases DiKUL (6 units), CINAHL (3 units), MEDLINE (6 units), and Cochrane library (8 units). Discussion and conclusion: Due to poor knowledge and awareness, parents in case of common cold often seek for medical assistance. In basic healthcare and in prevention of common cold, a nurse plays a vital role, providing accurate information and advice on appropriate measures. Relevant information on common cold, available o internet is considered to be safe, only a small proportion being inaccurate and misleading.
|
Uvod: Prehlad je ena najbolj pogostih zdravstvenih težav, s katero se zlasti v hladnih mesecih srečujejo otroci in njihovi starši. Je nadloga, ki močno načne otrokovo počutje in vpliva na vsakodnevno življenje. Namen: V diplomskem delu želimo raziskati znana in manj znana dejstva o prehladu, da bi izdelali uporaben načrt e-vsebin ali tudi priporočil, ki bi jih lahko ciljni populaciji predstavili na nekaterih spletnih mestih svetovnega spleta. Ciljna populacija, ki jo naslavljamo, so tisti starši, ki se srečujejo s problematiko prehladnih bolezni, iščejo odgovore na svoja vprašanja in predvsem morebitne alternativne rešitve za preprečevanje in zdravljenje prehlada pri svojih otrocih. Predvsem jih želimo razbremeniti mukotrpnega in zahtevnega iskanja »točnih« informacij v poplavi internetnih strani ter jih usmerjeno voditi po vsebinah, kjer bodo na enem mestu zbrani vsi relevantni podatki. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s pregledom tiste literature, ki smo jo izbrali za objavo na spletnem portalu. Izmed dostopnih smo uporabili 28 enot literature, od tega tudi nekaj enot starejšega izvora strokovne. Starejšo literaturo smo namreč želeli primerjati z novejšo, da bi potrdili relevantnost in veljavnost starejših virov. Izključitvena merila so bila: 1) podvojeni prispevki; 2) prispevki, v katerih niso bili obravnavani otroci; 3) prispevki brez znanega avtorjevega profila oziroma njegove strokovne usposobljenosti ter 4) prispevki z versko vsebino. Vključitvena merila pri iskanju literature so bile vsebine povezane z otroki, ter ključne besede »prehlad«, »okužba«, »zgornja dihalna pot«, »virologija«, »gripa« in »informacije«, ki smo jih vnesli v iskalnike literature. Rezultati: Na osnovi ključnih besed in izključitvenih kriterijev smo našli literaturo, ki smo jo uporabili v diplomskem delu za prikaz posameznih izsledkov. Literaturo smo iskali v Vzajemni bibliografski-kataložni bazi podatkov COBIB.SI (5 enot) ter preko portala DiKUL (6 enot) in podatkovnih baz CINAHL (3 enote), MEDLINE (6 enot) in Cochrane Library (8 enot). Rezultate smo razdelili na posamezna poglavja in tako jasno opredelili različne pristope zdravljenja in preventivnih ukrepov. Razprava in zaključek: Prehladne bolezni so zaradi neznanja oziroma nezadostne ozaveščenosti staršev in prebivalstva med najpogostejšimi razlogi obiska pediatrične ambulante. V okviru osnovnega zdravstvenega varstva in preventivnega delovanja igra ključno vlogo medicinska sestra, ki z zdravstvenovzgojnim delom staršem svetuje glede ustreznega vzorca obnašanja in pomembno prispeva k preprečevanju okužb. V splošnem velja, da je iskanje točnih informacij s področja zdravstva varno in zanesljivo – le majhen delež informacij je namreč netočen, pomanjkljiv ali zavajajoč oziroma starši (in laična javnost) točnih zdravstvenih informacij, ki temeljijo na dokazih strokovno usposobljenih raziskovalcev, ne znajo poiskati
|
113368
|
V objavljeni strokovni literaturi pogosto beremo, da se vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic počutijo vse bolj pod stresom, saj se pri svojem delu srečujejo s situacijami, za katere niso dovolj usposobljene. Med strokovnimi delavkami take situacije povzročajo stres in občutek, da niso sposobne za opravljanje nalog. V praksi uresničujemo vedno večje potrebe po izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavk za delo z otroki s posebnimi potrebami ter nekatere smernice za lažje vključevanje teh otrok v življenje in delo v enoti vrtca. Specialni in rehabilitacijski pedagogi, kot strokovnjaki za delo z otroki s posebnimi potrebami, lahko nudijo različne oblike pomoči in podpore, s pomočjo katerih bi pridobili nekaj novega znanja, ga nadgradili in razvili kompetence, potrebne za delo z otroki s posebnimi potrebami. Strokovni tim vrtca, ki ga vodi specialni in rehabilitacijski pedagog, je ena izmed učinkovitih oblik pomoči in podpore strokovnim delavcem. S takšnim timom strokovni delavci pridobijo visoko stopnjo strokovnega znanja s področja dela z otroki s posebnimi potrebami, ki izhaja iz posebnih veščin specialnega in rehabilitacijskega pedagoga, izkušenj strokovnih delavcev in različne strokovne literature. Kompetence nadgrajujemo tako, da se strokovni delavci lažje spoprijemajo s situacijami, s katerimi se lažje srečujejo pri delu z otroki s posebnimi potrebami. V raziskovalnem delu smo oblikovali in uporabili anketni vprašalnik, ki ga je ustrezno izpolnilo 110 strokovnih delavcev - vzgojiteljev predšolskih otrok in pomočnikov vzgojiteljev iz vrtcev iz vse Slovenije. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako strokovni delavci zaznavajo svoje kompetence in vzgojno-izobraževalne potrebe na področju dela z otroki s posebnimi potrebami ter kakšne oblike pomoči in podpore potrebujejo specialni in rehabilitacijski pedagogi. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotavljali tudi, ali strokovni delavci v vrtcu izražajo potrebo po oblikovanju strokovnega tima, ki ga vodi specialni in rehabilitacijski pedagog, z namenom nudenja pomoči, podpore in dodatnih strokovnih znanj in kompetenc za delo z otroki s posebnimi potrebami. S pomočjo pridobljenih podatkov smo pridobili vpogled v to, kakšne oblike pomoči in podpore pri delu z otroki s posebnimi potrebami pričakujejo strokovni delavci v vrtcih, da bi bilo njihovo strokovno delo z otroki s posebnimi potrebami uspešnejše in bolj kakovostno. Rezultati raziskave so pokazali, da strokovni delavci nudijo pomoč in podporo specialnega in rehabilitacijskega pedagoga, vendar bi si želeli še več. Največ podpore in pomoči bi potrebovali na področju odkrivanja otrok s posebnimi potrebami, komunikacije in sodelovanja s starši ter sodelovanja v strokovnem timu/skupini, saj na teh področjih zaznavajo pomanjkanje dejanskih kompetenc za delo z otroki s posebnimi potrebami, hkrati pa smo ugotovili, da si strokovni delavci želijo, da bi se v vrtcu pod vodstvom specialnega in rehabilitacijskega pedagoga oblikoval poseben tim/skupina.
|
In the published expert literature, we often read that teachers and assistant teachers feel increasingly stressed, for they encounter situations during their work, which they are not sufficiently trained for. Among the professional workers, such situations cause stress and a feeling that they are not fit for the tasks. In practice, we realize increasingly larger needs for education and training of the professional workers for working with children with special needs, and for some directives for easier incorporation of those children into the life and work of the kindergarten unit. Special and rehabilitation teachers, as the experts for working with children with special needs, can offer various forms of help and support, by means of which they would acquire some new knowledge, upgrade them and develop their competencies, necessary for the work with the children with special needs. The professional team of a kindergarten, guided by a special and rehabilitation teacher, is one of the effective forms of help and support to the professional workers. Through such team, the professional workers gain high levels of expertise from the field of working with children with special needs, which derive from special skills of the special and rehabilitation teacher, experiences of the professional workers, and various professional literature. The competencies are upgraded in such a way. Consequently, the professional workers cope with situations, which they encounter more easily while working with the children with special needs. In the research part, we formed and used a survey questionnaire, which was appropriately filled in by 110 professional workers – teachers of the preschool children and assistant teachers from kindergartens from all over Slovenia. The purpose of the research was to ascertain how professional workers percept their competencies and educational needs in the field of working with children with special needs, and which forms of help and support they need by special and rehabilitation teachers. By means of a questionnaire, we were also discovering, whether the professional workers in the kindergarten express a need for forming a professional team, led by the special and rehabilitation teacher, with the purpose of offering some help, support and additional professional knowledge and competencies for working with children with special needs. By means of the acquired data, we gained an insight into what kind of forms of help and support in working with children with special needs are expected by the professional workers in kindergartens in order for their professional work with children with special needs would be more successful and more qualitative. The results of the research have shown that professional workers are offered help and support by the special and rehabilitation teacher, but they would wish more of that. Most support and help would be needed in the fields of discovering the children with special needs, communication and cooperation with parents, and cooperation in the professional team/group, for in these fields they perceive a lack of factual competencies for working with children with special needs. At the same time, we have discovered that the professional workers wish that a special team/group would be formed within the kindergarten, led by a special and rehabilitation teacher.
|
V strokovni literaturi pogosto zasledimo, da se vzgojitelji in pomočniki vzgojitelja čutijo čedalje bolj obremenjeni, saj se pri svojem delu srečujejo s situacijami, za katere niso dovolj strokovno usposobljeni. Takšne situacije pri marsikaterem strokovnem delavcu povzročajo stres in občutek, da le-tej ne bo kos. V praksi ugotavljamo vedno večje potrebe po dodatnem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev za delo z otroki s posebnimi potrebami ter po smernicah za lažje vključevanje le-teh v življenje in delo oddelka vrtca. Specialni in rehabilitacijski pedagogi, kot strokovnjaki za delo z otroki s posebnimi potrebami, jim lahko ponudijo različne oblike pomoči in podpore, s pomočjo katerih bi pridobivali nova znanja, jih nadgrajevali ter razvijali kompetence potrebne za delo z le-temi. Strokovni tim znotraj vrtca, ki je voden s strani specialnega in rehabilitacijskega pedagoga, je ena izmed učinkovitih oblik pomoči in podpore strokovnim delavcem. Preko takšnega tima strokovni delavci pridobijo kvalitetna znanja s področja dela z otroki s posebnimi potrebami, ki izhajajo iz strokovne podkovanosti specialnega in rehabilitacijskega pedagoga, izkušenj strokovnih delavcev ter različne strokovne literature. Kompetence se na takšen način nadgrajujejo, strokovni delavci pa se posledično lažje soočajo s situacijami, v katere so vpeti med delom z otroki s posebnimi potrebami. V raziskovalnem delu raziskave smo oblikovali in uporabili anketni vprašalnik, ki ga je ustrezno izpolnilo 110 strokovnih delavcev – vzgojiteljev predšolskih otrok in pomočnikov vzgojiteljev. iz vrtcev po celotni Sloveniji. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako strokovni delavci zaznavajo svoje kompetence in izobraževalne potrebe na področju dela z otroki s posebnimi potrebami ter katere oblike pomoči in podpore potrebujejo s strani specialnega in rehabilitacijskega pedagoga. Z vprašalnikom smo tudi ugotavljali, ali strokovni delavci v vrtcu izražajo potrebo po oblikovanju strokovnega tima, ki bi ga vodil specialni in rehabilitacijski pedagog, z namenom nudenja pomoči, podpore ter dodatnega strokovnega znanja in kompetenc za delo z otroki s posebnimi potrebami. S pridobljenimi podatki smo dobili vpogled v to, kakšne oblike pomoči in podpore pričakujejo strokovni delavci v vrtcih, da bi bilo njihovo strokovno delo z otroki s posebnimi potrebami uspešnejše in bolj kakovostno. Rezultati raziskave so pokazali, da strokovni delavci imajo pomoč in podporo specialnega in rehabilitacijskega pedagoga, vendar bi si ju želeli še več. Največ pomoči in podpore bi potrebovali predvsem na področjih odkrivanja otrok s posebnimi potrebami, komunikacije in sodelovanja s starši ter sodelovanja v strokovnem timu/skupini, saj na teh področjih zaznavajo pomanjkanje konkretnih kompetenc za delo z otroki s posebnimi potrebami. Obenem smo ugotovili, da si strokovni delavci želijo, da bi se znotraj vrtca oblikoval strokovni tim/skupina, ki bi ga vodil specialni in rehabilitacijski pedagog.
|
95033
|
Virusom podobni delci (VLP-ji) so podobni njihovim domorodnim virusom, vendar jim primanjkuje virusnega genskega materiala. Visoko simetrična organizacija plaščnih beljakovin, enostavna proizvodnja, enostavne genetske in proteinske spremembe ter varna uporaba v bioloških sistemih so nekateri od glavnih razlogov, zakaj VLP-ji postajajo pomembni na nanobiotehnološkem področju. Virioni krompirjevega virusa Y (PVY) so dolgi 740 nm in široki 13 nm. Ko so plašč proteini prekomerno izraženi v bakterijskem sistemu, se sami sestavijo v do 3 µm dolge in 13 nm široke fleksibilne filamentne VLP-je. Eksperimentalni del magistrskega dela je bil izveden v raziskovalni skupini, ki je v zadnjem času ugotavljala tridimenzionalno strukturo PVY virionov s krioelektronsko mikroskopijo pri skoraj atomski ločljivosti. V primeru VLP so ugotovili, da so CP-ji organizirani v oktamernih obročih, ki se zlagajo skupaj in tvorijo dolge fleksibilne delce. Cilj mojega dela je bil pripraviti rekombinantne CP-je, ki bi VLP-jem vpeljali posebne lastnosti in jih naredili primerne za različne aplikacije. Glede na znano strukturo VLP-ja smo pripravili mutante CP na način, da smo na zunanjo površino VLP-ja uvedli nov cistein. Samosestavljanje VLP po prekomerni ekspresiji CP mutantov v Escherichia coli smo potrdili s transmisijskim elektronskim mikroskopom. Za te mutante smo izmerili tudi krožni dikroizem in potrdili, da substitucije niso motile sekundarne strukture CP. Primerjava talilnih temperatur, določenih z diferenčno vrstično fluorimetrijo, je pokazala, da mutanti prenašajo ostrejše pogoje, ki se nanašajo na ekstremni pH in višje koncentracije soli. Uvajanje novih cisteinov na zunanjo površino VLP smo potrdili z vezavo fluorescenčnega barvila Alexa 488, ki primarno reagira le s tiolnimi funkcionalnimi skupinami. V okviru diplomske naloge smo prvič izdelali in karakterizirali stabilne PVY VLP-je z novimi reaktivnimi funkcionalnimi skupinami na njihovi zunanji površini in s tem odprli nove možnosti za nadaljnjo modifikacijo fleksibilnih filamentnih delcev.
|
Virus-like particles (VLPs) are similar to their native viruses, but they are lacking viral genetic material. Highly symmetrical coat protein organisation, simple production, easy genetic and protein modifications as well as safe usage in biological systems are some of the main reasons why VLPs are gaining importance in nanobiotehnological field. Potato virus Y (PVY) virions are 740 nm long and 13 nm wide. When coat proteins are overexpressed in bacterial system, they self-assemble into up to 3 µm long and 13 nm wide flexible filamentous VLPs. Experimental part of my master thesis was done in a research group that recently determined three-dimensional structure of PVY virions by crio-electron microscopy at near atomic resolution. In the case of VLP they found out that CPs are organised in octamer rings that stack together and form long flexible particles. The goal of my thesis was to prepare recombinant CPs that would introduce special characteristic to VLPs and make them suitable for different applications. Depending on the known structure of VLP we prepared mutants of CP in the way that we introduced novel cysteine on the outer VLP’s surface. The self-assembly of VLPs after overexpression of CP mutants in Escherichia coli was confirmed by transmission electron microscope. For those mutants we also measured circular dichroism and confirm that substitutions did not disturb CP’s secondary structure. Comparison of melting temperatures, determined by differential scanning fluorimetry, showed that mutants tolerate harsher conditions referring to extreme pH and higher concentrations of salt. The introduction of novel cysteines on the VLP’s outer surface was confirmed by binding of fluorescent dye Alexa Fluor 488, that preferentially react only with thiol functional groups. During this thesis we produced and characterised, for the first time, stable PVY VLPs with novel reactive functional groups on their outer surface and thus open new possibilities for further modification of flexible filamentous particles.
|
Virusom podobni delci (angl. virus-like particles, VLPs) so strukturno podobni virusom, iz katerih so pridobljeni, a za razliko od izvornih virusov nimajo prisotnega virusnega genetskega materiala. Lastnosti VLP-jev, ki doprinašajo k vedno večjemu pomenu VLP-jev na področju nanobiotehnoloških aplikacij, so simetrična ureditev plaščnih proteinov, enostavne metode izolacije, dovzetnost za genske in proteinske modifikacije in varna uporaba v bioloških sistemih. Virus Y krompirja (angl. potato virus Y, PVY) tvori do 740 nm dolge in 13 nm široke virione, plaščni proteini pa se ob izražanju v bakterijskem ekspresijskem sistemu ter odsotnosti virusne RNA samosestavijo v do 3 µm dolge in 13 nm široke nitaste fleksibilne delce. V raziskovalni skupini, kjer sem opravljala magistrsko nalogo, so določili tridimenzionalno strukturo virusa PVY in ustreznega VLP-ja s pomočjo krio-elektronske mikroskopije pri ločljivosti blizu atomske. V primeru VLP-ja so ugotovili, da ena enota plaščnega proteina (angl. coat protein, CP) sestavlja osemčlenske obroče, ki se med seboj sestavljajo v dolge nitke. Namen mojega magistrskega dela je bil pripraviti take rekombinantne oblike CP-ja, ki bi dale nastalim VLP-jem posebne lastnostni za nadaljno uporabo v različne bionanotehnološke namene. Na podlagi znane strukture VLP-ja smo pripravili mutante CP-ja tako, da smo določene aminokislinske ostanke, izpostavljene na površini VLP nitke, zamenjali s cisteinskim ostankom. Po izražanju v Escherichia coli smo samosestavljanje mutiranih CP-jev v VLP-je potrdili s presevnim elektronskim mikroskopom. Da uvedba mutacij ni vplivala na sekundarno strukturo plaščnega proteina smo pokazali s cirkularnim dikroizmom. O termični stabilnosti smo sklepali na podlagi temperatur denaturacije, ki smo jih določili z metodo dinamične diferenčne fluorimetrije. Izkazalo se je, da je vpliv sprememb pH in ionske jakosti na termično stabilnost mutantov primerljiv z vplivom na stabilnost PVY VLP-jev. Prisotnostnost uvedenih reaktivnih tiolnih funkcionalnih skupin na površini VLP-jev smo pokazali z vezavo fluorescenčnega barvila Alexa Fluor 488, ki specifično prepozna tiolne funkcionalne skupine. Termično tabilni ter biokemijsko in biofizikalno okarakterizirani PVY VLP-ji s površinsko prisotnimi reaktivnimi tiolnimi funkcionalnim skupinami so prvi PVY VLP-ji s tovrstno modifikacijo in tako odpirajo nove možnosti za modificiranje fleksibilnih nitastih delcev.
|
110030
|
Cilj in namen diplomskega dela je bil izdelati program vadbe za telesno pripravo plesalcev hip hopa v prehodnem obdobju, ki je pogosto zanemarjen. V diplomskem delu smo izvedli raziskavo o poškodbah plesalcev hiphopa, o porabi kisika, aerobnem in anaerobnem delu pri plesu in o potrebnih komponentah za uspešne plesalce hiphopa. Pri pripravi programa za prehodno obdobje smo se osredotočili predvsem na vzdržljivost, vzdržljivost moči, vključili pa smo tudi vadbe za gibljivost. Pri vzdržljivostni vadbi smo poskušali uporabiti metode, ki so najbolj dostopne in realne za izvajanje. Uporabili smo aerobno vadbo - glasbeno skupino aerobika, ki ima zelo pozitiven vpliv na razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti. Aerobika je zelo podobna plesu, saj gre za kombinacijo fizičnih sposobnosti, ki so potrebne za ples in prav tako je potrebno slediti ritmu, ki ga narekuje glasba. Fartlek je zelo primeren tudi za razvoj vzdržljivosti, zato smo jo vključili v program, saj ta oblika vadbe razvija vsestranske gibalne sposobnosti in ne le tiste, ki so potrebne za ples. Za razvoj moči smo uporabili krožno vadbo, saj tekmovalni hip-hop ples običajno ni individualno tekmovanje, izjema pri tem je tekmovanje v solistični disciplini, ampak v večji skupinski konkurenci, zato je ta vadba organizacijsko najbolj primerna. Za razvoj moči smo uporabili skupinske krožne treninge, saj je tekmovalni hip-hop večinoma skupinsko tekmovanje, zato je ta vadba organizacijsko najbolj primerna in primerna tudi za posameznike, due in manjše skupine. Vključili bomo tudi treninge gibljivosti kot samostojno vadbeno enoto in kot dodatek ob koncu treninga moči.
|
The aim and purpose of the thesis was to draw up a training program for physical preparation of hip hop dancers during the transitional period, which is often neglected. In the thesis, a survey of research has been carried out, concerning the injuries of hip-hop dancers, oxygen consumption, aerobic and anaerobic work in dancing and the necessary components needed for successful hip-hop dancers. When drawing up the program for the transitional period, we focused mainly on endurance, strength endurance and we also included flexibility workouts. With endurance training we tried to use methods that are most accessible and realistic for implementation. We used aerobic training – music group aerobics, which has a very positive impact on the development of movement and functional abilities. Aerobics is very similar to dancing, because it is a combination of physical abilities required for dancing and it is also necessary to follow the rhythm dictated by the music. Fartlek is very suitable for the development of endurance as well, so we included it in the program, since this form of training develops versatile movement abilities and not only those which are necessary for dancing. For the development of strength, we used circuit workout since competitive hip-hop dancing is not usually an individual competition. An exception to this is, when competing in the solo discipline, but a larger group competition, therefore this exercise is organizationally the most suitable. For the development of strength, we used group circuit workouts since competitive hip-hop dancing is mostly group competition. Therefore this exercise is organizationally the most suitable and also appropriate for individuals, duos and small groups. We will also include flexibility trainings as a separate exercise unit and as an addition at the end of strength trainings.
|
Cilj in namen diplomskega dela je bil sestaviti vadbeni program za dvig telesne pripravljenosti plesalk in plesalcev hip hopa v prehodnem obdobju, ki je pogosto zanemarjen. V diplomski nalogi smo opravili pregled raziskav, ki obravnavajo poškodbe pri plesalcih hip hopa, porabo kisika, aerobno in anaerobno delo pri plesu in komponente, ki so potrebne za uspešnost hip hop plesalcev. Pri sestavi programa za prehodno obdobje smo dali poudarek predvsem na vzdržljivost in repetitivno moč vključili smo tudi treninge gibljivosti. Pri treningih vzdržljivosti smo poizkušali uporabiti načine treningov, ki so najbolj dostopni in realni za izvedbo. Uporabili smo trening aerobike – skupinske vadbe ob glasbi, ki zelo pozitivno vpliva na razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti. Aerobika je zelo podobna plesu, ker gre za razvoj gibalnih sposobnosti, ki so potrebne pri plesu, potrebno pa je tudi slediti ritmu, ki ga narekuje glasba. Uporaba fartleka je prav tako zelo primerna za razvoj vzdržljivosti, zato smo ga vključili v program, saj s to vrsto vadbe razvijamo druge gibalne sposobnosti, ne le tiste, ki so potrebne pri plesu. Za razvoj moči smo uporabili obhodno vadbo, saj gre pri tekmovalnem plesu hip hopa po navadi za večjo skupino, torej je ta vadba organizacijsko najbolj primerna. Gibljivosti smo namenili tudi posebne treninge s statičnim in balističnim raztezanjem, ki smo jih izvajali dvakrat tedensko kot samostojno vadbeno enoto in pa ob koncu treningov moči.
|
95768
|
V procesu varjenja ulitkov se pojavi več tehnoloških problemov. Najprej se pojavi problem brizganja, ko v prisotnosti visokih temperatur majhni delci masti in nečistoče spremenijo svoj volumen in sčasoma eksplodirajo. Drugič, v zvarih lahko pride do razpok in poroznosti. V diplomskem delu je analizirano varjenje aluminijastih ulitkov EN AC-43500-T6 z aluminijastim profilom EN AW-6005-T6 z uporabo dodajnega materiala OK Autrod 4043. Z varjenjem aluminija sama po sebi nastane dodaten problem, problem oksidne plasti. V uvodnih poglavjih diplomskega dela je predstavljena teorija varilnega procesa in uporabljenih materialov, čemur sledijo poglavja o preučevanju optimalnih varilnih parametrov, metod in faktorjev, s ciljem, da zvar doseže zadostno trdnost in funkcionalnost. Varjenje uporablja MIG / MAG postopek skupaj s CMT tehnologijo. Glede na pričevanja je bil glavni poudarek na vplivu obdelave zvarnih robov v položajih gorilnika. Prišli smo do zaključka, da je bolje, da se odlitek obdeluje med seboj, da se spremeni v dveh zaporednih korakih.
|
In the process of welding castings several technological problems arise. Firstly, there is a problem of spraying, when in the presence of high temperatures small grease particles and impurities change their volume and eventually blow up. Secondly, cracks and porosity in welds can occur. The thesis analyses the welding of aluminium castings EN AC-43500-T6 with an aluminium profile EN AW-6005-T6 using filler material OK Autrod 4043. Welding aluminium itself adds an additional problem, the problem of the oxide layer. In the introductory chapters of the thesis the theory of the welding process and the materials used is presented. This is followed by the subsequent chapters on examining the optimal welding parameters, methods and factors, with the goal of a weld achieving sufficient strength and functionality. Welding uses the MIG/MAG process together with the CMT technology. According to the testimony, the main emphasis was on the influence of welding edge treatment in burner positions. We come to the conclusion that it is better for the cast to be machined with each other, in order to change in two consecutive steps.
|
Pri varjenju ulitkov imamo izzive, saj prihaja do brizganja zaradi vključkov masti, ujetih plinskih mehurčkov in nečistoč, ki pod vplivom visoke energije tako spremenijo svoj volumen, da jih raznese. Prihaja tudi do poroznosti v zvaru, razpok, oz. slabše trdnosti spoja. Testirali smo varjenje odlitka EN AC-43500-T6 s profilom iz aluminijeve litine EN AW-6005-T6, z dodajnim materialom OK Autrod 4043. Pri aluminijevih zlitinah imamo dodatno težavo pri varjenju, ki nam jo povzroča oksidna plast. V začetku naloge je predstavljena teorija o postopku varjenja in o uporabljenih materialih, v nadaljevanju naloge pa skušamo ugotoviti pravilne parametre, načine varjenja in dejavnike pri varjenju, da bo zvar zagotavljal zadostno trdnost ter funkcionalnost. Varjenje poteka po postopku MIG/MAG s tehnologijo CMT. Pri testih je bil glavni povdarek na vplivu obdelanega zvarnega robu in lege gorilnika. Prišli smo do zakljčka, da je bolje da je obdelan ulitek oziroma oba v primeru, da varimo v dveh zaporednih korakih varjenja.
|
110006
|
Uvod: Ročna dinamometrija združuje nekatere prednosti tako ročnega testiranja mišic kot fiksne dinamometrije. Čeprav v literaturi primanjkuje standardiziranih testnih protokolov, se le-ti vse pogosteje uporabljajo v klinični praksi za merjenje mišične moči. Za merjenje občutljivosti na mehansko bolečino se pogosto uporabljajo tlačni algometri. Namen preverjanja zanesljivosti in veljavnosti ročne dinamometrije ter zanesljivosti tlačne algometrije v spodnjih okončinah zdravih preiskovancev. Metode dela: V raziskavo smo vključili 30 zdravih mladih odraslih oseb. Dvakrat smo izvedli ročno dinamometrijo in testiranje z algometrijo tlaka. Mišično moč 12 mišičnih skupin spodnjih okončin in prag bolečine pritiska pri m. rectus femoris in m. tibialis anterior. Testiranje smo ločili za dva dni. Vrednotenje zanesljivosti posameznega preiskovalca smo izvedli s pomočjo intraklasnih korelacijskih koeficientov. Izveden je bil parni t-test in izračunane so bile standardne napake merjenja (SEM) za primerjavo dveh možnih izbir izida: najboljša vrednost in povprečje dveh preskušanj. Na drugem testiranju je bil uporabljen kriterijsko-referenčni fiksni dinamometer za testiranje mišične moči mišičnih skupin kolenskega sklepa. Kriterijsko veljavnost ročne dinamometrije in povezanost med občutljivostjo na bolečino in mišično močjo smo ocenili s Pearsonovimi korelacijskimi koeficienti. Rezultati: zanesljivost posameznega preiskovalca pri ročni dinamometriji je bila dobra do odlična (ICC = 0,79-0,96), zanesljivost tlačne algometrije pa odlična (ICC = 0,94- Razlike med metodama izbire izida so bile statistično značilne pri obeh postopkih merjenja. Pri ročni dinamometriji je bil nižji SEM izračunan predvsem za povprečje dveh poskusov, pri tlačni algometriji pa so bile razlike v SEM med obema izbirama izida zanemarljive. Veljavnost merila ročne dinamometrije je bila dobra do odlična (r = 0,65-0,89). Prag bolečine pri tlaku pri m. rectus femoris je bil pozitivno povezan z mišično močjo ekstenzorjev kolena, vendar je bila korelacija nizka (r = 0,38-0,46). Povezava med pragom bolečine v spodnjem delu udov pri mišični moči m. tibialis anterior in dorzalnih fleksorjev ni bila statistično značilna. Zaključki: Ročna dinamometrija je zanesljiv in veljaven merilni postopek za ocenjevanje mišične moči spodnjih udov pri zdravih preiskovancih. Prag bolečine v spodnjem udu je mogoče zanesljivo oceniti z algometrijo. Za rezultat obeh testnih postopkov priporočamo uporabo povprečja dveh poskusov. Povezava med pragom bolečine v tlaku pri m. rectus femoris in mišično močjo ekstenzorjev kolena je poštena. Prihodnje raziskave bi morale preučiti zanesljivost med preiskovalci teh postopkov pri zdravih osebah in preučiti merske lastnosti v kliničnih populacijah.
|
Introduction: Hand-held dynamometry combines some of the advantages of both manual muscle testing and fixed dynamometry. Although there is a lack of standardized testing protocols in the literature, they are increasingly being used in clinical practice for obtaining measures of muscle strength. Pressure algometers are commonly being used to measure mechanical pain sensitivity. Purpose: To examine the reliability and validity of hand-held dynamometry as well as the reliability of pressure algometry in the lower extremity of healthy subjects. To investigate association between muscle strength and pressure pain sensitivity. Methods: 30 healthy young adults were included in the study. Hand-held dynamometry and pressure algometry testing procedures were performed twice. Muscle strength of 12 lower extremity muscle groups and pressure pain threshold at the m. rectus femoris and m. tibialis anterior were measured. Testing sessions were separated by two days. Assessment of intra-rater reliability was conducted using intraclass correlation coefficients. Paired t-test was performed and standard errors of measurement (SEM) were calculated for comparison of two possible outcome choices: best value and the average of two trials. A criterion-reference fixed dynamometer was used on the second testing session for testing muscle strength of knee joint muscle groups. Criterion validity of hand-held dynamometry and association between pressure pain sensitivity and muscle strength was assessed with Pearson correlation coefficients. Results: Intra-rater reliability of hand-held dynamometry was good to excellent (ICC = 0.79-0.96) and of pressure algometry excellent (ICC = 0.94-0.97). Differences between the two methods of selecting the outcome were statistically significant in both measuring procedures. For hand-held dynamometry lower SEM was mostly calculated for the average of two trials, while for pressure algometry the differences in SEM between the two outcome choices were negligible. Criterion validity of hand-held dynamometry was good to excellent (r = 0.65-0.89). Pressure pain threshold at the m. rectus femoris was positively associated with knee extensors muscle strength, but the correlation was low (r = 0.38-0.46). Association between pressure pain threshold at the m. tibialis anterior and dorsal flexors muscle strength was not statistically significant. Conclusions: Hand-held dynamometry is a reliable and valid measuring procedure for assessment of lower extremity muscle strength in healthy subjects. Pressure pain threshold can be reliably assessed with pressure algometry. For result of both testing procedures we recommend to use an average of two trials. Association between the pressure pain threshold at the m. rectus femoris and the knee extensors muscle strength is fair. Future research should examine inter-rater reliability of these procedures in healthy subjects as well as examine measurement properties in clinical populations.
|
Uvod: Ročna dinamometrija združuje nekaj prednosti tako manualnega testiranja mišic kot testiranja s fiksnim dinamometrom. Posledično se za ocenjevanje mišične sile ročni dinamometri v klinični praksi vedno bolj uporabljajo, vendar je standardizacija testnih postopkov pomanjkljiva. Za merjenje občutljivosti na s pritiskom povzročeno bolečino, so najpogosteje v uporabi algometri na pritisk. Namen: Oceniti zanesljivost in veljavnost postopka ročne dinamometrije in zanesljivost postopka algometrije s pritiskom na spodnjem udu pri zdravih preiskovancih. Preveriti povezanost mišične sile in praga bolečine na pritisk. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 30 zdravih mladih odraslih. Preiskovanci so se udeležili dveh testiranj ročne dinamometrije in algometrije s pritiskom v razmiku dveh dni. Vsakič smo izmerili mišično silo 12 mišičnih skupin spodnjega uda in prag bolečine na pritisk nad m. rectus femoris in m. tibialis anterior. Zanesljivost posameznega preiskovalca smo ocenili z intraklasnimi koeficienti korelacije. Za primerjavo največje meritve in povprečja meritev, kot možnih izidov, smo izvedli parni test t ter izračunali standardno napako merjenja (SEM). Na drugem testiranju smo izvedli tudi meritve sile mišičnih skupin kolenskega sklepa na fiksnem dinamometru. Kriterijsko veljavnost ročne dinamometrije v primerjavi s fiksno in povezanost med mišično silo ter pragom bolečine na pritisk smo ocenili s Pearsonovimi koeficienti korelacije. Rezultati: Zanesljivost posameznega preiskovalca za ročno dinamometrijo je bila visoka do odlična (ICC = 0,79-0,96) in algometrije s pritiskom odlična (ICC = 0,94-0,97). Razlike med izidi največje meritve in povprečja meritev so bile statistično značilne tako pri ročni dinamometriji kot pri algometriji s pritiskom. Pri ročni dinamometriji je bila SEM večinoma nižja pri povprečju meritev, medtem ko so bile pri algometriji s pritiskom razlike v SEM med izidi zanemarljive. Kriterijska veljavnost ročne dinamometrije v primerjavi s fiksno je bila dobra do odlična (r = 0,65-0,89). Prag bolečine na pritisk nad m. rectus femoris je bil pozitivno povezan z mišično silo ekstenzorjev kolena, vendar je bila korelacija slaba (r = 0,38-0,46). Povezanost med pragom bolečine na pritisk nad m. tibialis anterior in mišično silo dorzalnih fleksorjev ni bila statistično značilna. Zaključki: Uporabljeni postopek ročne dinamometrije je zanesljiv in veljaven za merjenje mišične sile spodnjih udov pri zdravih preiskovancih. Z algometrijo s pritiskom lahko zanesljivo ocenimo prag bolečine na pritisk. Kot izid meritev pri obeh postopkih svetujemo uporabo povprečja dveh meritev. Povezanost med pragom bolečine na pritisk nad m. rectus femoris in silo mišic ekstenzorjev kolena je slaba. Pri zdravih ljudeh je potrebno preveriti tudi zanesljivost med preiskovalci, poleg tega pa za namen uporabe v kliničnem okolju preveriti merske lastnosti ročne dinamometrije in algometrije s pritiskom pri pacientih.
|
108316
|
Uvod: Bolečina v križu je ena izmed najpogostejših zdravstvenih težav v razvitem svetu, ki je povezana z invalidnostjo, slabšo kakovostjo življenja, čustvenimi motnjami in odsotnostjo z dela. Pri večini pacientov bolečina izzveni v akutni ali subakutni fazi, v 2-7% primerov bolečina napreduje v kronično fazo. Telesna dejavnost je najpogosteje uporabljena konzervativna metoda za zdravljenje kronične bolečine v križu. Stopnjevana telesna dejavnost je oblika telesne dejavnosti, ki je sestavljena iz stopnjevanega vadbenega programa z načeli operativnega kondicioniranja in je časovno pogojna. Namen: Namen raziskave je bil sistematično pregledati članke, ki so preučevali učinkovitost protokola ocenjene aktivnosti pri zdravljenju kronične bolečine v križu. Metode dela: V raziskavi smo uporabili časovni okvir med leti 2004 in 2015. Iskali smo članke v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku z naslednjimi ključnimi besedami: ocenjena aktivnost, ocenjena vadba, protokol ocenjena aktivnost, kronična bolečina v križu, terapija ocenjevanja aktivnosti, fizioterapija. Iskanje literature po podatkovnih bazah PEDro, Medline, CINAHL, Science direct in Cochrane smo izvedli za iskanje randomiziranih kontroliranih raziskav. : Rezultati 7 člankov so bili vključeni v pregled literature, 4 so primerjali stopnjevano aktivnost s standardno fizioterapijo, 2 z drugimi oblikami telesne dejavnosti in 1 z izpostavljenostjo in vivo. Bolniki v vseh skupinah zdravljenja so poročali o zmanjšanju bolečine in invalidnosti. Rezultati so bili klinično in statistično nepomembni na vseh stopnjah. Bolniki so poročali tudi o nižjih stopnjah kineziofobije in manj dni odsotnosti z dela. Ti dve meritvi sta pokazali statistično in klinično pomembno prednost protokola stopnjevane aktivnosti na vseh stopnjah. Razprava in zaključek: Rezultati so pokazali, da stopnjevana aktivnost ni učinkovitejša od drugih oblik zdravljenja pri zmanjševanju bolečine in invalidnosti, stopnjevana aktivnost je bila učinkovitejša pri zmanjševanju kineziofobije. Bolniki, ki so sledili stopnjevanemu protokolu aktivnosti, so poročali tudi o manj prostih dni. Rezultati kažejo, da je treba pri oblikovanju načrta zdravljenja upoštevati stopnjevani protokol aktivnosti, še posebej, če ima bolnik višjo stopnjo kineziofobije ali je ekonomsko aktiven.
|
Introduction: Low back pain is one of the most common health problems in the developed world that is associated with disability, lower quality of life, emotional disorders and absence from work. With most patients the pain resolves in the acute or subacute phase, in 2-7% of cases the pain progresses to the chronic phase. Physical activity is the most commonly used conservative method to treat chronic low back pain. Graded activity is a form of physical activity that consists of a graded exercise programme with operant conditioning principles and is time contingent. Purpose: The purpose of the study was to systematically review articles that studied the effectiveness of graded activity protocol in the treatment of chronic low back pain. Methods: The time frame used in this study was between the years 2004 and 2015. We searched articles in Slovenian, Italian and English with the following key words: graded activity, graded exercise, graded activity protocol, chronic low back pain, activity grading therapy, physiotherapy. A literature search of PEDro, Medline, CINAHL, Science direct and Cochrane databases was conducted to find randomized controlled trials. 72 articles were analyzed and scored on the PEDro scale. Results: 7 articles were included in the literature review, 4 compared graded activity with standard physiotherapy, 2 with others forms of physical activity and one with exposure in vivo. Patients in all treatments groups reported reduction of pain and disability. Results were clinically and statistically insignificant at all stages. Patients also reported lower levels of kinesiophobia and fewer days’ absence off work. These two measurements showed a statistically and clinically significant advantage of the graded activity protocol at all stages. Discussion and conclusion: Results showed that graded activity protocol is not more effective than other forms of treatment on reduction of pain and disability. Graded activity was more effective on the reduction of kinesiophobia. Patients that followed a graded activity protocol also reported fewer days off work. The results show that graded activity protocol should be considered when forming the treatment plan, especially when the patient shows higher level of kinesiophobia or is economically active.
|
Uvod: Bolečina v križu je ena najpogostejših zdravstvenih težav v razvitem svetu, ki je povezana z nezmožnostjo, slabšo kvaliteto življenja, čustvenimi težavami in odsotnostjo od dela. Pri večini pacientov se bolečina prekine že v akutni oziroma subakutni fazi, v 2-7% primerov pa napreduje v kronično faze. Za zdravljenje kronične bolečine se najpogosteje uporablja telesna vadba. Stopnjevana aktivnost je oblika telesne aktivnosti pri kateri se izvaja stopnjevan program vadbe s principi operantnega pogojevanja, stopnjevanje pa je časovno opredeljeno. Namen: Namen diplomskega dela je bil sistematično pregledati študije, ki so preučevale učinkovitost protokola stopnjevane aktivnosti pri zdravljenju kronične nespecifične bolečine v križu. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili časovni okvir od leta 2004 in 2015. Literatura je bila iskana v slovenskem, angleškem in italijanskem jeziku s ključnimi besedami: graded activity, graded exercise, graded activity protocol, chronic low back pain, activity grading therapy, physiotherapy. Za iskanje literature smo uporabili spletne podatkovne baze PEDro, Medline, CINAHL, Science direct in Cochrane. Analiziranih je bilo 72 člankov, ki smo jih ocenili po lestvici PEDro. Rezultati: V pregled literature je bilo vključenih 7 študij, 4 so stopnjevano aktivnost primerjale z običajno fizioterapijo, 2 z drugo obliko aktivne vadbe in ena s soočanjem s strahom pred aktivnostjo. Po vseh protokolih vadb se je pacientom zmanjšala bolečina in izboljšala nezmožnost. Rezultati so bili pri vseh meritvah statistično in klinično nepomembni. Poleg tega se je pacientom skrajšal čas bolniškega staleža in zmanjšala stopnja kineziofobije. Rezultati teh dveh merite kažejo na statistično in klinično pomembno prednost stopnjevane aktivnosti. Razprava in zaključek: Rezulatati so pokazali, da stopnjevana aktivnost ni učinkovitejša od drugih vrst terapije pri zmanjševanju bolečine in izboljšanju nezmožnosti. Boljši, tako kratkoročen kot dolgoročen, učinek stopnjevane aktivnosti je opazen pri zmanjšanju kineziofobije in skrajšanju bolniškega staleža. Smiselno bi bilo, da bi fizioterapevt pri izbiri programa terapije upošteval tudi stopnjevano aktivnost, kot obliko terapije, ki je primerna za delovno aktivne paciente in paciente z veliko straha pred aktivnostjo.
|
91234
|
Magistrsko delo je analiza posnetih besedil spontanega govora govorcev zagorskega in trboveljskega narečja, ki se uporablja za določanje eminentnih značilnosti govorjenega jezika na štirih ravneh: ravni teorije govornega dejanja, diskurzivne analize, sintakse in leksike, ki se v diplomskem delu uporabljajo za preučevanje zamenjave vlog, simultanega govora, kohezije besedila in vrstnega reda besed, paradigmatskih in sintagmatskih osi, lažnih začetkov, samopopravkov, vrzeli, pavz, ponovitev, elipse, povezovalne besede k (u), govornih signalov, označenih leksij in pro-oblik. Ni dveh različnih slovenskih slovnic, ena za govorjeni in ena za pisni jezik, med katerima bi lahko potegnili črto, govorjeni jezik pa je začel vstopati na raven elektronskih pisnih sporočil.
|
The master's thesis is an analysis of recorded texts of spontaneous speech by speakers of the dialect of Zagorje and Trbovlje, which is used to determine eminent characteristics of the spoken language at four levels: the level of speech act theory, discourse analysis, syntax and lexis, all of which are used in the thesis to study role switching, simultaneous speech, text cohesion and word order, paradigmatic and syntagmatic axes, false starts, self-correction, gaps, pauses, repetitions, ellipsis, the linking word k(u), speech signals, marked lexis and pro-forms. There are not two different grammar books of Slovene, one for spoken and one for written language, between which we could draw a line, and spoken language has started to enter the level of written language via electronic messages.
|
Magistrska naloga je analiza posnetih besedil spontanega zagorsko-trboveljskega govora, s katero želim ugotoviti imanentne značilnosti govorjenega jezika na štirih ravneh: na ravni teorije govornih dejanj, besediloslovni, skladenjski in leksikalni ravni, znotraj katerih preučujem menjavanje vlog, simultani govor, besedilno kohezijo in besedni red, paradigmatsko in sintagmatsko os, napačne začetke, samokorekture, vrzeli, premore, ponovno pojavitev, elipso, povezovalec k(u), govorne signale, ekspresivno leksiko in zaoblike. V slovenskem jeziku nimamo dveh slovnic, torej slovnice govorjenega jezika in slovnice pisnega jezika, med katerima bi potegnili ločnico, govorjeni jezik pa preko elektronskih sporočil vdira na raven pisnega jezika.
|
138410
|
Uvod: Ženske, ki rodijo, imajo pogosto poškodbe genitalnega trakta. Travma perineja se lahko pojavi spontano, z uporabo kirurške epiziotomije ali obeh. Tehnike perinealne zaščite so pomemben dejavnik pri zaščiti presredka, najpogostejši pa sta tehniki "hands-on" in "hands-off". Namen diplomskega dela je predstaviti različne metode za zaščito presredka, med drugim tudi "hands-on" in "hands-off" tehniko oskrbe presredka. Ugotoviti želimo, katera tehnika zaščite je za žensko ugodnejša. Metode dela: Diplomsko delo temelji na deskriptivni metodi preučevanja znanstvene in strokovne literature. Iskanje literature v angleškem jeziku je potekalo s pomočjo iskanja ključnih besed "hands on "," hands off ", "perineal laceration "," positions for work "v podatkovnih bazah CINAHL, COBISS, Cohrane Library, DiKUL, MEDLINE, PubMed, ScienceDirect in Springer Link, v angleškem in slovenskem jeziku. Datum objave virov ni presegel deset let. Rezultati: Večina poškodb presredka se pojavi ob koncu druge faze poroda. Pri tej tehniki je pogostost epiziotomije in perinealne bolečine večja. Glede pojavnosti raztrganin presredka, bolečine presredka v drugi fazi poroda in pojavnosti poporodne krvavitve rezultati vključitve raziskav niso enotni. Razprava in zaključek: Zaradi pomanjkanja informacij na relevantnih področjih raziskav ne moremo ugotoviti, kateri pristop k zaščiti presredka je za žensko ugodnejši. Zaradi odstopanja v definiciji sta ta dva pristopa težko primerljiva. Poleg tehnik zaščite presredka imajo pomembno vlogo tudi številne druge tehnike, kot so porodni položaji, tehnike potiskanja, masaža presredka in podpora zdravstvenega osebja, ki morajo študente babištva seznaniti z različnimi tehnikami, da lahko v delovnem okolju predstavijo različne pristope k zaščiti presredka med porodom in sprejemajo informirane odločitve skupaj z ženskami v porodu.
|
Introduction: Women who give birth often suffer injuries of the genital tract. Perineal trauma can occur spontaneously, with the use of surgical episiotomy, or both. Perineal protection techniques are an important factor in perineal protection, the most common being the "hands-on" and "hands-off" technique. Purpose: The objective of this thesis is to present various methods for perineal protection, including the “hands-on” and “hands-off” technique of perineal management. We want to find out which protection technique is more favorable for a woman. Methods: This bachelor's thesis is based on a descriptive method of examining scientific and profesional literature. The literature search in English was acquired by searcing for the keywords "hands on", "hands off", "perineal laceration", "positions for labour" in the databases CINAHL, COBISS, Cohrane Library, DiKUL, MEDLINE, PubMed, ScienceDirect and Springer Link, in English and Slovene, the date of publication of the sources did not exceed ten years. Results: The majority perineal trauma occur at the end of the second stage of labour. The "hands on" technique results in higher frequency of episiotomy and perineal pain. Regarding the incidence of perineal lacerations, perineal pain in the second stage of labour and incidence of postpartum hemorrhage, the results of including studies are not uniform. Discussion and conclusion: A lack of information in relevant areas of research leads us to fail to determine which approach toward perineal protection is more favorable to a woman. Due to variance in definition, these two approaches are difficult to compare. Besides perineal protection techniques there are many other techniques that play an important role in perineal tear prevention, such as birthing positions, pushing techniques, perineal massage and support of medical personnel. Midwifery students need to be informed about various techniques so they can present in the working environment different approaches to protecting perineum during childbirth and make informed decisions together with women in labour.
|
Uvod: Ženske, ki rodijo vaginalno, pogosto utrpijo poškodbe porodne poti. Te so lahko posledica spontanih raztrganin, kirurškega prereza presredka ali obojega. Tehnika varovanja presredka ima pri preprečevanju raztrganin pomembno vlogo. Širše gledano ločimo hands-on in hand-off pristop varovanja presredka. Namen: Namen diplomskega dela je prikazati različne metode ohranitve presredka v nosečnosti in med porodom ter predstaviti hands-on in hands-off tehniko varovanja presredka. Z diplomskim delom želimo ugotoviti, katera tehnika varovanja presredka je za žensko ugodnejša. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo pregleda znanstvene in strokovne literature. Literatura je bila iskana v angleškem jeziku s ključnimi besedami »hands on, hands off, perineal laceration, positions for labour«, v podatkovnih bazah CINAHL, COBISS, Cohrane Library, DiKUL, MEDLINE, PubMed, ScienceDirect in Springer Link. Pri iskanju literature smo se osredotočili na slovenski in angleški jezik ter časovno obdobje, ki ni presegalo zadnjih deset let. Rezultati: Večina poškodb presredka se pojavi ob koncu druge porodne dobe. Pri hands-on tehniki se pojavi večja stopnja epiziotomije, bolečina po porodu je večja. Glede pojavnosti raztrganin porodne poti, stopnje bolečine med dobo iztisa in pojavnostjo poporodnih krvavitev spoznanja analiziranih raziskav niso enotna. Razprava in zaključek: Pomanjkanje informacij v analiziranih raziskavah nas vodi k temu, da ne moremo jasno zaključiti, kateri pristop k varovanju presredka je za žensko ugodnejši. Definicije posameznih pristopov si med seboj niso enotne, zato jih je težko primerjati. Poleg tehnike varovanja presredka imajo pri preprečevanju raztrganin pomembno vlogo tudi porodni položaji, način pritiskanja, masaža presredka ter vloga zdravstvenega osebja. Študente babištva je potrebno informirati z različnimi tehnikami, da bodo v delovnem okolju lahko predstavili različne pristope varovanja presredka ženskam in skupaj z njimi sprejemali informirane odločitve.
|
95303
|
Matematika je šolski predmet, ki je prisoten v vseh razredih. Poleg tega si je skoraj nemogoče predstavljati življenje brez nje, saj je potrebna v številnih življenjskih situacijah. Otroci se z njo soočajo že v zgodnjem otroštvu, kasneje pa je obvezen predmet za vse učence. Matematika, in dosežki na tem področju, so med slovenskim prebivalstvom zelo cenjeni, morda celo bolj kot njen materni jezik. Vendar pa se mnogi učenci pri pouku matematike počutijo neprijetno. Lahko celo rečemo, da se je v zadnjih nekaj letih število učencev z učnimi težavami pri pouku matematike povečalo. Zato morajo biti učitelji še bolj pripravljeni na tovrstne težave in se ustrezno odzvati, ko se te pojavijo. V teoretičnem delu magistrskega dela so najprej predstavljene učne težave, ki so prisotne praktično v vsaki šoli, navedeni so vzroki zanje in ukrepi za pomoč pri le-teh, podrobneje pa so opredeljene učne težave, ki jih imajo učenci pri pouku matematike, osredotočili pa smo se predvsem na tutorstvo pri matematiki in različne vrste učne pomoči, ki se uporabljajo pri tem predmetu. Osredotočili smo se na petstopenjski model, predvsem na vrste učne pomoči, ki jo lahko nudijo učitelji. Kot najpomembnejšo, tudi po petstopenjskem modelu, smo izbrali dobro matematično učno prakso, ki jo lahko zagotavlja in izvaja učitelj. Učitelj je tisti, ki mora učencem ustrezno predstaviti terminologijo, ki jo lahko izvaja postopoma, tako da začne s konkretnimi primeri, sledi grafični prikaz in na koncu uvede matematične simbole. Na prvi stopnji petstopenjskega modela imajo učenci z učnimi težavami na voljo dodatne skupinske ure za učenje, na tretji stopnji pa lahko učitelj izvaja individualno ali skupinsko tutorstvo. Rezultati empirične raziskave so pokazali, da učitelji 3., 4. in 5. razreda osnovne šole poznajo učne težave pri matematiki in jih pogosto prepoznajo. Iz tega lahko sklepamo, da v skladu s tem prilagajajo tudi metode in oblike dela pri pouku. Na podlagi petstopenjske evalvacije so ocenili, da dobro poznajo petstopenjski model nudenja pomoči pri matematiki. Večina anketirancev je sama sebi dala najvišjo oceno, ko so jih prosili, naj ocenijo uspešnost nudenja pomoči pri rednem pouku, dodatnem pouku ter individualnem in skupinskem tutorstvu. V okviru empiričnega dela diplomskega dela smo raziskali tudi mnenja učencev o različnih vrstah učne pomoči, ki jih nudijo učitelji pri pouku matematike. Večina učencev napreduje zaradi ustrezne obravnave na prvi in tretji stopnji petstopenjskega modela nudenja pomoči. Vsi anketirani učenci se strinjajo, da ima redno obiskovanje dodatnih učnih ur pri matematiki pozitivne rezultate z njihovim uspehom.
|
Mathematics is a school subject present in all grades. Besides, it is almost impossible to imagine a life without it, because it is needed in many life situations. Children confront it already at an early age and later it is an obligatory subject for all students. Mathematics, and the achievements in this field, are highly appreciated among the Slovene population, maybe even more than its mother tongue. However, many students feel uncomfortable during maths lessons. We can even say that in the last few years the number of students with learning difficulties in mathematics classes has risen. This is why teachers have to be even more prepared for such difficulties and react appropriately when they occur. The theoretical part of the master’s thesis firstly presents learning difficulties that are present in practically every school. Causes for them and measures to help with such difficulties are also listed. Then, learning difficulties that students have in mathematics classes are defined in greater detail. We have focused mainly on tutoring mathematics and different types of learning assistance used with this subject. We focused on the five-stage model, especially on the types of learning assistance that can be provided by teachers. As the most important, even according to the five-stage model, we chose the good mathematics teaching practice that can be guaranteed and carried out by a teacher. The teacher is the one who has to present the terminology to the students in an appropriate way. This can be done gradually, by starting with concrete examples followed by graphical representation and finally introducing mathematical symbols. At the first stage of the five-stage model students with learning difficulties are offered additional group classes to practice what they have learned. At the third stage the teacher can carry out individual or group tutoring lessons. The results of the empirical research have shown that teachers of 3rd, 4th and 5th grades of primary school are familiar with learning difficulties in mathematics and can often recognize them. Consequentially, it can be deduced that they also adjust the methods and forms of work in the classroom accordingly. Based on a five stage scale evaluation, they estimated that they have a good knowledge of the five-stage model of offering help with mathematics. Most interviewees gave themselves the highest score when asked to rate their success with offering help in regular classes, additional classes and individual and group tutoring lessons. As part of the empirical part of the thesis, students’ opinions regarding different types of learning assistance offered by teachers with mathematics classes were also researched. Most students are progressing because of the appropriate treatment on the first and third stage of the five-stage model of offering help. All interviewed students agree that regularly attending additional classes in mathematics has positive results with their success.
|
Matematika je šolski predmet, prisoten v vseh razredih, poleg tega pa si življenja brez nje skorajda ni mogoče predstavljati, saj jo potrebujemo v marsikateri življenjski situaciji. Otroci se z njo prek igre srečajo že v rani mladosti, kasneje, v osnovni šoli, pa je to obvezen predmet za vse učence. Slovenska populacija zelo ceni matematiko in uspešnost na tem področju, mogoče celo bolj kakor materni jezik. Kljub temu pa marsikateremu učencu pri urah matematike ni prijetno. Lahko celo rečemo, da je v zadnjih letih naraslo število učencev z učnimi težavami pri matematiki. Zaradi porasta učnih težav pa morajo biti učitelji na to še bolj pripravljeni in ob pojavu omenjenih težav ustrezno odreagirati. Teoretični del magistrskega dela torej v prvi vrsti predstavlja učne težave, ki so prisotne skorajda v vsaki šoli. Navedeni so tudi vzroki zanje in ukrepi pomoči, v nadaljevanju pa so podrobneje opredeljene učne težave, ki jih imajo učenci pri matematiki. V delu je izpostavljena predvsem učna pomoč pri tem predmetu, s poudarkom na njenih oblikah. Izhaja iz petstopenjskega modela pomoči in se v okviru tega poglobi v tiste oblike učne pomoči, ki jih lahko izvaja učitelj. V ospredje, na prvo stopnjo pomoči jo postavlja tudi petstopenjski model pomoč, postavljamo dobro poučevalno prakso pri matematiki, ki jo lahko zagotovi oz. izvaja učitelj. Učitelj je tisti, ki mora matematične pojme na ustrezen način približati učencem. To lahko stori postopoma, in sicer tako, da učencem konkretno predstavi situacijo ter jo nato preko grafične reprezentacije vpelje v matematične simbole. Na prvi stopnji petstopenjskega modela učne pomoči je učencem, ki imajo učne težave pri matematiki, ponujen tudi dopolnilni pouk. medtem ko na tretji stopnji učitelj lahko izvaja individualno in skupinsko obliko učne pomoči. Rezultati empirične raziskave, izvedene v okviru magistrskega dela, kažejo, da učitelji 3., 4. in 5. razreda osnovne šole dobro poznajo in pogosto prepoznajo učne težave pri matematiki. Posledično lahko sklepamo, da ustrezno prilagajajo tudi metode in oblike dela. Svoje poznavanje petstopenjskega modela nudenja učne pomoči pri matematiki na petstopenjski ocenjevalni lestvici ocenjujejo kot dobro. Večina anketirancev je uspešnost svojega dela pri nudenju učne pomoči pri rednem pouku, dopolnilnem pouku ter individualni in skupinski učni pomoči ocenila kot odlično. V empiričnem delu magistrska naloga raziskuje tudi stališča učencev do različnih oblik učne pomoči, ki jih lahko nudijo učitelji pri matematiki. Učenci načeloma dobro napredujejo zaradi ustrezne obravnave na prvi in tretji stopnji petstopenjskega modela učne pomoči. Vsi intervjuvani učenci pa se strinjajo, da redno obiskovanje dopolnilnega pouka matematike vpliva na njihovo uspešnost pri omenjenem učnem predmetu.
|
111428
|
Pritiski na delovnem mestu lahko vodijo do negativnih vplivov tako na zdravje delavca kot na njegovo uspešnost pri delu. Da bi to preprečili, imamo znanost, imenovano ergonomija. Ergonomija je znanost, ki povezuje ljudi in njihovo delo, saj je znanje, ki ga lahko uporabimo za prilagajanje dela delavcu. V delovnih okoljih se srečujemo z različnimi pritiski. Stresi so lahko psihološki, ekološki, fiziološki in delovni pogoji. V diplomskem delu so predstavljene meritve osvetljenosti, hrupa in temperature. Fizikalne napetosti na delovnem mestu so analizirane s pomočjo ergonomske analize drže OWAS. Rezultati se uporabljajo za opis možnih posledic za zdravje delavca in za predlaganje ukrepov, ki bi lahko zmanjšali delovno obremenitev na delovnem mestu.
|
Workplace pressures can lead to negative effects on both the health of the worker and their performance at work. To prevent this, we have a science called ergonomics. Ergonomics is the science that links people and their work, because it is the knowledge that can be used to adapt the work to the worker. We face different pressures in our work environments. The stresses can be psychological, ecological, physiological and working conditions. The thesis includes measurements of lighting, noise and temperature. The physical stresses of the workplace are analysed using the OWAS ergonomic posture analysis. The results are used to describe the possible consequences for the worker's health and to suggest measures that could reduce the workload in the workplace.
|
Obremenitve, ki se pojavljajo na delovnem mestu, lahko privedejo do negativnih učinkov na zdravje delavca in njegovo učinkovitost pri delu. Da to preprečimo, nam pomaga veda, ki jo imenujemo ergonomija. Ergonomija je znanost, ki povezuje človeka in njegovo delo, saj z znanjem le-te lahko delo prilagodimo delavcu. V delovnih okoljih se srečujemo z različnimi obremenitvami. Obremenitve so lahko psihične, ekološke, fiziološke ter delovne razmere. V diplomski nalogi so zajete meritve osvetljenosti, hrupa in temperature. Fizične obremenitve delovnega mesta so analizirane s pomočjo ergonomske analize telesnih položajev OWAS. Na podlagi rezultatov so opisane možne posledice na delavčevo zdravstveno stanje in predlagani ukrepi, ki bi lahko zmanjšali obremenitve na delovnem mestu.
|
139454
|
Otroci s posebnimi potrebami so upravičeni do posebnega statusa in pravnega varstva zaradi svoje ranljivosti in potrebe po posebni skrbi in varstvu. Za izpolnjevanje njihovih pravic je potreben sporazum v družbi, poleg močne politične volje in odločnosti, da se zagotovijo finančna sredstva za odpravo ovir, diskriminacije, institucionalizacijo in tudi za vzpostavitev dolgotrajne oskrbe in storitev v skupnosti. Zagovarjanje otrokovih pravic, vključno z otroki s posebnimi potrebami, se je začelo z aktivnim delovanjem Gibanja za otrokove pravice v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Dolgoročna prizadevanja za odobritev zavezujočega mednarodnega pravnega dokumenta, ki bi celovito uredil tako državljanske kot socialno-ekonomske pravice otrok, so bila nagrajena s sprejetjem Konvencije o otrokovih pravicah. To je bil prvi čas, da se otroku dodeli status neodvisnega subjekta. Pravni položaj otrok s posebnimi potrebami se je z izvajanjem Konvencije o pravicah invalidov še izboljšal. Poleg splošnih obveznosti konvencija določa tudi kolektivno pravico do zaslišanja, načelo razvojne sposobnosti otrok, vključujoče izobraževanje in pravico do ustreznega življenjskega standarda in socialne zaščite. Do danes so bili sprejeti številni pravno nezavezujoči dokumenti s področja izobraževanja, socialne varnosti in deinstitucionalizacije otrok s posebnimi potrebami, ki jih mednarodna skupnost uporablja za usmerjanje držav pri sprejemanju nacionalne zakonodaje. Ustava Republike Slovenije priznava tudi posebno varstvo in skrb za otroke. Slovenski zakonodajalec to uporablja tudi za urejanje različnih pravnih področij, vendar pravna teorija in praksa še vedno izpostavljata številne pomanjkljivosti slovenskega pravnega sistema. V magistrskem delu analiziram mednarodnopravne dokumente in ocenjujem ustreznost slovenske zakonodaje, ki ureja varstvo pravic otrok s posebnimi potrebami, s pomočjo intervjuja in z metodo ankete preučim trenutno uporabo zakonov v praksi in analiziram pomanjkljivosti obstoječe ureditve ter na podlagi tega predstavim nekaj predlogov za izboljšanje pravnega položaja otrok s posebnimi potrebami.
|
Children with special needs are entitled to special status and legal protection because of their vulnerabilities and the need for special care and protection. In order to fulfil their rights an agreement in the society, next to strong political will and determination is needed to provide financial resources for the elimination of the barriers, discriminations, institutionalization and also for the establishment of long-term care and community based services. Advocating for children's rights, including children with special needs, started with active work of the Movement for children's rights in the 1960s. Long-term efforts to authorize binding international legal document, which would comprehensively regulate both civil and socio-economic rights of children, was rewarded with the adoption of the Convention on the Rights of the Child. This was the first time to grant a child the status of an independent subject. The legal position of children with special needs improved further with the implementation of the Convention on the rights of persons with disabilities. In addition to the general obligations the Convention also stipulates the collective right to be heard, the principle of the developmental capacity of children, inclusive education and the right to the adequate standard of living and social protection. To date, a number of legally non-binding documents in the field of education, social security and deinstitutionalisation of children with special needs have been adopted. These are used by the international community to guide countries in adopting national legislation. The Constitution of the Republic of Slovenia also recognizes special protection and care for children. The Slovenian legislator also utilises this to regulate various legal areas, yet legal theory and practice still highlight the many shortcomings of the Slovenian legal system. In my master's thesis I analyse international legal documents and assess the adequacy of Slovenian legislation that regulates the protection of the rights of children with special needs. I used interview and survey methods to examine the current application of laws in practice while analysing the shortcomings of the current regulation. Based on this, I present some suggestions to improve the legal position of children with special needs.
|
Otroci s posebnimi potrebami so zaradi svoje ranljivosti in potrebe po posebni negi in skrbi upravičeni do posebnega statusa in pravnega varstva. Za celovito uresničitev njihovih pravic je potreben družbeni dogovor in močna politična volja vseh deležnikov ter s tem povezano zagotavljanje finančnih sredstev za odpravo ovir, diskriminacije, institucionalizacije in vzpostavitve sistema dolgotrajne oskrbe ter življenja v skupnosti. Zavzemanje za pravice otrok, vključno s pravicami otrok s posebnimi potrebami, se je začelo z aktivnim delovanjem Gibanja za otrokove pravice v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Dolgoletno prizadevanje za sprejem zavezujočega mednarodnopravnega dokumenta, ki bi celovito uredil tako civilne kot socialno-ekonomske pravice otrok, je bilo nagrajeno s sprejemom Konvencije o otrokovih pravicah, ki je otroku prva podelila lastnost samostojnega subjekta. S sprejemom Konvencije o pravicah invalidov, se je pravni položaj otrok s posebnimi potrebami še izboljšal. Konvencija med splošnimi obveznostni določa kolektivno pravico biti slišan, načelo razvojnih zmožnosti otrok, vključujoče izobraževanje ter pravici do ustreznega življenjskega standarda in socialne zaščite. Do danes so bili sprejeti tudi številni nezavezujoči dokumenti s področja izobraževanja, socialne varnosti in deinstitucionalizacije otrok s posebnimi potrebami, s katerimi mednarodna skupnost usmerja države pri sprejemanju nacionalnih zakonodaj. Tudi Ustava Republike Slovenije priznava otrokom posebno varstvo in skrb. Posledično te cilje zasleduje tudi zakonodajalec pri urejanju različnih pravnih področij, kljub temu pa pravna teorija in praksa opozarjata na številne pomanjkljivosti slovenske pravne ureditve. V magistrskem diplomskem delu analiziram mednarodnopravne dokumente in ocenjujem ustreznost slovenske zakonodaje, ki ureja varovanje pravic otrok s posebnimi potrebami. Z metodama intervjuja in ankete sem preverila dejansko izvrševanje zakonov v praksi in se seznanila s pomanjkljivostmi sedanje ureditve. Na podlagi ugotovitev analize podajam nekaj predlogov za izboljšanje pravnega položaja otrok s posebnimi potrebami.
|
119637
|
V magistrskem delu smo raziskali, kakšna je povezava med dosežki učencev pri angleščini kot tujem jeziku (v nadaljevanju EFL) in uporabo IKT pri poučevanju EFL. Poleg tega smo primerjali tudi rezultate znanja med Slovenijo in Nizozemsko. V teoretičnem delu smo obravnavali informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (v nadaljevanju IKT) in se osredotočili predvsem na njen položaj v izobraževanju, predvsem pri učiteljih, študentih in opremi. Poseben poudarek je na spletni varnosti. V pregledu literature smo obravnavali številne raziskave o tem, kako se IKT izvaja v šolah ter kako in v kolikšni meri se IKT uporablja v šolah v Sloveniji in na Nizozemskem. Na koncu smo raziskali še položaj IKT pri poučevanju in učenju tujih jezikov, v empiričnem delu pa smo preverili in evalvirali rezultate raziskovalne raziskave. Z raziskovalnima vprašanjema smo raziskovali povezave med uporabo IKT in dosežki na preizkusu znanja tujega jezika v Sloveniji in na Nizozemskem ter analizirali povezave med osebnimi značilnostmi učiteljev in pogostostjo uporabe IKT. Vzorec je zajemal 9 osnovnih šol, 5 v Sloveniji in 4 na Nizozemskem. V vzorec je bilo vključenih 235 slovenskih šestošolcev in 163 učencev 7. in 8. razreda Nizozemske, v raziskavo pa je bilo vključenih tudi 25 slovenskih in 21 nizozemskih učiteljev. Podatki so bili pridobljeni z dvema različnima raziskovalnima metodama: najprej smo z intervjujem zbrali podatke o njihovih preferencah glede uporabe IKT pri pouku angleščine, nato s preizkusom znanja angleščine pri učencih in z anketnim vprašalnikom za učitelje, ki je bil osredotočen na osebne podatke učiteljev in njihova stališča ter izkušnje z IKT. Rezultati so pokazali, da se na Nizozemskem v izobraževanju uporablja več IKT kot v Sloveniji. V Sloveniji sama uporaba IKT opreme vpliva na rezultate testa znanja angleščine. Ugotovljeno je bilo, da IKT motivira učence za učenje angleščine in da jim je bolj všeč pouk z interaktivno tablo in računalnikom. Rezultati so pokazali, da so bile vse nizozemske šole opremljene z interaktivno tablo, le 2 šoli sta imeli podobno opremo v Sloveniji, ena slovenska šola je imela učilnico opremljeno s projektorjem in računalnikom, dve šoli pa sta bili brez IKT opreme. V raziskavi smo ugotovili, da delovne izkušnje (leto poučevanja) ne vplivajo na pogostost uporabe IKT opreme v šoli. Ugotovili smo, da imajo starejši nizozemski učitelji bolj pozitiven odnos do uporabe IKT v izobraževanju kot njihovi mlajši kolegi; v Sloveniji je stanje obrnjeno; slovenski učitelji se počutijo bolj kompetentne pri uporabi IKT opreme v primerjavi z nizozemskimi, prav tako pa se pogosteje udeležujejo dodatnih izobraževanj na področju IKT. Učitelji obeh držav imajo dnevni dostop do računalnika na delovnem mestu in doma.
|
In my master's thesis we researched the relationships between students’ achievements in English as a foreign language (EFL) and the use of ICT in teaching EFL. In addition, we compared the proficiency results between Slovenia and the Netherlands. In the theoretical part, information-communication technology (ICT) is discussed and we primarily focus on its position in education, especially considering teachers, students and equipment. Special emphasis is placed on online safety. In the literature review, we discuss a number of studies how ICT has been implemented in schools, and how and to what extent ICT has been applied in schools in Slovenia and the Netherlands. Finally, the position of ICT in teaching and learning foreign languages is explored. In the empirical part, the results of the research study are examined and evaluated. The two research questions investigated the relationships between the use of ICT and the achievements on the proficiency test in EFL in Slovenia and the Netherlands, and the relationships between the personal characteristics of teachers and the frequency of using ICT are analyzed. The sample comprised 9 primary schools, 5 in Slovenia and 4 in the Netherlands. In this sample, there were 235 Slovenian 6 graders and 163 Grade 7 or 8 Dutch pupils. The study also included 25 Slovenian teachers and 21 Dutch teachers. The data was acquired by applying two different research methods. First, an interview was used to collect student data regarding their preferences about ICT in English lessons, secondly, a test of English proficiency examined the students’ English knowledge and language skills and a teacher survey focused on teachers’ personal data and their attitudes and experience with ICT. The results showed that in the Netherlands more ICT is used in education than in Slovenia. In Slovenia, the use of ICT equipment itself affects the English proficiency test results. It was found that ICT motivates students to learn English and that they prefer lessons with an interactive whiteboard and a computer. The results showed that all Dutch schools were equipped with an interactive whiteboard, while only 2 schools had similar equipment in Slovenia, one Slovene school had a classroom equipped with a projector and a computer, and two schools were without any ICT equipment. We learned in the research, that work experience (years of teaching) does not affect the frequency of using ICT equipment at school. We figured out that older Dutch teachers have a more positive attitude to the use of ICT in education than their younger counterparts; in Slovenia the situation is reversed. Slovenian teachers feel more competent in the use of ICT equipment compared to the Dutch, and are also more likely to participate in additional education in relation to ICT. The teachers of both countries have daily access to the computer at work and at home.
|
V magistrskem delu smo raziskovali, ali uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije vpliva na dosežke znanja iz angleščine kot tujega jezika. Poleg tega, smo primerjali rezultate med Slovenijo in Nizozemsko. V teoretičnem delu razpravljamo o informacijsko-komunikacijski tehnologiji (IKT) in se osredotočamo predvsem na njen položaj v izobraževanju, predvsem z vidika učiteljev, učencev in opreme. Poseben poudarek je na spletni varnosti (online safety). V pregledu literature razpravljamo o številnih študijah o izvajanju IKT v šolah ter o tem, kako in v kakšnem obsegu so IKT uporabljali v šolah v Sloveniji in na Nizozemskem. Nazadnje se raziskuje še položaj IKT pri poučevanju in učenju tujih jezikov. V empiričnem delu se preučujejo in vrednotijo rezultati raziskave. Dve raziskovalni vprašanji sta raziskali povezanost med uporabo IKT in dosežki znanja na testu iz tujega jezika angleščine v Sloveniji in na Nizozemskem ter analizirala povezanost med osebnimi karakteristikami učiteljev in pogostostjo uporabe IKT. Vzorec obsega 9 osnovnih šol, 5 v Sloveniji in 4 na Nizozemskem. V tem vzorcu je bilo 235 slovenskih šestošolcev in 163 nizozemskih učencev razreda 7 in 8. V raziskavi je sodelovalo tudi 25 slovenskih in 21 nizozemskih učiteljev. Uporabljenih je bilo več metod pridobivanja podatkov. Podatki so bili prodobljeni z uporabo dveh različnih raziskovalnih metod. Najprej je bil uporabljen intervju za zbiranje podatkov o tem, kaj menijo učenci o uporabi IKT pri angleščini, nato je bil uporabljen preizkus znanja (NPZ iz angleščine) pri učencih in nazadnje je bila uporabljena še anketa pri učiteljih, s katero smo pridobili osebne značilnosti učiteljev in njihove osebne podatke. Rezultati so pokazali, da na Nizozemskem uporabljajo več IKT pri izobraževanju kot v Sloveniji. V Sloveniji sama uporaba IKT opreme vpliva na dosežke znanja iz angleščine. Ugotovljeno je bilo, da IKT učence motivira za učenje angleščine in da imajo najraje učne ure, pri katerih je uporabljena interaktivna bela tabla ter računalnik. Rezultati so pokazali, da so vse nizozemske šole opremljene z interaktivno belo tablo, medtem ko sta podobno opremo imeli v Sloveniji le 2, ena slovenska šola je imela učilnico opremljeno s projektorjem in računalnikom in dve šoli sta bili brez kakršnekoli IKT opreme. V raziskavi ugotovljeno, da delovne izkušnje ne vplivajo na pogostost uporabe IKT v šoli. Ugotovljeno je bilo, da imajo starejši nizozemski učitelji bolj pozitiven odnos do uporabe IKT v izobraževanju kot njihovi mlajši kolegi; v Sloveniji je pa ravno obratno. Slovenski učitelji se počutijo bolj kompetentne pri uporabi IKT opreme in so tudi v večji meri udeležijo dodatnega izobraževanja v povezavi z IKT kot nizozemski učitelji. Učitelji obeh držav imajo vsakodnevni dostop do računalnika na delovnem mestu in doma.
|
102080
|
Regresija in gručenje sta pomembni komponenti strojnega učenja. Prvi strežniki so orodje za odkrivanje relacij med odvisnimi in neodvisnimi spremenljivkami v množici podatkov. Z drugim lahko podatke razvrstimo v gruče ali skupine glede na podobnosti med posameznimi vnosi podatkov. V diplomskem delu raziskujemo nov algoritem, ki hkrati izvaja obe nalogi. Algoritem za neparametrično regresijo, ki temelji na Gaussovih mešanih modelih, odkriva gruče v vzdolžnih nizih podatkov in s pomočjo neparametrične regresije ustvarja gladke krivulje srednjega razvoja za te gruče. V predlaganem algoritmu neparametrična regresija temelji na regresiji naravnih kubičnih zlepkov, predstavljamo teoretične osnove za algoritem in njegove komponente ter pristope za zmanjšanje računske kompleksnosti predlaganih algoritmov. Implementacija predlaganega algoritma in pripadajoči pospeški so konstruirani v programskem jeziku Julia. Delovanje algoritmov je kvantitativno prikazano na sintetičnem in kvalitativno na realnem naboru podatkov. Pri kasnejšem vrednotenju smo uporabili nabor podatkov Covid-19, ki ga je pripravila Svetovna zdravstvena organizacija. Cilj te ocene je združiti države s podobnimi epidemiološkimi trendi v razvoju.
|
Regression and clustering are important components of machine learning. The first servers as a tool for discovering relations between dependent and independent variables in a dataset. With the second, data can be ordered in clusters or group, depending on the similarities between individual data entries. In our thesis, we investigate a novel algorithm that conducts both tasks at the same time. The algorithm for non-parametric regression, which is based on Gaussian mixed models, discovers cluster in longitudinal datasets and, with the help of non-parametric regression, creates smooth mean development curves for those clusters. In the proposed algorithm, the non-parametric regression is based on natural cubic spline regression. We present the theoretical basis for the algorithm and its components. We also incorporate approaches to reduce the proposed algorithms computational complexity. An implementation of the proposed algorithm and corresponding speed-ups are constructed in the programming language Julia. The algorithms performance is demonstrated quantitatively on a synthetic and qualitatively on a real dataset. A Covid-19 dataset available from the World Health Organization was utilized in the later evaluation. The goal of this evaluation is to group together countries with similar epidemiological development trends.
|
Regresija ter gručenje sta pomembni komponenti strojnega učenja. Prva služi kot pripomoček pri odkrivanju relacij med odvisnimi ter neodvisnimi spremenljivkami v podatkih. S pomočjo druge metode podatke uredimo v skupine glede na njihove medsebojne podobnosti. V našem delu predstavimo nov algoritem, ki hkrati opravlja obe nalogi. Algoritem za neparametrično regresijo, ki temelji na Gaussovih mešanih modelih, v časovno odvisnih podatkih poišče gruče ter s pomočjo neparametrične regresije ustvari povprečne razvojne krivulje posameznih gruč. V predstavljenem algoritmu neparametrična regresija temelji na regresiji z naravnimi kubičnimi zlepki. Na začetku predstavimo teoretično ozadje predlaganega algoritma ter njegovih komponent. Prav tako algoritmu zmanjšamo časovno kompleksnost s pomočjo različnih pohitritev. Algoritem ter uporabljenje pohitritve smo implementirali v programskem jeziku Julia. Njegovo delovanje evalviramo kvantitativno na umetni ter kvalitativno na resnični podatkovni zbirki Covid-19. Cilj slednje evalvacije je gručenje podobnih držav glede na potek epidemije Covid-19 v posameznh državah.
|
130170
|
Prosti čas je v današnjem času zelo pomemben, saj ga potrebujejo vsi, od najmlajših do starejših. To je način, da si vzamemo odmor od vsakodnevnih obveznosti. V prostem času običajno delamo stvari, ki nam pomenijo največ in ki jih cenimo. V zgodnjem otroštvu morajo biti otroci seznanjeni s stvarmi, ki spodbujajo njihov celostni razvoj. Odrasli, vzgojitelji in starši ali skrbniki imajo pomembno vlogo pri prostem času otrok v predšolskem obdobju - naučiti jih moramo, da svoj prosti čas preživijo v kakovostnih dejavnostih. V teoretičnem delu sem opredelila prosti čas in prosti čas otrok, poudarila, da morajo otroci svoj prosti čas preživeti v kakovostnih prostočasnih dejavnostih. Z raziskavo sem želela ugotoviti, kako dobro se odrasli in/ali starši zavedajo načinov preživljanja prostega časa svojih otrok. Ugotovila sem, da so starši dobro seznanjeni z osnovnimi smernicami preživljanja prostega časa v predšolskem obdobju in da se dobro zavedajo njegovega pomena. Najbolj pomembno se jim zdi, da s pogovorom dodatno motivirajo svoje otroke za kakovostno preživljanje prostega časa in izbirajo kakovostne prostočasne dejavnosti. Poleg tega se dobro zavedajo pozitivnih učinkov prostega časa na otroke, predvsem njegovega pomena za razvoj otrokove osebnosti, saj se večinoma strinjajo, da imajo njihovi otroci dovolj prostega časa, navajajo, da bodo njihovi otroci najverjetneje preživljali prosti čas ob športnih aktivnostih in druženju z vrstniki ali prijatelji.
|
Free time is very important nowadays, as everyone, from the youngest to the elderly, need it. It is a way to take a break from everyday responsibilities. During free time, we usually do things that mean the most to us and that we appreciate. In their early childhood, children must be familiarised with things that stimulate their overall development. Adults, kindergarten teachers and parents or guardians assume an important role when it comes to children’s free time in the preschool period – we must teach them to spend their free time participating in quality activities. The theoretical part defines free time and free time of children, stressing that children must spend their free time participating in quality free-time activities. By conducting a research, I tried to study how well adults and/or parents are aware of ways in which their children spend their free time. I determined that parents are well familiar with basic guidelines on how to spend free time in the preschool period and that they are well aware of its importance. They find it the most important to additionally motivate their children through conversation to spend quality free time and choose quality free-time activities. In addition, they are well aware of the positive effects of free time on children, especially its importance for the development of children's personality. They mostly agree that their children have enough free time, stating that their children are most likely to spend free time participating in sports activities and socializing with their peers or friends.
|
Prosti čas je v današnjem svetu zelo pomemben; potrebujemo ga prav vsi ljudje, od najmlajših do najstarejših. Predstavlja sprostitev od opravil, ki se nam nakopičijo v dnevu, med prostim časom pa naj bi se ukvarjali s stvarmi, ki nam pomenijo največ in so nam pri srcu. Otrokom je treba v najzgodnejšem otroštvu približati dejavnosti, ki krepijo njihov celostni razvoj. Odrasli, vzgojitelji in starši ali skrbniki imamo pri preživljanju prostega časa otrok v predšolskem obdobju veliko vlogo – dolžni smo jih usposobiti, da svoj prosti čas preživljajo kakovostno. V teoretičnem delu je opredeljen prosti čas in prosti čas otrok, pri čemer je poudarjeno, da morajo otroci svoj prosti čas preživljati čim bolj kakovostno. Z raziskavo, s katero sem želela raziskati, kako dobro so odrasli oz. starši seznanjeni s preživljanjem prostega časa svojih otrok, sem ugotovila, da starši zelo dobro poznajo osnove preživljanja prostega časa v predšolskem obdobju in se njegove pomembnosti zelo dobro zavedajo. Staršem je glavno, da otroke s pogovorom dodatno motivirajo za kakovostno preživljanje prostega časa in za izbiro prostočasnih dejavnostih, prav tako se zelo dobro zavedajo pozitivnih učinkov prostega časa na otroka, še posebej pomembnosti razvoja njegove osebnosti. V večini se strinjajo, da imajo njihovi otroci dovolj prostega časa, in navajajo, da otroci za preživljanje prostega časa najraje izbirajo športne aktivnosti in druženje z vrstniki ali prijatelji.
|
140707
|
Približno 6 do 7% otrok v Sloveniji se rodi prezgodaj. Dojenčki, rojeni pred 32. ali 34. tednom gestacijske starosti, so še bolj zdravstveno ogroženi. Raziskovalci opozarjajo na razvojno-nevrološke težave, povezane s prezgodnjim porodom. Tudi pri nedonošenčkih brez večjih nevroloških ali senzoričnih okvar se pojavljajo odstopanja v jezikovnih spretnostih. Teoretični uvod je najprej usmerjen v prenatalni razvoj struktur, povezanih s komunikacijo, jezikom in govorom, ki se razvijajo do 34. tedna gestacijske starosti. Opisali smo gestacijsko starost in zrelost ob porodu, različne perinatalne / postnatalne zdravstvene zaplete ter druge notranje in zunanje značilnosti, zaradi katerih je ta skupina otrok zelo heterogena, zato smo opisali izzive pri raziskovanju razvoja nedonošenčkov, nato smo se osredotočili na splošni govorni in jezikovni razvoj ter še podrobneje na fonološko zavedanje - razvoj, pomembnost, ocenjevanje. Na koncu teoretičnega uvoda so opisane tuje raziskave jezika, govora in fonološkega zavedanja nedonošenčkov. Zaradi prej omenjene heterogenosti se raziskave in ugotovitve razlikujejo, obstaja pa tendenca, da imajo nedonošeni otroci slabše jezikovne spretnosti. V raziskavi smo preverjali, ali se fonološko zavedanje pri slovensko govorečih nedonošenčkih, ki so bili rojeni v 32. tednu nosečnosti ali prej in so tehtali 1500 gramov ali manj, ter so brez večjih nevroloških in/ali senzoričnih motenj, razlikuje od vrstnikov ob vstopu v šolo in ali kateri od vključenih dejavnikov vpliva na njihovo fonološko zavedanje. V ta namen smo oblikovali preizkus fonološkega zavedanja in vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 16 nedonošenčkov in 16 vrstnikov, pri čemer smo ugotovili, da nedonošenčki v ločenih nalogah ali v skupnem številu točk niso dosegli bistveno slabših rezultatov kot njihovi vrstniki (p = 0,073). Po razdelitvi nalog na globoko in plitvo fonološko zavedanje so nedonošenčki dosegli bistveno slabše rezultate kot njihovi vrstniki pri nalogah plitkega fonološkega zavedanja (p = 0,034), ne pa pri nalogah globokega fonološkega zavedanja (p = 0,168). Naša raziskava je pokazala, da je več rojstev (v prednosti enojčkov), število primerov jezika v družini (v prednosti) več primerov in vnetje ušesa (v prednosti večjega učinka vnetja) v skupini nedonošenčkov. Ti dejavniki se v skupini bodočih vrstnikov niso izkazali za pomembne, izobrazba očeta pa je bila: Ker je v našo raziskavo vključenih malo dojenčkov, moramo rezultate razumeti in upoštevati le kot del te raziskave.
|
Around 6 to 7 % of children in Slovenia are born prematurely. Babies, born before 32nd or 34th week of gestational age are even more medically endangered. Researchers warn of developmental-neurological issues, related to preterm birth. Deviations arise in language skills too, even within premature children without major neurological or sensorical impairments. Theoretical introduction is first focused on prenatal development of structures, connected to communication, language and speech, which are developing until 34th week of gestational age. Then prematurity with it's possible effects is described. Gestational age and maturity at birth delivery, different perinatal/postnatal medical complications and other internal and external features make this group of children very heterogeneous, this is why we described challenges in researching development of premature children. Afterwards we focused on a general speech and language development and even more detailed on phonological awareness – development, importance, assessment. In the end of theoretical introduction foreign researches of language, speech and additionally phonological awareness of preterm children are described. Because of heterogeneity mentioned earlier, researches and their findings differ, but there is a tendency to premature children having poorer language skills. Our study examined, if phonological awareness in Slovenian speaking premature children, born in 32nd week of gestation or earlier, weighing 1500 grams or less, who are without major neurological and/or sensorical impairments, differ from their term peers when entering school; and if any of the factors involved affects their phonological awareness. For this purpose we formed a phonological awareness test and a questionnaire. 16 premature children and 16 peers participated in the research. Our research shows that premature children did not score significantly worse than their term peers in separated tasks or in a total number of points (p = 0.073). After we divided tasks on a deep and shallow phonological awareness, premature children scored significantly worse than their term peers on tasks of a shallow phonological awareness (p = 0.034), but not on tasks of a deep phonological awareness (p = 0.168). Our study shows that multiple birth (in advantage of singletons), number of language examples in a family (in advantage of more examples) and ear inflammation (surprisingly in advantage of more inflammations) effect phonological awareness in a group of preterm children. These factors did not show significant in a group of term peers, but the education of the father did. As the number of included infants in our study is small, we must understand and consider results only as a part of this research.
|
V Sloveniji se na leto med 6 in 7 % otrok rodi prezgodaj, pred 37. tednom nosečnosti. Nedonošenčki, rojeni pred 32. tednom gestacijske starosti, so še posebej zdravstveno ogroženi. Raziskovalci opozarjajo na s prezgodnjim rojstvom povezane razvojno nevrološke težave. Odstopanja nastajajo tudi na področju jezikovnih veščin, tudi pri prezgodaj rojenih otrocih brez večjih nevroloških motenj, poškodb ali senzornih težav. V teoretičnem delu smo sprva opisali otrokov prenatalni razvoj, kjer smo se osredotočili na razvoj struktur, povezanih s komunikacijo, jezikom in govorom, ki se razvijajo vse do 34. tedna gestacijske starosti. Nato smo opisali nedonošenost in možne posledice, ki jih le ta prinaša za otroka in njegove starše. Prezgodaj rojeni otroci so glede na gestacijsko starost in zrelost ob rojstvu, glede na različne zdravstvene obporodne in poporodne zaplete ter druge notranje in zunanje dejavnike, ki vplivajo na njih, izjemno heterogena skupina, zato smo opisali tudi probleme raziskovanja njihovega razvoja. V nadaljevanju smo se osredotočili na splošni govorno-jezikovni razvoj in podrobneje na fonološko zavedanje (razvoj, pomen, ocenjevanje). Na koncu nas je zanimalo, kaj o jeziku, govoru in posebej fonološkem zavedanju prezgodaj rojenih otrok pravijo tuje raziskave, saj domačih s tega področja še nimamo. Zaradi že omenjene heterogenosti se raziskave med seboj razlikujejo. Različne so si po merilih za vključitev otrok v raziskavo, jezikovnih veščinah in dejavnikih, ki jih raziskujejo, ipd. Zato se tudi njihovi rezultati med seboj razlikujejo, težnja pa gre v smeri slabše razvitih jezikovnih veščin prezgodaj rojenih otrok. Nas je zanimalo, ali se fonološko zavedanje slovensko govorečih otrok, rojenih v ≤ 32. tednu gestacijske starosti in s porodno težo ≤ 1500 g, brez večjih nevroloških in/ali senzornih težav, v času vstopa v šolo razlikuje od njihovih donošenih vrstnikov; ter ali kateri od upoštevanih dejavnikov vpliva na fonološko zavedanje. V ta namen smo oblikovali preizkus fonološkega zavedanja in vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 16 nedonošenčkov in 16 donošenih vrstnikov. Ugotovili smo, da se skupini v nobeni od posameznih nalog med seboj ne razlikujeta statistično pomembno, prav tako se ne razlikujeta statistično pomembno v skupnem številu točk preizkusa (p = 0,073). Naloge fonološkega zavedanja smo razdelili še na plitko ter globoko raven in ugotovili, da se v primeru upoštevanja vseh rezultatov na plitki ravni skupini statistično pomembno razlikujeta (p = 0,034) (v primeru izločitve osamelca se razlika statistični pomembnosti močno približa: p = 0,057). Razlika v globoki ravni pa ni statistično pomembna (p = 0,168). Ugotovili smo, da v naši raziskavi na fonološko zavedanje prezgodaj rojenih otrok pomembno vpliva večplodna nosečnost (v prid enojčkov), število jezikovnih zgledov (večje število pomeni boljše fonološko zavedanje) in obolenja ušes (presenetljivo so imeli otroci s ponavljajočimi se vnetji boljše fonološko zavedanje). Ti dejavniki se v kontrolni skupini niso izkazali kot pomembni; kot pomemben se je v kontrolni skupini izkazal vpliv izobrazbe očeta. Zaradi majhnega vzorca moramo rezultate upoštevati in razumeti v sklopu naše raziskave.
|
137793
|
Optimizacija proizvodnih procesov je ključno področje za podjetja, ki želijo ostati konkurenčna na vse bolj globalnem trgu, zato se mu ne moremo in se mu ne smemo izogniti. Vitka proizvodnja ponuja različne metode za reševanje problemov, povezanih z optimizacijo procesov. V diplomskem delu so predstavljene različne vitke metode, nekaj izbranih pa je uporabljenih na primeru proizvodnje svetlobne opreme. Na podlagi študije primera s kartiranjem toka vrednosti in MTM metode določanja časa je predstavljen model za oceno učinkovitosti optimizacije proizvodnih procesov, ki ga podjetje lahko uporabi za odločitev, ali naj nadaljuje z uvajanjem sprememb ali ne. Model temelji na izračunu časovnega prihranka v primerjavi z zahtevano investicijo. V eksperimentu primera je bila metoda preslikave toka vrednosti prepoznana kot učinkovita metoda za opredelitev izgub v procesih, saj lahko pogosto jasno določimo izgube šele po vizualizaciji in zapisu procesa v podrobnosti. Metoda MTM je bila prepoznana kot izjemno uporabna metoda določanja časa za procese, ki še ne tečejo v proizvodnji, saj jo je mogoče uporabiti za izbiro med različnimi rešitvami in napovedovanje možnosti varčevanja le na podlagi analize. Uporaba vitkih metod vpliva na ključne kazalnike uspešnosti in s tem na finančno uspešnost podjetja, prav tako pa lahko pripomore k vzpostavitvi zaposlenim prijaznega delovnega okolja, tako z vidika kreativnosti kot tudi učinkovitosti.
|
Optimization of production processes is a key field for companies that wish to remain competitive on the increasingly global market, therefore it cannot and should not be avoided. Lean production offers different methods of dealing with problems related to process optimization. My thesis covers different lean methods, while some selected ones are used in the example of lighting equipment production. Based on a case study by means of value stream mapping and MTM time determination method, it presents a model for efficiency evaluation of production process optimization that can be applied by the company to decide whether to proceed with the introduction of changes or not. The model is based on calculation of time savings compared with the required investment. During the case experiment, the value stream mapping method was recognized as an efficient method to define wastes in processes, since often we can clearly define losses only after visualizing and recording a process in detail. The MTM method was recognized as an extremely useful time determination method for processes that are not running in production yet, since it can be used to select from different solutions and to predict saving possibilities based only on the analysis. The use of lean methods has an influence on key performance indicators and therefore on the financial success of the company. It can also help establish employee friendly work environment, from the point of view of creativity as well as efficiency.
|
Optimizacija proizvodnih procesov v podjetjih, ki želijo dandanes ostati konkurenčna na vse bolj globalnem tržišču, je področje, ki se mu ni mogoče in se mu tudi ne bi smelo izogniti. Vitka proizvodnja podaja številne metode za obravnavanje problemov, povezanih z optimizacijo. Naloga se ukvarja z različnimi metodami vitkosti, nekatere izbrane pa so uporabljene na primeru proizvodnje svetlobnih teles. Na osnovi študije primera s pomočjo analize toka vrednosti in metode določanja časov MTM je predstavljen model za podporo odločanju, s katerim lahko podjetje preveri smiselnost uvedbe sprememb v procesih. Model temelji na izračunu prihranka časa v primerjavi s potrebno investicijo. Z eksperimentom na primeru je bila analiza toka vrednosti prepoznana kot uporabna metoda za odkrivanje izgub v procesih, saj pogosto šele vizualizacija in detajlni popis odkrije šibke točke procesov. Metoda MTM pa je bila prepoznana kot izjemno uporabna za določanje časov v primeru, ko proces še ne poteka, saj omogoča izbiro med različnimi rešitvami oziroma preverjanje možnosti prihranka. Uporaba metod vitkosti vpliva na kazalnike uspešnosti podjetja in s tem finančno dobrobit, pomaga pa tudi pri vzpostavljanju delovnega okolja prijaznega do zaposlenih, tako z vidika kreativnosti kot tudi učinkovitosti.
|
124041
|
To diplomsko delo je del večjega skupinskega projekta, h kateremu prispevajo trije študenti. Cilj projekta je sistem, ki je sestavljen iz treh delov: 1. merjenje PD simptomov s pospeškometrom in drugimi mobilnimi senzorji, 2. merjenje PD simptomov s pomočjo testa s prstnim tapkanjem, 3. sledenje, vizualizacija in učenje pacientovih simptomov. To diplomsko delo se osredotoča na merjenje PD simptomov s pomočjo testa s prstnim tapkanjem. Aplikacija bo programirana v jeziku QML. Sestavljena je iz dveh področij, na katerih bo subjekt izmenično pritiskal s prstom. Aplikacija se bo uporabljala za dve nalogi: 1. prstno tapkanje iz zapestja, distalna bradihipokinezija, 2. prstno tapkanje z rame, proksimamihinezija. S pomočjo teh dveh testov lahko opazujemo zmanjšanje hitrosti tininov in tininov, ki jih lahko uporabimo za merjenje PD-Pypokineze in ne-Pypenijeve amplitude.
|
This diploma thesis is part of a larger group project, to which three students are contributing. The goal of the project is a system that consists of three parts: 1. measurement of PD symptoms with accelerometer and other mobile sen- sors, 2. measurement of PD symptoms with the help of finger tapping test, 3. tracking, visualization and learning pacient's symptoms. This thesis focuses on the measurement of PD symptoms with the help of finger tapping test. Application will be programmed in QML. It is composed of two areas on which the subject will alternately finger tap. The application will be used for two assignments: 1. finger tapping from the wrist, distal bradyhypokinesia, 2. finger tapping from the shoulder, proxim bradyhypokinesia. With the help of these two tests/assignments we can observe possible reduc- tion of voluntary movements in speed and amplitude, that is the quintessen- tial PD symptom - it can be used to classify Parkinson's bradyhypokinesia and non-Parkinson's bradyhypokinesia.
|
Diplomska naloga je del večjega skupinskega projekta, ki vključuje diplomske naloge treh študentov. Namen projekta je izdelava sistema, ki je sestavljen iz treh delov: 1. merjenje znakov PD s pospeškometrom in ostalimi senzorji v mobilni napravi, 2. merjenje motoričnih znakov PD s tapkanjem prsta, 3. sledenje, prikaz in učenje atributov bolnikov. Ta diplomska naloga se osredotoča na merjenje motoričnih znakov PD s tap- kanjem prsta. Aplikacija je sprogramirana v QML/JS in je sestavljena iz dveh območji na katera subjekt izmenično klika s prstom. Uporabljena bo za dve nalogi: 1. tapkanje s prstom iz zapestja, distalna bradihipokinezija, 2. tapkanje s prstom iz rame, proksimalna bradihipokinezija. S pomočjo teh dveh testov lahko opazujemo zmanjšanje voluntarnega gibanja v hitrosti in amplitudi, ki je značilno za bolnike s PD in lahko loči med parkinsonsko bradihipokinezijo in neparkinsonsko bradihipokinezijo.
|
103418
|
V diplomski nalogi je bila izvedena potresna analiza armiranobetonskega okvirnega objekta in istega objekta z zidanimi polnili. Ker se zaradi vpliva zidanih polnil poveča togost konstrukcije in se tudi lokalno povečajo strižne sile v stebru, je bila raziskana tudi količina prečne armature v stebru gradbenega objekta. Potresna analiza konstrukcij je bila izvedena s programom SAP2000. V prvem delu diplomskega dela je predstavljena konstrukcija objekta. V nadaljevanju so predstavljeni standardi Evrokod, ki so obvezni pri projektiranju gradbenih konstrukcij, kot jih predpisuje trenutno veljavni Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti konstrukcij. V drugem delu diplomske naloge je predstavljena potresna analiza in dimenzioniranje prečne armature za izbrani steber obravnavanega okvirja in okvirja z polnili, saj standard ne predpisuje modeliranja vpliva polnil, le-te pa so bile modelirane z enakovrednimi diagonalami. Rezultati analize kažejo, da je vrednost vibracijske dobe konstrukcije z polnili le 30% vrednosti vibracijske dobe golega okvirja. Posledično je skupna konstrukcijska osnova strižne konstrukcije z polnili približno trikrat večja od projektne osnove strižne konstrukcije golega okvirja za obe smeri X in Y. Zaradi večje togosti polnjenega okvirja se je izkazalo, da horizontalni pomiki kot tudi ustrezni pomiki nadstropij predstavljajo le približno 15% ustreznih vrednosti v golem okvirju, ki so prav tako upoštevali učinke drugega reda. Glavna razlika je prikazana pri projektiranju prečne armature, saj je treba pri določanju količine prečne armature v stolpcu upoštevati tudi vpliv kapacitete polnilnih vložkov.
|
The seismic analysis of the reinforced concrete frame building and the same building with masonry infills was performed in the thesis. Since the influence of the masonry infills increases the stiffness of the structure and also locally increases the shear force in the column, the amount of transverse reinforcement in the column of the structure was also investigated. The seismic analysis of the structures was carried out by the SAP2000 program. In the first part of the thesis, the building’s structure is presented. This is followed by a presentation of the Eurocode standards that are mandatory in the design of building structures, as prescribed by the current Regulation on mechanical resistance and stability of structures. In the second part of the thesis, the seismic analysis and dimensioning of the transverse reinforcement for the selected column of the considered frame and the frame with infills is presented. Since the standard does not prescribe the modelling of the influence of the infills, they have been modelled with equivalent diagonals. The results of analysis show that the value of the vibration period of the structure with infills is only 30% of the value of the vibration period of bare frame. Consequently, the total design base shear in the construction with infills is approximately three times the design base shear of the bare frame for both X and Y direction. Due to greater stiffness of the infilled frame, it turned out that the horizontal displacements as well as the corresponding storey displacements represent only about 15% of the corresponding values in the bare frame, which also took into account the second order effects. The main difference is shown for the design of transverse reinforcement, since the influence of the capacity of the infills should also be taken into account when determining the amount of transverse reinforcement in the column.
|
V diplomski nalogi je izvedena potresna analiza armiranobetonske okvirne stavbe in enake stavbe z upoštevanjem vpliva opečnih polnil. Glede na to, da vpliv polnil poveča togost konstrukcije, lokalno pa polnilo poveča strižno obremenitev stebra je ovrednoten vpliv potrebne količine prečne armature v stebru konstrukcije s polnili oziroma brez polnil. Potresna analiza konstrukcije je bila izvedena s programom SAP2000. V prvem delu diplomske naloge je predstavljena konstrukcija preučevane stavbe. Temu sledi predstavitev standardov Evrokod, ki so obvezni pri projektiranju gradbenih konstrukcij, saj to predpisuje trenutno veljavni Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov. V drugem delu naloge je prikazana analiza in dimenzioniranje prečne armature za izbran steber obravnavanega okvira in okvira s polnili. Ker standard ne predpisuje načina modeliranja polnil pri potresni analizi, je bil vpliv polnil modeliran z nadomestnima diagonalama v vseh poljih okvira, kjer je prisotno polnilo. Analiza pokaže, da vrednost nihajnega časa konstrukcije s polnili predstavlja 30% vrednosti nihajnega časa čistega okvira. Posledično je celotna potresna sile pri konstrukciji s polnili približno trikrat večja od projektne potresne sile na okvir tako v smeri X, kot tudi v smeri Y. Zaradi precej večje togosti okvira s polnili se izkaže, da horizontalni pomiki, kot tudi relativni pomiki etaž, pri konstrukciji s polnili predstavljajo le 15% vrednosti tako horizontalnih pomikov kot tudi relativnih pomikov etaž pri konstrukciji brez polnil, pri kateri je bilo treba upoštevati tudi povečanje obremenitev zaradi vpliva teorije drugega reda. Glavna razlika pa se pokaže pri prečni armaturi, saj je treba pri določitvi projektne prečne sile na steber upoštevati tudi vpliv nosilnosti polnila.
|
103728
|
Diplomsko delo z naslovom Sprejemanje literarnih likov iz izbranih slikanic je temeljilo na teoriji Marjane Kobe o tipih kratkih sodobnih pravljic glede na glavni lik, ki ga dopolnjujeta teorija Milene Blažić (7 kategorij) in stopnja doživljajske sprejetosti po Boži Krakar. Želela sem ugotoviti, kateri tip likov je pri otrocih bolj priljubljen in ali so liki poosebljenih živali res bolj priljubljeni, pogosti in znani v primerjavi z drugimi vrstami literarnih likov. Raziskavo sem izvedla s pomočjo 14 izbranih slikanic (slovenskih in tujih avtorjev za sedem kategorij pravljic), v raziskavo pa sem vključila 24 otrok, starih od 4 do 5 let. Otroci so imeli z dejavnostmi, ki so vključevale stopnje doživljajske sprejetosti, priložnost podoživeti glavne like. Njihovi odzivi so bili za raziskavo ključnega pomena. Raziskava je pokazala, da so liki poosebljenih živali pogosti, a nič bolj priljubljeni od drugih literarnih likov in da so izvirni leposlovni liki v izbrani skupini otrok najbolj priljubljena vrsta likov v slikanici.
|
My bachelor’s thesis Acceptance of Literary Characters from the Selected Picture Books was based on the theory of Marjana Kobe on the types of short modern fairy tales with regards to the main character which is supplemented by the theory of Milena Blažić (7 categories) and by the experiential acceptance level according to Boža Krakar. I wished to ascertain which type of characters is more popular in children and whether the characters of personified animals are really more popular, common, and known in comparison to other types of literary characters. I performed the research by means of 14 selected picture books (of Slovenian and foreign authors for seven categories of fairy tales). I included 24 children of the 4 to 5 years of age in the research. By means of activities which included experiential acceptance levels, the children had an opportunity to relive the main characters. Their responses were essential for the research. The research showed that the characters of personified animals are common but no more popular than other literary characters and that the original fictional characters in the selected group of children are the most popular type of characters in the picture book.
|
V diplomskem delu Sprejemanje literarnih likov iz izbranih slikanic sem izhajala iz teorije Marjane Kobe o vrstah kratkih sodobnih pravljic glede na glavni lik, ki jo dopolnjuje teorija Milene Blažić (7 kategorij) in doživljajsko sprejemne stopnje po Boži Krakar Vogel. Želela sem ugotoviti, katera vrsta likov je pri otrocih bolj priljubljena in ali so liki poosebljenih živali res bolj priljubljeni, pogosti in znani kot druge vrste literarnih likov. Raziskavo sem izvedla s pomočjo 14 izbranih slikanic (slovenskih in tujih avtorjev za 7 kategorij pravljic), vanjo pa sem vključila 24 otrok starostne skupine 4–5 let. S pomočjo dejavnosti, ki so zajemale doživljajsko sprejemne stopnje, so imeli otroci možnost podoživljanja glavnih likov, njihovi odzivi pa so bili ključnega pomena za raziskavo. Ta je pokazala, da so liki poosebljenih živali pogosti, ne pa tudi bolj priljubljeni od drugih literarnih likov in da so izvirni domišljijski liki v obravnavani skupini otrok najbolj priljubljena vrsta likov v slikanici.
|
113190
|
V magistrskem delu so združena področja geodezije v meteorologiji, ki na različne specifične načine omogočajo določitev zenitne troposferske zakasnitve signalov. Troposfera lomi signal in s tem podaljšuje razpon med sprejemnikom in satelitom glede na širjenje v vakuumu. Zakasnitev vhodnega signala, ki je posledica vpliva troposfere, se lahko izračuna neposredno iz meteoroloških podatkov, ki jih dobimo z meritvami radiosonde. Obstaja tudi posreden način ocenjevanja vpliva, t.j. vsak pristop ima značilne prednosti in slabosti, zato je bil glavni cilj raziskave primerjati rezultate in jih tudi združiti za nadaljnje ocene učinka. V ta namen smo za leto 2017 pridobili celoletne podatke o zenitni troposferski zamudi iz slovenskega stalno delujočega omrežja referenčnih postaj SIGNAL. Troposferske zamude Zenith iz radiosonde so bile izboljšane tako, da so primerljive z rezultati obdelave, tako da so le v nekaterih redkih primerih razlike presegle 5 centimetrov. Iz radiosonde podatkov so bile analizirane spremembe suhih in mokrih komponent troposferskih zenitnih zamud izbranih enotedenskih obdobij v različnih letnih časih. Drugič, iz rezultatov obdelave GNSS v omrežju SIGNAL so bile za iste intervale pridobljene dnevne spremembe v zenitni troposferski zamudi, tj. združeni za suho in mokro komponento. Nazadnje so bili za določene izhodiščne končne točke oblikovani troposferski vplivi, ki kažejo, da v razmerah z znatnimi višinskimi razlikami troposferskih vplivov ni mogoče enostavno odpraviti z uporabo troposferskih modelov. zaključek je, da je v takšnih situacijah, kot tudi v absolutni tehniki natančnega pozicioniranja točke, vpliv troposfere treba oceniti kot dodatno neznanko v nosilni fazi obdelave.
|
The master thesis combines the fields of geodesy in meteorology, which both in various specific ways enable the determination of the zenith tropospheric delay of the signals. The troposphere refracts the signal and therefore prolongs the range between a receiver and a satellite according to the propagation in vacuum. The delay of the incoming signal, due to the influence of the troposphere, can be calculated directly from the meteorological data obtained from the radiosonde measurements. There is also an indirect way of estimating the impact, i.e. from GNSS carrier-phase processing. Each of the approach has distinctive pros and cons, so the main objective of the research was to compare the results as well as to combine them for the further impact assessments. For this, the 2017 year-round data of the zenith tropospheric delay was acquired from the Slovene continuously operating reference station network, SIGNAL. Zenith tropospheric delays from radiosonde were improved to be comparable with GNSS processing results, so in only some rare cases differences exceeded 5 centimetres. From the radiosonde data, changes in dry and wet components of the tropospheric zenith delays of the selected one-week periods in different seasons were analysed. Secondly, from the GNSS processing results in the SIGNAL network, daily changes in the zenith tropospheric delay, i.e. combined for dry and wet component, were acquired for the very same intervals. Eventually, tropospheric impacts for the specific baseline endpoints were modelled to show that in the situations with significant altitude differences the tropospheric impacts cannot be easily eliminated by the use of tropospheric models. The conclusion is, that in such situations, as well as in the absolute technique of precise point positioning, the influence of the troposphere should be assessed as an additional unknown in the carrier-phase processing.
|
Tema magistrske naloge združuje področji geodezije in meteorologije, ki na različne načine omogočata določiti vpliv troposfere na opazovanja GNSS. Troposfera povzroči ukrivljanje signala in zato podaljšanje poti razširjanja signala glede na razširjanje v vakuumu. Zakasnitev prispetja signala zaradi vpliva troposfere lahko izračunamo direktno iz meteroloških podatkov, ki jih dobimo iz radiosondaže. Obstaja tudi posredni način določitve vpliva iz obdelave opazovanj GNSS. Oba pristopa obravnavanja modeliranja posledic vpliva imata prednosti in slabosti. Glavni cilj naloge je bil primerjati rezultate obeh in jih optimalno združeno uporabiti v nadaljnjih ocenah vpliva. V ta namen smo za leto 2017 pridobili celoletne podatke vertikalne sondaže kot tudi modeliranje podaljšanja poti razširjanja signala zaradi delovanja troposfere v omrežju stalnih postaj GNSS, SIGNAL. Pokazali smo, da razlike med različno pridobljenimi rezultati obravnavanja vpliva troposfere na opazovanja GNSS za satelite v zenitu v le redkih primerih presegajo 5 centimetrov. Radiosondažne podatke smo uporabili za izračun letnih sprememb suhe in mokre komponente vplvia troposferske refrakcije ter za izbrana enotedenska obdobja v različnih letnih časih analizirali vrednosti posameznih komponent vpliva. Z rezultati obdelave opazovanj GNSS v omrežju SIGNAL smo prikazali dnevne spremembe delovanja troposfere na opazovanja GNSS, vendar tokrat le za združeno obravnavanje suhe in mokre komponente. Nazadnje smo pokazali, da velika višinska razlika med krajiščema baznega vektorja vodi do situacije, da vpliva s faznimi razlikami in ob uporabi modelov ne moremo v celoti odstraniti. Zato je v teh primerih, enako kot pri tehniki absolutne določitve položaja s faznimi opazovanji PPP, vpliv troposfere bolje ocenjevati kot neznanko v obdelavi opazovanj.
|
103307
|
Diplomsko delo prikazuje organiziranost logistične oskrbovalne verige zaščitne opreme in je za razliko od teoretičnega in praktičnega dela razdeljeno na dva dela. V teoretičnem delu je opisano, kako se po zakonskih predpisih zaščitna ali medicinska oprema uvaža oziroma izvaža, predstavljeni so tudi nekateri pomembni zakoni in dokumentacija, brez katerih uvoza ni mogoče izvesti. V diplomskem delu je prikazana tudi razlika med logistično verigo in oskrbovalno verigo, dejavniki, ki so z vidika uvoznika in njegovega logističnega operaterja prav tako pomembni kot plačilni pogoji, izbira dobaviteljev itd.
|
The bachelor’s thesis shows the organization of the logistics chain of supply of protective equipment and is divided into two parts in contrast to the theoretical and practical work. The theoretical part describes how, according to legal regulations, protective or medical equipment is imported or exported. Some important laws and documentation are also presented. Without them, imports cannot be carried out. The bachelor’s thesis also shows the difference between the logistics chain and supply chain, factors that are as important from the point of view of the importer and his logistics operator as payment terms, choice of suppliers, etc.
|
Diplomska naloga prikazuje organizacijo logistične verige dobave zaščitne opreme in je razdeljena na dva dela, in sicer teoretičnega ter praktičnega. V teoretičnem delu je zapisano, kako se po predpisih ter zakonih uvozi ali izvozi zaščitno ali medicinsko opremo; predstavljenih je tudi nekaj pomembnih zakonov ter dokumentacija, brez katere uvoza ni mogoče izvesti; opisana je tudi razlika med logistično in oskrbovalno verigo; predstavljeni so vsi udeleženci logistične verige ter dejavniki, ki so pomembni tako vidika uvoznika in njegovega logističnega operaterja, kot so plačilni pogoji, izbira dobavitelja itd.
Praktični del je osredotočen na dejanski primer slovenskega podjetja, katerega glavna dejavnost je uvoz zaščitne osebne opreme. Opisan je celoten postopek od pošiljanja blaga od dobavitelja in vse do prejema blaga pri končnem porabniku. V poglavju je predstavljen tudi realen izziv, s katerim se podjetja pri uvozu takšne opreme pogosto srečujejo.
|
131047
|
Avtonomna vozila so bila do nedavnega del znanstvene fantastike in računalniških iger, danes pa kljub nekaterim specifičnim etičnim polemikam postopoma postajajo resničnost. Kljub nespornim prednostim, ki jih bodo prinesla, pa etični problemi izhajajo iz dejstva, da bo naloga teh vozil v nekaterih primerih, da se v trenutku odločijo med življenjem in smrtjo udeležencev v prometu. V magistrskem delu s kvalitativno deskriptivno in razlagalno metodologijo vodim študijo primera, v kateri obravnavam različne avtorske vidike etičnih dilem avtonomnih vozil, s poudarkom na problemu Trolley. Namen tega magistrskega dela je podrobno predstaviti in proučiti aktualne etične dileme in spoznanja na temo avtonomnih vozil ter nakazati na nujnost vključevanja etičnih študij, prav tako pa se posvetiti tudi potrošniškemu in kulturnemu vidiku tega diskurza. V ta namen v prvem delu naloge s primerom Trolleyjevega problema preučim etične teorije ključnih avtorjev, v drugem delu naloge pa proučim status avtonomnih vozil v popularni kulturi, v tretjem delu pa opravim pregled potrošniških študij, ki se ukvarjajo s specifičnimi etičnimi vprašanji v povezavi z avtonomnimi vozili. V zaključku ugotavljam, da ni jasno, kakšna je prava etična rešitev programerskih problemov avtonomnih vozil oziroma ali takšna rešitev sploh obstaja, prav tako ugotavljam, da je reprezentacija avtonomnih vozil v popularni kulturi vtkana v javno zavest in kot taka tudi odraža družbena pričakovanja avtonomnih vozil, na koncu pa ugotavljam, da potrošniki uvedbo avtonomnih vozil enačijo z izgubo nadzora in zato avtonomnim vozilom večinoma ne zaupajo.
|
Until recently autonomous vehicles have been a part of science fiction and computer games, however now, despite some specific ethic controversies, they are gradually becoming a reality. Despite the undeniable advantages that they will bring, ethical problems are arising from the fact that the task of these vehicles will in some cases be to instantly decide between life and death of traffic participants. In this master's thesis, I use qualitative descriptive and explanatory methodology to conduct a case study in which I examine different authors aspects of ethical dilemmas of autonomous vehicles, with the emphasis on the Trolley Problem. The purpose of this master's thesis is to showcase and examine current ethical dilemmas and findings on the topic of autonomous vehicles in detail and to indicate the necessity of incorporating ethical studies, as well as devoting to the consumer and cultural aspects of this discourse. For this purpose I examine the ethical theories of key authors with the example of the Trolley Problem in the first part of the thesis. In the second part I examine the status of autonomous vehicles in Popular culture and in the third part I do a review of consumer studies, that are concerned with specific ethical questions in relation to autonomous vehicles. In the conclusion I find that it is not clear what the right ethical solution to the programming problems of autonomous vehicles is, or if such a solution even exists. I also conclude that the representation of autonomous vehicles in popular culture is embedded in public consiousness and as such forms as well as reflects the social expectations of autonomous vehicles. Lastly, I conclude that consumers equate the introduction of autonomous vehicles with a loss of control and therefore do not trust autonomous vehicles for the most part.
|
Avtonomna vozila so bila še nedavno del znanstvene fantastike in računalniških igric, zdaj pa kljub določenim etičnim polemikam postopoma postajajo resničnost. Kljub nespornim prednostim, ki jih bodo ta prinesla, pa se v zvezi z njimi vedno bolj izpostavljajo etični problemi, izvirajoči iz dejstva, da bo v nekaterih primerih naloga teh vozil, da v trenutku odločajo o življenju in smrti udeleženih v prometu. Z uporabo kvalitativne metodologije v magistrski nalogi izvedem opisovalno in razlagalno študijo primera, v kateri z vidika različnih avtorjev preučujem etične polemike avtonomnih vozil, s poudarkom na primeru pobeglega vagona. Namen naloge je prikazati in podrobno preučiti trenutne etične polemike in dognanja na temo avtonomnih vozil ter nakazati nujnost vključevanja etičnih študij, hkrati pa se posvetiti potrošniškemu in kulturnemu vidiku tega diskurza. V ta namen v prvem delu naloge preučim etične teorije ključnih avtorjev na primeru pobeglega vagona. V drugem delu naloge preučujem status avtonomnih vozil v popularni kulturi, v tretjem delu pa opravim pregled študij potrošnikov, ki se tičejo specifičnih etičnih vprašanj v zvezi z avtonomnimi vozili. V sklepu ugotavljam, da ni jasno, kakšna je pravilna etična rešitev problematike programiranja avtonomnih vozil oziroma če univerzalna rešitev sploh obstaja. Prav tako ugotavljam, da je reprezentacija avtonomnih vozil v popularni kulturi vdelana v javno zavest in kot taka oblikuje in hkrati odraža družbena pričakovanja do avtonomnih vozil. Nazadnje pa je razvidno tudi dejstvo, da potrošniki uvedbo avtonomnih vozil enačijo z izgubo nadzora in zato avtonomnim vozilom večinsko ne zaupajo.
|
109606
|
Pravljično branje in poslušanje pripomore k otrokovemu osebnemu, čustvenemu in moralnemu razvoju ter je pomembno za vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli. Številni avtorji v svojih delih, ki so namenjena mlajšim bralcem, uporabljajo problemske teme, ki spodbujajo ustvarjalni pouk. Učitelji z uporabo pravljic pri pouku spodbujajo empatijo učencev in posledično omogočajo dobre medosebne odnose ter boljše razumevanje življenja. Teoretični del magistrskega dela zajema čustvene značilnosti učencev v prvem triletju osnovne šole, pravljični vpliv na empatijo otrok in njegov pomen za njihov nadaljnji razvoj. V teoretičnem delu predstavljam različne opredelitve pravljic, pravljično klasifikacijo in teoretične pristope k njej. V magistrskem delu se osredotočam tudi na interpretativno branje pravljic s problemsko tematiko in njihov vpliv na čustveni in socialni razvoj učencev. V empiričnem delu sem želela izvedeti, kakšne so socialno-emocionalne značilnosti otrok in kako na empatijo otrok vpliva interpretativno branje in poslušanje pravljic: Deklica brez rok, Sirotica in Te že vidim, te že vidim. katere avtorica je Anja Štefan. Da bi prišla do ugotovitev, sem izvajala ustvarjalni pouk po problemskih temah, opazovala in ocenjevala otroke. V raziskavo je bila vključena skupina učencev prvega razreda (N = 22), skupina učencev drugega razreda (N = 23) in skupina učencev tretjega razreda (N = 29). Ustvarjalni pouk po problemskih temah je vključeval različne dejavnosti, spodbujal sem empatijo učencev, opazovala sem njihovo počutje in vedenje pri dejavnostih. dejavnosti so se učencem zdele zanimive, saj so bile drugačne in so zahtevale več dejavnosti v razredu. Najbolj so bili navdušeni nad uvodno motivacijo in dramatizacijo, žalosten in nenavaden konec v prvem delu pravljice je pri učencih povzročil neprijetne občutke, po koncu pravljice pa so se ti spremenili v prijetnejša čustva. Največje izboljšanje strpnosti in empatije je bilo opaženo v tretjem razredu. Večina učencev se je izboljšala pri izkazovanju čustev in empatije, kljub temu pa bi nekateri učenci potrebovali več časa za očitne izboljšave. Z raziskavo smo pripomogli k izboljšanju interpretativnega branja pravljic s problemsko tematiko. Posledično smo pri učencih prvih treh razredov osnovne šole spodbujali k empatiji.
|
Fairy-tale reading and listening helps with child’s personal, emotional, and moral development and is important for educational work in primary school. Many authors in their works, which are intended for younger readers, use problem topics that encourage creative lessons. Teachers encourage pupils’ empathy and consequently enable good interpersonal relations and better life understanding by using fairy-tales in class. The theoretical part of my master’s thesis includes emotional characteristics of pupils during the first three years of primary school, fairy-tale influence on children’s empathy and its importance for their further development. I present different fairy-tale definitions, fairy-tale classification and theoretical approaches to it in the theoretical part. In the thesis I also focus on interpretative reading of fairy-tales with problem topics and its effect on pupils’ emotional and social development. In the empirical part of my thesis I wanted to find out about socially-emotional characteristics of children and how children’s empathy is influenced by interpretative reading and listening of the following fairy-tales: Deklica brez rok, Sirotica and Te že vidim, te že vidim! whose author is Anja Štefan. To achieve findings, I performed creative lessons based on problem topics and I observed and assessed children. The research included a group of first grade pupils (N = 22), a group of second grade pupils (N = 23), and a group of third grade pupils (N = 29). The creative lessons based on problem topics included different activities, encouraging pupils’ empathy. I also observed their feelings and behaviour during activities. Pupils found the activities interesting, since they were different and demanded more action in class. They were most enthusiastic about the introductory motivations and dramatization. A sad and unusual end during the first part of a fairy-tale caused uncomfortable feelings of pupils. However, after the end of a fairy-tale, they turned into more pleasant feelings. The biggest tolerance and empathy improvement was observed in the third grade. Most pupils improved at showing feelings and empathy. Nevertheless, some pupils would still need more time for an obvious improvement. With this research, we helped to improve the interpretative reading of fairy-tales with problem topics. Consequently, we encouraged empathy of pupils of the first three grades of the primary school.
|
Branje in poslušanje pravljic pripomoreta k osebnostnemu, čustvenemu in moralnemu razvoju otroka in sta pomembna pri vzgojno-izobraževalnem delu v osnovni šoli. Veliko avtorjev v svojih delih, namenjenih tudi mlajšim bralcem, uporablja problemske teme, ki spodbujajo problemsko-ustvarjalni pouk. Učitelji z uporabo pravljic pri pouku spodbujajo empatijo pri učencih in tako omogočajo dobre medosebne odnose ter boljše razumevanje lastnega življenja. Teoretični del magistrske naloge obsega čustvene značilnosti učencev prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja in vpliv pravljic na empatijo otrok ter njen pomen za njihov nadaljnji razvoj. V teoretičnem delu predstavljam tudi različne definicije pravljic, klasifikacijo pravljice ter teoretične pristope pri njeni obravnavi. Prav tako se v delu osredotočam na interpretativno branje pravljic s problemsko tematiko in njegov vpliv na čustveni in socialni razvoj učencev. V empiričnem delu sem z izvedbo problemsko-ustvarjalnega pouka in opazovanjem ter ocenjevanjem otrok želela ugotoviti socialno-čustvene značilnosti otrok in kako interpretativno branje ter poslušanje pravljic Deklica brez rok, Sirotica in Te že vidim, te že vidim!, katerih avtorica je Anja Štefan, vplivata na empatijo otrok. V raziskavi so vzorec predstavljale skupina učencev prvega razreda (N = 22), skupina učencev drugega razreda (N = 23) in skupina učencev tretjega razreda (N = 29). Problemsko-ustvarjalni pouk je vključeval različne dejavnosti, s katerimi sem spodbujala empatijo pri učencih in opazovala njihova čustva in vedenje ob tem. Dejavnosti so bile učencem zanimive, saj so bile drugačne in so bili lahko sami aktivnejši pri pouku. Največ navdušenja so pokazali ob uvodnih motivacijah in dramatizaciji. Med prvim delom prebrane pravljice so pri učencih zaradi žalostnega in nenavadnega konca prevladovala neprijetna čustva, ki so se po koncu pravljice spremenila v prijetnejša. Največji napredek na področju strpnosti in empatije do vrstnikov je bil viden v tretjem razredu. Večina učencev je napredovala pri izražanju čustev in empatiji, a je vseeno bilo nekaj učencev, ki bi za vidnejši napredek potrebovali več časa. Z izvedeno raziskavo smo pripomogli k izboljšanju uporabe interpretativnega branja pravljic s problemsko tematiko in s tem spodbudili empatijo učencev prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja.
|
102071
|
Za analizo vpliva izbranih habitativnih spremenljivk na srnjad in jelenjad na raziskovalnem območju Goričko (severovzhodna Slovenija) je bila uporabljena metoda štetja pelagičnih skupin. Postavljenih je bilo tudi ocena lokalnih gostot. Postavljenih je bilo šestdeset raziskovalnih ploskev, od katerih so bile pozno jeseni in pozimi 2012 očiščene peletne skupine. Po zimi aprila 2013 so bile preštete akumulirane peletne skupine. Rezultati kažejo, da je srnjadi bolj všeč okolica naselij, kjer se bolje naselijo (obdelovalna zemljišča, gozdni rob). Jelenjad je po površini bolj enakomerno porazdeljena, rezultati pa so naslednji: (gostote i srnjadi in jelenjadi so negativno korelirane z deležem decidoznih drevesnih vrst, (ii) na gostoto jelenjadi pozitivno vplivata gostota srnjadi in oddaljenost od naselja, (iii) gostota srnjadi se zmanjšuje z oddaljenostjo od poselitve in povečuje z oddaljenostjo od krmišč). Lokalne gostote jelenjadi smo primerjali z modeli gostot, ki smo jih vzeli iz Stergarjeve raziskave (Stergar et al., 2012). Stergarjevi modeli gostot jelenov se zadovoljivo ujemajo z našimi rezultati.
|
Pellet-group count method variant has been used to analyse influence of chosen habitate variables on roe deer and red deer in Goričko research area (Northeast Slovenia). Also estimations of local densities has been made. Sixty research plots has been laid and pellet-groups has been cleaned from them in late autumn and in begginig of winter 2012. After a winter in april 2013 acummulated pellet-groups has been counted. Results show that roe deer prefers vicinity of settlements where it finds better habitate (cultivated land, forest edge). Red deer on the other hand is more evenly distributed across area. Multivariate analysis has been done and results are as follows: (i) roe and red deer densities are negatively correlated with percentage of decidous tree species, (ii) red deer density is positively influenced by roe deer density and distance from settlement, (iii) roe deer density decreases with distance from settlement and increases with distance from feeding places. Local deer densities were compared with density models which were taken from Stergar's research (Stergar et al., 2012). Stergar's models of deer densities satisfactorily well match with our results.
|
V nalogi smo z metodo štetja kupčkov iztrebkov preučili habitatni izbor jelenjadi in srnjadi na Goričkem in ocenjevali lokalne gostote za obe vrsti. Pozno jeseni in v začetku zime leta 2012 smo zakoličili 60 ploskev in jih očistili iztrebkov. Aprila naslednje leto smo se vrnili na ploskve in prešteli kupčke iztrebkov jelenjadi in srnjadi. Ugotovili smo, da srnjad v večjih gostotah ţivi bliţje naseljem, ker tam verjetno najde boljše ţivljenjske pogoje (npr. večja gostota gozdnega roba in kultivirane površine). Jelenjad pa je bolj enakomerno porazdeljena po območju raziskave. Multivariatna analiza je pokazala: (I) da z naraščanjem deleţa listavcev v sestojih upadata gostoti jelenjadi in srnjadi, (II) da na gostoto jelenjadi pozitivno vpliva gostota srnjadi in oddaljenost od naselij, (III) da gostota srnjadi upada z oddaljenostjo od naselij ter narašča z oddaljenostjo od krmišč. V drugem sklopu naloge smo ugotovljene lokalne gostote vrst primerjali z modelnimi gostotami, do katerih so prišli Stergar in sodelavci (Stergar in sod., 2012). Ujemanje naših izsledkov z izsledki omenjene raziskave je zadovoljivo.
|
115265
|
V magistrskem delu je predstavljen postopek požarne analize jeklenega stebra, izpostavljenega lokaliziranemu ognju, z uporabo naprednih računskih metod. Gre za vertikalni nosilni element dvočlenskega prečnega ogrodja v enonadstropni industrijski hali iz jekla. V diplomskem delu je predstavljena samo analiza požarne odpornosti stebrov po standardu Evrokod SIST EN 1993-1-2. Za hiter in enostaven inženirski izračun kritične temperature stebrov je bilo uporabljeno orodje za reševanje, ki je del programa Microsoft Excel. S programskim orodjem OZone 3 smo določili spreminjanje temperature jeklene kolone in toplotnega toka v primeru lokaliziranega požara. Lokaliziran požar smo določili na podlagi krivulje RHR glede na čas in določili v skladu z evrokodnim standardom SIST EN 1991-1-2. Ker OZone 3 ne omogoča izračuna temperaturnega razvoja zaščitenega jeklenega profila, je bila v ta namen v skladu z znanstveno literaturo uvedena adiabatna površinska temperatura (AST). Na podlagi tega je bila izpeljana temperaturna ravnotežna enačba, s katero smo določili temperaturo plinov v neposredni bližini stebra in posledično temperaturo v zaščitenem jeklenem elementu.
|
The master’s thesis presents a fire analysis procedure for steel column exposed to localised fire by using advanced calculation methods. The HEA 600 column in question is a vertical load-bearing element of the two-member cross-frame in a single-storey industrial hall made of steel. The thesis only provides an analysis of a columns’s fire resistance according to the Eurocode standard SIST EN 1993-1-2. For a quick and simple engineering calculation of the columns’s critical temperature, a solver tool that is part of the Microsoft Excel software was used. The OZone 3 software tool was used to determine the evolution of steel column temperature and heat flux in the event of a localised fire. A localised fire was defined based on the RHR curve in relation to time and determined according to the Eurocode standard SIST EN 1991-1-2. As OZone 3 does not allow the temperature evolution of a protected steel section to be calculated, adiabatic surface temperature (AST) was introduced for this purpose according to the scientific literature. Based on this, a temperature equilibrium equation was derived in order to determine the temperature of gases in the immediate vicinity of the column and in turn the temperature in the protected steel element.
|
EN 1993-1-2. Za hiter in enostaven inženirski izračun kritične temperature stebra je uporabljeno orodje reševalnik, ki je sestavni del programske opreme Microsoft Excel. Za določitev razvoja temperature jeklenega stebra in toplotnega toka v primeru lokaliziranega požara je uporabljeno programsko orodje OZone 3. Lokaliziran požar je definiran na podlagi RHR-krivulje v odvisnosti od časa in je določen v skladu z Evrokod standardom SIST EN 1991-1-2. Program OZone 3 ne omogoča izračuna razvoja temperature zaščitenega jeklenega profila, zato je bila skladno z znanstveno literaturo v ta namen vpeljana adiabatna temperatura površine AST (Adiabatic Surface Temperature). Na podlagi te je izpeljana enačba temperaturnega ravnovesja, s katero se določi temperatura plinov v neposredni okolici stebra in posledično tudi temperatura v zaščitenem jeklenem elementu.
|
143979
|
Uvod: Redna telesna dejavnost je pomemben dejavnik, ki vpliva na kakovost življenja in je bistvenega pomena za zdravje in dobro počutje ženske, saj koristi celotnemu spektru zdravja žensk in ga varuje. Aktualne smernice za izboljšanje zdravja in dobrega počutja nosečnic priporočajo zmerno telesno dejavnost vsak dan ali vsaj tri- do štirikrat tedensko več kot 30 minut. Namen prispevka je predstaviti pomen redne telesne dejavnosti v času nosečnosti ter opisati vplive redne telesne dejavnosti na duševno in telesno počutje nosečnice. Metode dela: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela, s sistematičnim pregledom literature. Časovni okvir za iskanje člankov je bil od leta 2010 do 2020, z izjemo enega članka iz leta 2000. Slovensko in angleško literaturo smo iskali v podatkovnih bazah: CINAHL with full text, MEDLINE, Google Scholar and Science Direct. Rezultati kažejo na izboljšanje duševnega in telesnega zdravja nosečnic. Redna telesna dejavnost pozitivno vpliva na duševno stanje nosečnic, saj zmanjšuje simptome depresije, anksioznosti in strahu, izboljšuje njihovo samopodobo, skrajšuje porod in zmanjšuje težave s spanjem. Redna telesna dejavnost pozitivno vpliva tudi na telesno počutje nosečnic, saj izboljša njihovo aerobno zmogljivost, zmanjša možnosti za razvoj gestacijskega diabetesa in gestacijske hipertenzije, nadzoruje urinsko inkontinenco ter zmanjša simptome slabosti in bruhanja. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je redna telesna aktivnost med nosečnostjo priporočljiva. Dokazani so bili pozitivni učinki na duševno in telesno počutje nosečnic in njihovih nerojenih otrok. Pomembno je, da nosečnice nadzorujejo svoje telo in prilagodijo intenzivnost telesne dejavnosti svojim sposobnostim.
|
Introduction: Regular physical activity is an important factor that affects the quality of life. It is essential for one's health and well-being as it is beneficial to the entire spectrum of women's health and helps protect it. The current guidelines for the improvement of health and well-being in pregnant women recommend moderate physical activity every day or at least three to four times a week for more than 30 minutes. Purpose: The purpose of the paper is to present the importance of regular physical activity during pregnancy and describe the impacts of regular physical activity on mental and physical well-being of pregnant women. Methods: The paper uses the descriptive method, along with a systematic literature review. The timeframe for searching articles was set from 2010 to 2020, with the exception of one article from 2000. We searched for Slovene and English literature in the following databases: CINAHL with full text, MEDLINE, Google Scholar and Science Direct. Results: The results show improvement in mental and physical health of pregnant women. Regular physical activity positively affects mental state of pregnant women as it reduces the symptoms of depression, anxiousness and fear, improves their self-esteem, shortens labour and reduces sleeping problems. Regular physical activity also positively benefits physical well-being of pregnant women as it improves their aerobic capacity, reduces chances for the development of gestational diabetes and gestational hypertension, controls urine incontinence and reduces the symptoms of sickness and vomiting. Discussion and conclusion: The results show that regular physical activity during pregnancy is recommendable. Positive impacts on mental and physical well-being of pregnant women and their unborn babies were proved. It is important that pregnant women control their bodies and adjust the intensity of physical activities to their abilities.
|
Uvod: Redna gibalna dejavnost je pomemben dejavnik, ki vpliva na kakovost življenja. Je temeljnega pomena za zdravje in dobro počutje, saj ima mnoge zaščitne koristi v celotnem spektru ženskega zdravja. Sedanja priporočila za izboljšanje zdravja in dobrega počutja pri nosečnici svetujejo zmerno intenzivno gibalno dejavnost vsak dan ali vsaj tri- do štirikrat na teden več kot 30 minut. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti pomen redne gibalne dejavnosti v nosečnosti in opisati vpliv redne gibalne dejavnosti na psihično in fizično počutje nosečnice. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s sistematičnim pregledom literature. Časovni okvir pri iskanju literature je bil od leta 2010 do leta 2020 z izjemo enega dela iz leta 2000. Literatura je bila iskana v slovenskem in angleškem jeziku v podatkovnih bazah CINAHL with full text, MEDLINE, Google učenjak, Science Direct. Rezultati: Rezultati kažejo izboljšanje psihičnega in fizičnega počutja nosečnice. Redna gibalna dejavnost pozitivno vpliva na psihično stanje nosečnice, saj je pri njej simptomov depresije manj, zmanjša se anksioznost, izboljša se samopodoba, skrajša se čas poroda ter manj je težav s spanjem. Redna gibalna dejavnost ima pozitivne koristi tudi pri fizičnem počutju nosečnice, saj izboljša aerobno zmogljivost, zmanjša pojav nosečniške sladkorne bolezni in nosečniške hipertenzije, nadzoruje urinsko inkontinenco ter zmanjša simptome slabosti in bruhanja. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je zmerna gibalna dejavnost v nosečnosti priporočljiva. Dokazani so pozitivni učinki na psiho-fizično počutje nosečnice in na plod. Pomembno je, da nosečnica spremlja svoje telo in da se prilagaja svojim zmožnostim glede intenzivnosti in primernosti gibalne dejavnosti.
|
117289
|
Magistrsko delo obravnava sodobne trende na področju prenosa električne energije in povečevanja prenosnih zmogljivosti elektroenergetskih omrežij. V prvem delu diplomskega dela je predstavljena teorija daljnovodov, ki jo poznamo že več kot stoletje, vendar jo še vedno obravnavamo zaradi celovitosti vsebine. Izpostavljene so tudi nekatere omejitve na področju prenosa električne energije, ki imajo velik vpliv na elektroenergetsko omrežje. Poleg tega upoštevamo načelo kompenzacije spojev in serij ter njihov vpliv na razmere v omrežju za nekatera tipična obratovalna mesta in za različne znake impedance daljnovodov. V nadaljevanju so predstavljeni trendi v močnostni elektroniki, ki omogočajo razvoj t.i. naprav FACTS in njihov vidik delovanja. Za vsako napravo podamo osnovni fizikalni princip delovanja, njegov vpliv na prenosne karakteristike in aplikacije naprave za nadzor razmer v sistemu. Morda so predstavljene tudi nekatere druge zanimive lastnosti. Na koncu so predstavljene tudi nekatere možnosti in rešitve operativnih problemov sistema z napravami FACTS.
|
This master's degree thesis addresses the modern trends about electrical power transmission and the increase of the transfer capacities of electricity grids. In the first part of the thesis, the theory of transmission lines is presented. It has been known for over a century, but we still consider it because of the integrity of the content. Some restraints about the transmission of electrical energy are also highlighted, which have a huge impact on the electricity grid. Furthermore, we consider the principle of shunt and series compensation and their impact in the conditions in the grid for some typical operation points and for the different characters of the transmission line impedance. Then the trends in power electronics are presented, that allow the development of so-called FACTS devices and their operating point of view. For each device, we give the basic physical principle of operation, its influence on the transmission characteristics and the applications of the device to control conditions in the system. Possibly some other interesting features are also presented. Finally, some options and solutions to the operational problems of the system with FACTS devices are presented.
|
V magistrski nalogi smo obravnavali sodobne trende prenosa električne energije in povečanja prenosnih zmogljivosti v elektroenergetskih omrežjih. V prvem delu naloge je predstavljena teorija vodov. Poznana je sicer že več kot sto let, vendar jo v delu obravnavamo zaradi celovitosti vsebine. Izpostavljene so tudi nekatere omejitve prenosa el. energije z obstoječimi tehnologijami, ki pomembno vplivajo na delovanje EES. Nadalje obravnavamo princip paralelne in serijske kompenzacije vodov ter njun vpliv na razmere v EES za nekatere tipične obratovalne točke EES in za različne karakterje impedance prenosne proge. V nadaljevanju so opisani trendi v močnostni elektroniki, ki omogočajo razvoj t.i. naprav FACTS, potem pa še same naprave iz obratovalnega stališča EES. Pri vsaki napravi podajamo osnovni fizikalni princip delovanja, njen vpliv na prenosno karakteristiko in možnosti uporabe naprave za uravnavanje razmer v EES, pri nekaterih pa še kakšne druge posebnosti. Na koncu so predstavljene nekatere možnosti in reševanja problemov obratovanja EES z napravami FACTS.
|
105467
|
V diplomskem delu smo obravnavali problem transformacije med višinskima sistemoma SVS2000 (datum Trst) in SVS2010 (datum Koper). Razlika med višinskima sistemoma na celotnem območju Slovenije ni konstantna, zato v Sloveniji še ne poznamo enovitega modela transformacije. V diplomskem delu smo določili lokalno višinsko transformacijsko površino na območju Prekmurja. Kot vhodni podatek za izdelavo višinske transformacijske površine smo uporabili višinske razlike meril nivelmanske mreže v Sloveniji. Analizirali smo vpliv različnih interpolacijskih metod, vpliv uporabe različnih referenčnih vrednosti in vpliv velikosti določanja višinske transformacije površine, preverili smo tudi kakovost transformacije na podlagi povprečne razlike v višinah referenčnih vrednosti in jo primerjali z rezultati transformacije, dobljenimi na podlagi konstrukcije višinske transformacijske površine. Preverili smo tudi, ali so te transformacije skladne z rezultati, pridobljenimi s programom SiVis, pri čemer smo se zavedali, da je ta transformacija namenjena samo višinam, ki jih določa tehnologija GNSS.
|
In the diploma thesis we discussed the problem of transformation between the height systems SVS2000 (datum Trieste) and SVS2010 (datum Koper). The difference between the height systems throughout the entire territory of Slovenia is not constant, so we do not yet know a uniform model of transformation in Slovenia. In the diploma thesis, we determined the local height transformation surface in the area of Prekmurje. As input data for the production of the height transformation surface, we used the height differences of the benchmarks of the levelling network of Slovenia. We analysed the influence of different interpolation methods, the influence of the use of different benchmarks and the influence of the size of the determination of the surface height transformation. We also checked the quality of the transformation based on the average difference in the heights of the benchmarks and compared it with the results of the transformation obtained based on the construction of the height transformation surface. We also checked how these transformations are consistent with the results obtained with the SiVis program, with awareness that this transformation is intended only for heights determined by GNSS tehnology.
|
V diplomski nalogi smo obravnavali problem transformacije med višinskima sistemoma SVS2000 (datum Trst) in SVS2010 (datum Koper). Zamik med višinskima sistemoma po celotnem območju Slovenije ni konstanten, zato v Sloveniji še ne poznamo enotnega modela transformacije. V diplomski nalogi smo tako določili lokalno višinsko transformacijsko ploskev, in sicer na območju Prekmurja. Kot vhodne podatke za izdelavo višinske transformacijske ploskve smo uporabili razlike višin reperjev nivelmanske mreže Slovenije. Analizirali smo vpliv različnih interpolacijskih metod, vpliv uporabe različnih redov nivelmanskih reperjev in vpliv velikosti določitve ploske višinske transformacije. Prav tako smo preverili kakovost transformacije na osnovi povprečne razlike višin reperjev in jo primerjali z rezultati transformacije, ki jo pridobimo na osnovi izdelave višinske transformacijske ploskve. Preverili smo tudi, kako se te transformacije skladajo z rezultati, ki jih dobimo s programom SiVis, ob zavedanju, da je ta transformacija namenjena zgolj višinam, določenim z GNSS višinomerstvom.
|
131513
|
Test korakanja v štirih kvadratih je bil oblikovan za merjenje dinamike, ki je pomembna sposobnost pri spreminjanju smeri in izogibanju oviram med hojo. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti značilnosti testa korakanja v štirih kvadratih. Vzorec je bil sestavljen iz štirih vadbenih skupin s 54 udeleženci in kontrolne skupine 24 oseb visoke starosti. Opazovani udeleženci so bili stari od 50 do 80 let. Vse skupine, razen kontrolne skupine, so izvajale štiri različne vrste treninga: trening za moč na napravah za povečanje mišične mase, trening za moč z gimnastičnimi vajami, ravnotežni trening na mehkih površinah in ravnotežni trening na trdih površinah. Trening je potekal dvakrat na teden, pred in po devettedenskem treningu pa smo v Laboratoriju za kineziologijo Fakultete za šport Univerze v Ljubljani izvedli test korakanja v štirih kvadratih, test stoje na tenziometrični plošči v različnih okoliščinah in izmerili doseg z nogami in rokami. Rezultati testa korakanja v štirih kvadratih so pokazali statistično značilne spremembe v vadbi ravnotežja in vadbi moči na napravah. Po treningu moči z gimnastičnimi vajami ni bilo značilnih sprememb rezultatov. Metoda glavnih komponent pred in po devettedenskem treningu je izključila dve komponenti, ki sta bili glede na naravo testa opredeljeni kot statična in dinamična komponenta. Preskus stoje na tenziometrični plošči v različnih okoliščinah je bila statična komponenta, medtem ko sta bila doseg z nogami in rokami ter test korakanja v štirih kvadratih dinamična komponenta. Rezultati so pokazali, da test korakanja v štirih kvadratih spada med teste, ki merijo sposobnost dinamičnega ravnotežja. Test korakanja v štirih kvadratih se je po treningu izkazal za dovolj natančnega, veljavnega in zanesljivega, zato priporočamo njegovo uporabo v praksi.
|
The Four Square Step Test was formed to measure the dynamics which is an important ability when it comes to changing directions and avoiding obstacles while walking. The purpose of the thesis was to determine the characteristics of the Four Square Step Test. Our sample was composed of four training groups with 54 participants and a control group of 24 people of advanced age. The observed people were between 50 and 80 years old. All the groups, with the exception of the control group, performed four different types of training: Strength training on the devices to increase the muscle mass, strength training with the gymnastic exercises, balance training on the soft surfaces and balance training on the hard surfaces. The training took place two times a week. Before and after the nine week training, we carried out a test at the Kinesiology Laboratory of the Faculty of Sports at the University of Ljubljana. We did the Four Square Step Test, the standing test on a tensiometric plate under different circumstances and we measured the reach with legs and arms. The results of the Four Square Step Test showed statistically typical alternations in the balance training and the strength training on the devices. There were no typical alternations of the result after the strength training with the gymnastic exercises. The method of the main components before and after the nine week training ruled out two components that were, considering the nature of the test, defined as the static and the dynamic component. The standing test on a tensiometric plate under different circumstances was the static component, whereas the reach with legs and arms and the Four Square Step Test were the dynamic components. The results showed that the Four Square Step Test belongs to the tests that measure the ability of the dynamic balance. The Four Square Step Test proved to be precise enough, valid and reliable after the training, therefore we recommend its use in practice.
|
Test korakanja v štirih kvadratih je bil razvit za merjenje dinamičnega, ki je pomembna sposobnost pri spreminjanju smeri in izogibanju ovir med hojo. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti merske značilnosti testa korakanja v štirih korakih. Naš vzorec je obsegal štiri vadbene skupine, v katere je bilo skupaj vključenih 52 vadečih, in kontrolno skupino s 24 starostniki. Opazovanci so bili stari od 50 do 80 let, ki so z izjemo kontrolne skupine izvajali štiri različne tipe vadbe: vadbo moči za povečanje mišične mase na napravah, vadbo moči z gimnastičnimi vajami, ravnotežno vadbo na mehkih površinah in ravnotežno vadbo na trdih površinah. Vadba je potekala dvakrat tedensko. Pred in po devetih tednih vadbe smo opravili testiranje v Laboratoriju za kineziologijo na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, kjer smo opravili meritve testa korakanja v štirih kvadratih, dosegov z nogo in rokami ter stoje v različnih pogojih na tenziometrijski plošči. Rezultati testa korakanja v štirih kvadratih so pokazali statistično značilne spremembe pri vadbi ravnotežja in vadbi moči na napravah, medtem ko do značilnih sprememb rezultata ni prišlo pri vadbi moči z gimnastičnimi vajami. Metoda glavnih komponent pred in po devettedenski vadbi je izločila dve komponenti, ki smo ju glede na vrsto testa opredelili kot statična in dinamična komponenta. Statično komponento so nam predstavljali testi stoje na tenziometrijski plošči v različnih pogojih, dinamično komponento pa dosegi z nogo in rokami ter test korakanja v štirih kvadratih. Rezultati so pokazali, da test korakanja v štirih kvadratih sodi med teste, ki merijo sposobnost dinamičnega ravnotežja. Test korakanja v štirih kvadratih je po vadbi dovolj občutljiv, veljaven in zanesljiv, zato priporočamo njegovo uporabo v praksi.
|
99518
|
V zadnjih letih je bilo opravljenih več raziskav na področju raziskovanja koncepta diferenciacije sebstva, ki dokazuje njegov pomen z vidika posameznikovega dobrega počutja. V Sloveniji še ni bilo raziskav, ki bi se osredotočile na koncept diferenciacije sebstva v povezavi s pojavom simptomov v telesu, socialnih odnosov in čustev. V magistrskem delu nas je zanimalo, v kolikšni meri so povezani koncept diferenciacije sebstva in socialne anksioznosti, razvoj somatskih simptomov ter budno zavestna čustva - natančneje sram in krivda -. V vzorec je bilo vključenih 139 udeležencev, od tega je bilo 20 moških in 119 žensk, v starostnem razponu od 20 do 50 let. Stopnjo diferenciacije sebe smo ocenili z Vprašalnikom o diferenciaciji samopodobe (Skowron in Friedlander 1998). Za oceno prisotnosti socialne anksioznosti smo uporabili Lestvico socialne interakcije (Mattick in Clark 1998). Oceno prisotnosti somatskih simptomov smo dobili s pomočjo Vprašalnika o zdravju pacientov (Patient Health Questionnaire, Inc. 1990). Oceno samozavedajočih čustev, natančneje sramu in krivde, smo pridobili s pomočjo Testa samozavedajočega se afekta-3 (Test of Self- Rezultati so pokazali, da je diferenciacija sebe značilno negativno povezana s socialno anksioznostjo, somatskimi simptomi in doživljanjem sramu, da je diferenciacija pomemben konstrukt v starostnem obdobju mladih odraslih in da so posamezniki, ki so dosegli nižjo stopnjo diferenciacije sebe, izpostavljeni večjemu tveganju za razvoj telesnih simptomov, prav tako pa pogosteje doživljajo anksioznost v socialnih interakcijah in sram. Poleg tega smo ugotovili, da med starostnimi skupinami odraslih ni statistično pomembnih razlik v stopnji diferenciacije sebe. Doživljanje krivde v odnosu do stopnje diferenciacije sebe je še vedno nejasno.
|
In recent years, several studies have been carried out in the field of research into the concept of differentiation of self, which proves its importance in terms of an individual's well-being. In Slovenia, there has not yet been research that focuses on the concept of differentiation of self in connection to the emergence of symptoms in the body, social relationships, and emotions. In the master's thesis, we were interested in the extent to which the concept of differentiation of self and social anxiety, the development of somatic symptoms, and self-conscious emotions – more specifically shame and guilt – are connected. The sample included 139 participants, of which 20 were male and 119 were female, in the age range of 20 to 50 years. The level of differentiation of self was estimated with the Differentiation of Self Inventory-Revised (Skowron and Friedlander 1998). The Social Interaction Anxiety Scale (Mattick and Clark 1998) was used to estimate the presence of social anxiety. We obtained the estimation of the presence of somatic symptoms using the Patient Health Questionnaire-15 (Pfizer Inc. 1990). Estimation of self-aware emotions, specifically shame and guilt, was obtained using the Test of Self-Conscious Affect–3 (Tangney et al. 2000). The results showed that the differentiation of self is significantly negatively related to social anxiety, somatic symptoms, and the experience of shame. The results indicate that differentiation is an important construct in the age period of young adults and that individuals who have reached a lower level of differentiation of self are subject to a higher risk of developing physical symptoms, as well as experiencing anxiety in social interactions and shame more often. Furthermore, we found that there are no statistically significant differences between the age groups of adults in the level of differentiation of self. The experience of guilt in relation to the level of differentiation of self remains unclear.
|
V zadnjih letih je bilo na področju raziskovanja koncepta diferenciacije jaza izvedenih kar nekaj raziskav, ki dokazujejo pomembnost tega koncepta za blagostanje posameznika. V slovenskem prostoru še nismo zasledili raziskave, ki bi preverjala koncept diferenciacije jaza v povezavi s pojavom simptomatike na področju telesa, socialnih odnosov in čustvovanja. V magistrskem delu nas je zanimalo, v kolikšni meri se koncept diferenciacije jaza in socialna tesnoba, razvoj somatskih simptomov ter samozavedajočih se čustev, bolj specifično sramu in krivde, povezujejo med seboj. V vzorec je bilo vključenih 139 udeležencev, od tega 20 udeležencev in 119 udeleženk v starostnem razponu od 20 do 50 let. Raven diferenciacije jaza smo ocenili z vprašalnikom diferenciacije jaza DSI-R (Skowron in Friedlander 1998). Za oceno prisotnosti socialne tesnobe smo uporabili lestvico tesnobnosti pri socialnih interakcijah SIAS (Mattick in Clark 1998). Oceno prisotnosti somatskih simptomov smo pridobili s pomočjo vprašalnika o prisotnosti somatskih simptomov PHQ-15 (Pfizer Inc. 1990). Oceno samozavedajočih se čustev, specifično sramu in krivde, smo pridobili s pomočjo vprašalnika samozavedajočih se afektov TOSCA-3 (Tangney idr. 2000). Rezultati so pokazali, da je diferenciacija jaza pomembno negativno povezana s socialno tesnobo, somatskimi simptomi ter doživljanjem sramu. Rezultati kažejo na to, da je diferenciacija pomemben konstrukt v starostnem obdobju mladih odraslih in da so posamezniki, ki so dosegli nižjo raven diferenciacije jaza, podvrženi k večjemu tveganju za razvoj telesne simptomatike, pogostejšemu doživljanju tesnobe v socialnih interakcijah ter pogostejšemu doživljanju sramu. Izstopa pomembna negativna povezanost med čustvenim umikom (dimenzija diferenciacije jaza) in prisotnostjo somatskih simptomov ter doživljanjem sramu. Nadalje smo ugotovili, da ne obstajajo statistično pomembne razlike med starostnimi skupinami odraslih na ravni diferenciacije jaza. Doživljanje krivde v povezavi z ravnjo diferenciacije jaza ostaja nejasno.
|
141504
|
Instalacijska umetnost je intervencija v prostoru, kjer umetnik vzpostavlja odnos med prostorom, umetniškim delom in gledalcem. Umetniška instalacijska dela so običajno velika, zunaj ali znotraj in določena le za določen čas. V instalacijskih delih se umetnik izraža z različnimi materiali in tehnikami, da bi najbolje predstavil svoje mnenje ali koncept umetniškega dela. Instalacijska umetnost se je začela v šestdesetih letih, ko so umetniki začeli preizpraševati odnos med prostorom in umetniškim delom. Danes se z instalacijsko umetnostjo izražajo umetniki, ker jim ta ponuja možnost, da vzpostavijo odnos z gledalcem. Pri tekstilnih instalacijah so primarni umetniški medij tekstil, tekstilni izdelki ali vlakna. Lahko se ga izdela tudi v dobrih materialih v tehniki, ki je običajno povezana s tekstilom, kot je tkanje in pletenje. Tekstil zaradi svojih fizikalnih lastnosti omogoča različne metode manipulacije in umetniku daje več svobode pri umetniškem izražanju. Obstaja poseben odnos med tekstilom in prostorom, ki je lahko poln kontrastov. V tekstilnih instalacijah je zelo pomemben koncept ali zgodba, mnenje, ki ga avtor želi posredovati gledalcem. Gledalec nato sprejme ali zavrne umetničin koncept. V nekaterih umetniških delih je koncept zasnovan tako, da sproži različne načine razmišljanja in postavlja vprašanja o določenih temah. V tekstilnih instalacijah ima svetloba pomembno vlogo, saj tekstil ponuja številne možnosti manipulacije s svetlobo in igranja s sencami različnih oblik in intenzivnosti. V procesu raziskovanja so me zaradi inovativnih metod ustvarjanja in uporabe tekstilnih medijev najbolj navdušili japonski umetnik Chiharu Shiota, mehiški umetnik Gabriel Dawe, ameriška umetnica Pae White in britanska umetnica Susie MacMurray. Koncept moje prostorske postavitve je pot življenja in okoliščine, ki ljudi spremljajo in vodijo v njihovem življenju. Dolga bela cev se vije po prostoru, kjer se z njo in med seboj prepletajo rdeče niti.
|
Installation art is an intervention in space where the artist establishes a relationship between space, artwork and spectator. Works of installation art are usually large scale, outside or inside, and set only for a certain period of time. In the installation works, the artist expresses himself by using various materials and techniques in order to best represent his opinion or concept of the artistic work. Installation art began in the sixties, when artists began to question the relationship between space and art piece. Today, artists express themselves with installation art because it offers them the opportunity to establish a relationship with the viewer. In textile installations the primary artistic medium is textile, textile products or fibers. It can also be made in deferent materials in technique usually associated with textile, like weaving and knitting. Due to its physical characteristics, textile allows for various manipulation methods and gives the artist more freedom in artistic expression. There is a special relationship between textile and space, which can be full of contrasts. A concept or story, an opinion that the author wants to communicate to spectators is of great importance in textile installations. The spectator then accepts or rejects the artist's concept. In some works of art, the concept is designed to trigger different ways of thinking and raise questions on specific subjects. Light plays a significant role in textile installations since textile offers many possibilities of light manipulation and playing with shadows of different shapes and intensities. In the process of research, due to their innovative methods of making and using textile media, impressed me the most Japanese artist Chiharu Shiota, Mexican artist Gabriel Dawe, American artist Pae White and British artist Susie MacMurray. The concept of my spatial installation is the path of life and the circumstances that accompany and guide people in their lives. A long white tube winds around the room where red threads intertwine with it and with each other.
|
Instalacijska umetnost je intervencija v prostor, kjer umetnik vzpostavi odnos med prostorom, umetniškim delom in gledalcem. Dela instalacijske umetnosti so običajno velikih meril, notranja ali zunanja in postavljena le za določen čas. Umetnik se v instalacijskih delih izraža z uporabo različnih materialov in tehnik izdelave tako, da najbolje prikaže svoje mišljenje ali koncept umetniškega dela. Instalacijska umetnost se je začela v šestdesetih letih, z vprašanjem o odnosu med prostorom in umetniškim objektom. Danes pa se umetniki izražajo z instalacijsko umetnostjo, ker jim ponuja možnost vzpostavljanja odnosa z gledalcem. Pri tekstilnih instalacijah je kot glavni medij uporabljen tekstil, tekstilni izdelki ali vlakna, ali pa je delo narejeno v tehniki običajno asociirani s tekstilom, kot sta tkanje in pletenje. Tekstil zaradi svojih fizikalnih lastnosti dopušča različne načine manipulacije in daje umetniku proste roke pri umetniškem izražanju. Med tekstilom in prostorom se vzpostavi poseben odnos, ki je lahko polen kontrastov. Velik pomen pri tekstilnih instalacijah ima koncept ali zgodba, mišljenje, ki ga avtor dela želi sporočiti gledalcem. Gledalec lahko ta koncept umetnika sprejme ali zavrne. Pri nekaterih umetniških delih je koncept zasnovan tako, da spodbudi drugačna razmišljanja in sproži vprašanja na določeno temo. Pomembno vlogo pri tekstilnih instalacijah ima svetloba, saj nam tekstil ponuja ogromno možnosti svetlobne manipulacije in igranje s sencami različnih oblik in intenzivnosti. V procesu raziskave so, zaradi svojih inovativnih načinov izdelave in uporabe tekstilnega medija, name naredili največji vtis japonska umetnica Chiharu Shiota, mehiški umetnih Gabriel Dawe, ameriška umetnica Pae White in britanska umetnica Susie MacMurray. Koncept moje prostorske instalacije je življenjska pot in okoliščine, ki človeka v življenju spremljajo in usmerjajo. Dolga bela cev se vije po prostoru, rdeče niti pa jo opletajo in se med seboj prepletajo.
|
101357
|
IZVLEČEK Ozadje Legg- Calvé- Perthesian disease (LCPD), ki prizadene boke v otroštvu, pomeni povečano tveganje za razvoj artroze kolka pozneje v življenju. spremenjene mehanske lastnosti kosti, ki so posledica osteonekroze glave stegnenice v otroštvu, lahko povzročijo težave pri rasti in posledično deformacije kolčnega sklepa in medenice v odrasli dobi. Biomehanska analiza kolka lahko zagotovi dodaten vpogled v mehanizme, ki vodijo do avaskularne osteonekroze v kolku in njenih posledičnih posledic. Metode: Analizirali smo biomehanske parametre 141 kolkov, ki so bili v otroštvu izpostavljeni LCPD, in jih ločili od 114 kontralateralnih kolkov, ki niso bili zabeleženi in so bili vključeni v kontrolno skupino. Biomehanske parametre smo določili z matematičnimi modeli za posledično silo kolka v položaju na eni nogi in za kontaktni stres kolka, ki uporabljajo kot vhodni podatek geometrijske parametre, ocenjene z anteroposteriornih radiogramov.. Analiza je upoštevala tudi vpliv možne deformacije sklepne sfere v čelni in aksialni ravnini na te parametre. Ker ni bilo pomembnega vpliva deformacije glave stegnenice s predpostavko o sferičnosti sklepne sfere v različnih ravninah (najdeni so bili različni prednji in aksialni polmeri sklepne sfere), smo matematični model za obremenitev nadgradili z upoštevanjem odstopanja oblike glave stegnenice od sferične s predpostavko o elipsoidni deformaciji sklepne površine (krožne površine) v čelni ravnini in elipsoida v aksialni ravnini) in izvedli dodatno analizo radiogramov v obeh ravninah z oceno možnega vpliva deformacije elipsoida na biomehanske parametre. Dodatno smo izvedli tudi analizo po podskupini kolkov v skladu z velikostjo glave stegnenice, ki se je razvila po LCPD, in poiskali možne indikatorje, ki bi lahko povzročili večje tveganje za koksno-artrozo kasneje v življenju. Rezultati: Merjenje deformacije sklepne površine je pokazalo, da so nekateri kolki (v testni in kontrolni skupini) sploščeni, drugi pa raztegnjeni v anteroposteriorni smeri, vendar so v povprečju večinoma sploščeni. Po pričakovanjih so bili prizadeti kolki (testni kolki) precej (za 83%) in statistično značilno bolj sploščeni (p < 10-3) z večjim polmerom sklepne površine v čelni ravnini, kasneje pa ugodni glede napetosti kolka. Pri vseh ostalih biomehanskih parametrih, ki so izkazovali statistično značilne razlike (kot na sredini, funkcijski kot nosilne površine, položaj droga, indeks gradienta napetosti kolka in njegova normalizirana vrednost), pa so bile v testni populaciji manj ugodne. Med testno in kontrolno skupino nismo ugotovili statistično značilnih razlik v vršnem stresu, njegovi normalizirani vrednosti in velikosti nosilne površine. Primerjali smo 90 bokov, pri katerih se je razvil čelni polmer sklepne krogle r večji od 2,65 cm, s 165 normaliziranimi likovnimi površinami (r manjši od 2,65 cm). Med boki z r > 2,65 cm se jih je 72 (80%) nanašalo na skupino prizadetih kolkov, 18 (20%) pa na kontrolno skupino. V zgornji meji je bilo izrazito in statistično značilno bolj sploščenih bokov z r > 2,65 (za 125%), z manjšim kotom na sredini in funkcionalnim kotom na nosilnem predelu ter s pozitivnim indeksom gradienta kolkov, vendar ni bilo statistično značilne razlike med obema podskupinama kolkov v konični napetosti in med normaliziranim stresom kontaktnega sklepa. Osredotočili smo se tudi na populacijo 69 prizadetih kolkov (49% kolkov iz testne skupine), pri katerih so se kasneje razvile normalno velike sklepne površine z r < 2,65 v primerjavi s 96 kontralateralnimi normalno velikimi sklepnimi površinami z r < 2,65. Prizadeti boki so bili precej (za 55%) in statistično značilno bolj deformirani kot kontralateralni normalno veliki boki. Similarni, med podskupinama bokov ni bilo statistično značilne razlike v vrhnjem kontaktnem stresu in normaliziranem kontaktnem stresu kolka, vendar so vsi ostali biomehanični parametri pokazali bolj neugodne vrednosti v kolkih po LCPD. Analiza displastičnih in nedisplastičnih kolkov po metodi HIPSTRESS je pokazala, da so boki displastični, če je indeks gradienta napetosti kolka pozitiven (Gp > 0) in nedisplastični, če je indeks gradienta napetosti kolka negativen (Gp < 0,) je pokazala 26% vseh displatičnih kolkov (n = 66). Uvrstitev bokov med displastične glede na priznani kriterij središčnega kota (< 20 °) je pokazala 43 dysplastičnih bokov, kar predstavlja 17% vseh bokov. Diskasti boki glede na HIPSTRESS in glede na kot sredinskega roba so bili večinoma iz testirane skupine bokov (85% in 93% rezospektivno). Vsi biomehanski parametri so bili po obeh razvrstitvah značilno in statistično značilno ugodnejši pri nondisplastičnih bokih, prav tako pa so imeli dysplastični boki znatno in statistično značilno večji polmer sklepne sfere v čelni ravnini in bolj deformirano sklepno površino kot normalni boki. Dispalstična skupina glede na središčni kot je imela za 19% (p < 10-13) večji polmer in je bila za 89% (p < 10-3) bolj deformirana in dysplastična skupina po kriteriju HIPSTRESS je imela za 17% (p < 10-13) večji polmer sklepne sfere in je bila za 86% (p < 10-4 več deformirana). Korelacije med parametri, ki niso funkcionalno povezani znotraj modela, so pokazale statistično značilne. Močna in pozitivna korelacija med polmerom sklepne površine v čelni ravnini in deformacijo glave je bila vidna predvsem kot prispevek prizadetih bokov, ki so se razvili v singularne površine, ki se dobro ujemajo v korelacijski vzorec. Poleg tega je večina femoralnih glav sploščenih v anteroposteriorni smeri (kar je pozitivno). Sredi bokov, ki so bili podaljšani v anteroposteriorni smeri, so boki, ki jih je v otroštvu prizadela Perthesova bolezen, v povprečju bolj deformirani. Večina neprizadetih bokov leži precej pod pragom displazije kolka (Gp = 0) po metodi HIPSTRESS, medtem ko so prizadeti boki, ne glede na parameter deformacije, blizu meje ali nad mejo. Zaključek Rezultati potrjujejo prejšnje navedbe, da povečanje glave po Legg-Calve-Perthesovi bolezni kompenzira vrednosti stresa kolka in podpira predlagano vlogo indeksa naklona kolka v ovojnici kolka. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je povečano tveganje za razvoj koksartritisa po bolezni sekundarno zaradi sočasne displazije kolka, s precejšnjim in statistično pomembno nižjim kotom na sredini in neugodno porazdelitvijo stresa.
|
ABSTRACT Background: The Legg-Calvé-Perthesian disease (LCPD) which affects hips in childhood, represents an increased risk of developing hip arthrosis later in life. Modified mechanical bone properties as a consequence of femoral head osteonecrosis in childhood, may lead to growth problems and, consequently, deformities of the hip joint and pelvis in adulthood. Biomechanical hip analysis may provide additional insights into the mechanisms leading to avascular osteonecrosis in the hip and its subsequent consequences. Methods: We have analysed the biomechanical parameters of 141 hips that were subjected to LCPD in childhood, and distinguished between them and 114 contralateral hips without record of disease and taken as controls. Biomechanical parameters were determined by mathematical models for resultant hip force in one-legged stance and for contact hip stress, which use as an input the geometrical parameters assessed from anteroposterior radiographs.. Analysis took into account also the influence of the possible deformation of the articular sphere in frontal and axial plane on those parameters. Because there were no important influence of femoral head deformation with assumption of sphericity of articular sphere in different planes (different frontal and axial radii of articular sphere) found, we upgraded the mathematical model for stress to account for the deviation of the femoral head shape from spherical with assumption of ellipsoid deformation of articular surface (circular surface in frontal plane and ellipsoid in axial plane). We performed additional analysis of radiograms in both planes with estimation of possible influence of elipsoid deformation on biomechanical parameters. Additionaly we also performed analysis after subgrouping hips accordig to the size of femoral head developed after LCPD and looked for possible indicators responsible for higher risk for cox-arthrosis later in life. Results: Measurement of the deformation of the articular surface showed that some hips (in the test and in the control groups) are flattened, and others are extended in the anteroposterior direction, however, on average, they are mostly flattened. As expected, affected hips (test hips) were considerably (by 83%) and statistically significantly more flattened (p<10-3) with larger articular surface radius in the frontal plane, later being favourable as regards hip stress. However, all other biomechanical parameters that exhibited statistically significant differences (centre-edge angle, functional angle of load bearing area, position of the pole, index of hip stress gradient and its normalised value), were less favourable in the test population. No statistically significant differences in peak stress, its normalised value and size of the load bearing area were found between the test and the control groups. We compared 90 hips that developed frontal radius of the articular sphere r larger than 2.65 cm with 165 normal-sized articular surfaces (r smaller than 2.65 cm). Among hips with r>2.65 cm, 72 (80%) pertained to the group of affected hips and 18 (20%) to the control group. Hips with r>2.65 were considerably and statistically significantly more flattened (by 125%), had smaller centre-edge angle and functional angle of the weight bearing area, and had a positive hip stress gradient index but there was no statistically significant difference between both subgroups of hips in peak contact stress and the normalised contact hip stress. We have also focused on the population of 69 affected hips (49% of hips pertaining to the test group) which later developed normal-sized articular surfaces r <2.65 in comparison with 96 contralateral normal-sized articular surfaces r<2.65. The affected hips were considerably (by 55%) and statistically significantly more deformed than the contralateral normal sized hips. Simillary, there was no statistically significant difference between both subgroups of hips in peak contact stress and the normalised contact hip stress but all other biomechanical parameters showed more unfavourable values in hips after LCPD. Analysis of dysplastic and non-dysplastic hips according to the HIPSTRESS method, with hips being dysplastic when hip stress gradient index is positive (Gp>0) and non-dysplastic when hip stress gradient index is negative (Gp<0), showed 26% of all hips being dysplatic (n=66). Grouping hips as dysplastic to the acknowledged criterion of centre-edge angle (<20°) showed 43 dysplastic hips representing 17% of all hips. Dysplastic hips regarding HIPSTRESS and centre-edge angle were mostly from tested group of hips (85% and 93% resopectively). All biomechanical parameters were considerably and statistically significantly more favourable in nondysplastic hips according to both classifications. Dysplastic hips also had considerably and statistically significantly larger radius of the articular sphere in the frontal plane and more deformed articular surface than normal hips. Dyspalstic group according centre-edge angle had for 19% (p<10-13) larger radius and were for 89% (p<10-3) more deformed and dysplastic group according HIPSTRESS criterion had for 17% (p<10-13) larger radius of the articular sphere and were for 86% (p<10-4 more deformed. Correlations between parameters that are not connected functionally within the model showed statistically significant correlations. Strong and positive correlation between the radius of the articular surface in the frontal plane and the deformation of the head were seen, mostly as the contribution of the affected hips although singular unaffected hips which developed large articular surfaces fit well into the correlation pattern. Also, most of the femoral heads are flattened in the anteroposterior direction ( is positive). Amidst the hips that were extended in the anteroposterior direction, the hips affected by the Perthes Disease in childhood are, on average, more deformed. Most of the unaffected hips lie well below the threshold for hip dysplasia (Gp=0) according HIPSTRESS method while, regardless of the deformation parameter , the affected hips are close to the borderline or over the borderline. Conclusion: Results confirm previous indications that head enlargement after the Legg-Calve-Perthes Disease compensates the values of hip stress and supports the suggested role of hip gradient index in the hip developement. Furthermore, it was found that an increased risk for coxarthritis development after the disease is secondary to concomitant hip dysplasia, with considerable and statistically significantly lower centre-edge angle and unfavourable distribution of stress.
|
IZVLEČEK Izhodišča: Legg-Calvé-Perthesova bolezen (LCPB) kolkov predstavlja povečano tveganje za razvoj artroze kolka kasneje v življenju. Pri osteonekrozi v otroštvu spremenjene mehanske lastnosti kosti lahko privedejo do težav v njihovi rasti in posledično deformacij kolčnega sklepa ter medenice v odrasli dobi. Biomehanska analiza kolkov omogoča dodaten vpogled v mehanizme, ki vodijo do avaskularne osteonekroze v kolku in njenih kasnejših posledic. Metode dela: Na populaciji 141 odraslih kolkov pri bolnikih, ki so preboleli LCPB v otroštvu (testna skupina), smo poleg določitve rezultantne kolčne sklepne sile in kontaktnega kolčnega sklepnega tlaka preučili tudi vpliv različne deformacije artikulacijske površine glavice kolka v frontalni in sagitalni ravnini na njihove vrednosti in vrednosti ostalih biomehanskih parametrov. Kontralateralni zdravi kolki (n = 111) so bili obravnavani kot kontrolna skupina. Biomehanske parametre smo določili s pomočjo dveh matematičnih modelov, ki sestavljata metodo HIPSTRESS: modela za rezultantno kolčno sklepno silo pri stoji na eni nogi in modela za kontaktni kolčni sklepni tlak. Vhodne spremenljivke predstavljajo geometrijski parametri kolčnega sklepa, ki jih določimo iz standardnih anteroposteriornih rentgenskih posnetkov medenice. Z dodatno analizo aksialnih rentgenogramov in nadgradnjo matematičnega modela smo preučili vpliv neenakomerne ukrivljenosti kolčne glavice v frontalni in aksialni ravnini na biomehanske parametre in tveganje za nastanek zgodnje artroze kolka po preboleli LCPB. Analizirali smo vpliv deformacije sklepne površine glavice kolka v frontalni in aksialni ravnini s predpostavko sferičnosti (cirkularnost obrisa sklepne površine glavice), pri dodatni nadgradnji modela pa upoštevali morebitno odstopanje artikulacijske površine glavice od sferičnosti s predpostavko elipsoidnosti (obris sklepne površine glavice cirkularen v frontalni ravnini in elipsoiden v sagitalni ravnini). Opravili smo tudi ločeno analizo teh vplivov na podskupinah kolkov, ki so se po preboleli LCPB razvili normalno glede geometrijskih parametrov ali pa so postali deformirani. Pri tem smo iskali morebitne indikatorje za povečan razvoj artroze kolka po preboleli LCPB. Rezultati: Meritve deformacije sklepne površine v obeh ravninah s predpostavko sferičnosti površine so pokazale, da je vpliv takšne deformacije (različen polmer artikulacijske površine v obeh ravninah) na maksimalni kolčni sklepni tlak manjši od 3 %, kar je manj kot ocenjena napaka meritve (Kocjančič in sod. 2014). Nadaljnja analiza deformacije sklepne površine (tako v testni kot kontrolni skupini) s predpostavko elipsoidnosti deformacije (obris sklepne površine glavice cirkularen v frontalni ravnini in elipsoiden v sagitalni ravnini) je pokazala, da so kolki v anteroposteriorni smeri v povprečju večinoma sploščeni oziroma razpotegnjeni (večja anteroposteriorna polos od frontalne), čeprav so nekateri nasprotno od tega zoženi (manjša anteroposteriorna polos od frontalne). Pričakovano so bili kolki iz testne skupine znatno (za 83 %) in statistično značilno (p < 10–3) bolj deformirani (sploščeni) ter so imeli statistično značilno (p < 10–9) večjo polos (polmer) v frontalni ravnini (za 13 %). Maksimalni kontaktni kolčni sklepni tlak in tudi njegova normalizirana vrednost (glede na telesno težo) ter nosilna sklepna površina se med skupinama niso pomembno razlikovali, so pa bile vse ostale povprečne vrednosti biomehanskih parametrov pomembno in statistično značilno manj ugodne v testni skupini (Wibergov CE-kot, funkcionalni kot obremenitve, položaj pola sklepnega tlaka, indeks gradienta kolčnega sklepnega tlaka in njegova normalizirana vrednost na telesno težo). Primerjali smo skupino kolkov, ki so se razvili s frontalnim polmerom (polosjo), večjim od 2,65 cm, in tiste s frontalnim polmerom (polosjo), manjšim od 2,65 cm. Večino kolkov (80 %), ki so se razvili s frontalnim polmerom (polosjo), večjim od 2,65 cm, so predstavljali kolki iz testne skupine (po preboleli LCPB). Preostali del te skupine (20 %) so predstavljali kontrolni kolki. Kolki s frontalnim polmerom, večjim od 2,65 cm, so bili izrazito (za 125 %) in statistično značilno (p < 10–9) bolj sploščeni v anteroposteriorni smeri ter so imeli statistično značilno manj ugoden (manjši) CE-kot in tudi (manjši) funkcionalni kot obremenilne površine ter (manj negativen) indeks gradienta kolčnega sklepnega tlaka. Primerjava podskupin kolkov, ki so se razvili s polmerom artikulacijske površine v frontalni ravnini pod 2,65 cm (49 % kolkov testne skupine in 84 % kolkov kontrolne skupine), je pokazala podobno neugodne in statistično značilne razlike v prej omenjenih biomehanskih parametrih v podskupini testnih kolkov. Tudi tukaj so bili testni kolki statistično značilno (p = 0,037) bolj deformirani (za 55 %) in tudi tukaj ni bilo značilnih razlik v maksimalnem kontaktnem kolčnem sklepnem tlaku. Primerjali smo tudi skupine displastičnih kolkov z nedisplastičnimi. Razvrstitev displastičnih kolkov (to so kolki, katerih vrednost Gp je večja od 0) glede na metodo HIPSTRESS je razkrila 26 % displastičnih kolkov (n = 66), pri čemer so veliko večino (85 %) te skupine predstavljali testni kolki (po preboleli LCPB). Razvrstitev displastičnih kolkov glede na CE-kot (to so kolki, katerih vrednost CE je manjša od 20°) je razkrila 17 % displastičnih kolkov (n = 43), pri čemer so veliko večino (93 %) te skupine predstavljali testni kolki (po preboleli LCPB). Primerjava teh skupin z ustreznimi skupinami nedisplastičnih kolkov je pokazala bolj ugodne in statistično značilne vrednosti vseh biomehanskih parametrov v nedisplastičnih skupinah. Poleg tega so imeli kolki v obeh displastičnih skupinah statistično značilno večji frontalni polmer sklepne površine in večjo deformacijo. V displastični skupini kolkov glede na CE-kot je bil polmer večji za 19 % (p < 10–13), deformacija pa za 89 % (p < 10–3), v displastični skupini glede na metodo HIPSTRESS pa je bil polmer večji za 17 % (p < 10–13), deformacija pa za 86 % (p < 10–4). Korelacije med parametri, ki v modelu niso funkcionalno povezani, so bile statistično signifikantne. Močna pozitivna korelacija med polmerom artikulacijske površine v frontalni ravnini in deformacijo glavice je v glavnem posledica vpliva testnih kolkov, čeprav posamezni kolki iz kontrolne skupine z večjim polmerom artikulacijske površine v frontalni ravnini dobro sovpadajo v ta korelacijski vzorec. Večina glavic je bila sploščena v anteroposteriorni ravnini ( > 0) in med njimi so bili kolki iz testne skupine v povprečju bolj deformirani. Večina kontrolnih kolkov ima vrednosti indeksa gradienta kolčnega sklepnega tlaka pod pražno vrednostjo za displazijo (Gp = 0) glede na metodo HIPSTRESS, medtem ko so kolki iz testne skupine razporejeni pretežno ob pražni vrednosti za displazijo ali nad njo, in to ne glede na deformacijo (). Zaključek: Ugotovitve naše raziskave potrjujejo prejšnje ugotovitve, da povečanje glavice po preboleli LCPB kompenzira vrednosti maksimalnega kontaktnega kolčnega sklepnega tlaka. Poleg tega podpirajo predlagano vlogo indeksa gradienta kolčnega sklepnega tlaka pri razvoju obkolčja in kažejo na to, da je povečano tveganje za razvoj artroze po preboleli LCPB posledica sočasne displazije s statistično značilno manj ugodno distribucijo tlaka in tudi manjšim CE-kotom.
|
113429
|
Namen magistrskega dela je razviti in validirati orodje za ugotavljanje relacijske kompetentnosti šolskih svetovalnih delavcev, zanimalo me je tudi izražanje relacijske kompetentnosti in njenih elementov pri šolskih svetovalnih delavcih, razlike v relacijski kompetenci med različnimi skupinami šolskih svetovalnih delavcev ter povezanost relacijske kompetentnosti z velikimi petimi osebnostnimi lastnostmi. V raziskavi je sodelovalo 312 slovenskih svetovalnih delavcev, ki so odgovorili na sociodemografska vprašanja in izpolnili dva vprašalnika, Vprašalnik velikih pet in preliminarno obliko vprašalnika o relacijski kompetenci za šolske svetovalne delavce. Slednji je bil sestavljen iz 68 postavk, ki smo jih oblikovali v sodelovanju s strokovnjaki in šolskimi svetovalnimi delavci. Na podlagi rezultatov faktorske analize je v končni obliki vprašalnika ostalo 34 postavk, razdeljenih na osem dejavnikov. Vsi vidiki relacijske kompetentnosti so bili visoko izraženi, največ točk pa je bilo doseženih pri dejavnikih zaupnosti, spoštovanja individualnosti in sprejemanja svetovalca ter avtentičnosti. Temu sledijo globlje razumevanje svetovalca in konteksta, brezpogojno pozitivno sprejemanje odločitev svetovalca, empatija in svetovalne veščine, najmanj izražen vidik pa je sporazum. Zanesljivost posameznih dejavnikov je zadostna. Pričakovano so bile ocene dejavnikov pozitivno povezane z ekstravertnostjo, vestjo, sprejemljivostjo in odprtostjo, negativno pa z nevroticizmom. Med skupinami šolskih svetovalnih delavcev ni bilo razlik v izražanju relacijske kompetentnosti glede na delež zaposlitve, organizacijo in dodatna strokovna znanja. Glede na poklic in delovno dobo so se med skupinami svetovalnih delavcev pojavile statistično pomembne, vendar zelo majhne razlike. Razvit Vprašalnik o relacijski kompetenci za šolske svetovalne delavce omogoča svetovalnim delavcem, da individualno ali v med- in supervizijskih skupinah sami ocenijo izražanje relacijske kompetentnosti in na podlagi tega skrbijo za svoj profesionalni razvoj.
|
The purpose of this master's thesis is to develop and validate a tool for assessing the relational competence of school counselors. I was also interested in the expression of relational competence and its elements in school counselors, differences in the relational competence between different groups of school counsellors and the connection of relational competence with the big five personality traits. 312 Slovene school counsellors participated in the research. Participants answered sociodemographic questions and completed two questionnaires, the Big Five Inventory, and the preliminary form of the Relational competence questionnaire for school counselors. The latter consisted of 68 items, which we designed in cooperation with experts and school counselors. Based on the factor analysis results, 34 items divided into eight factors remained in the final form of the questionnaire. All aspects of relational competence were highly expressed, with the most points achieved in the factors of confidentiality, respect for individuality and acceptance of the counselee, and authenticity. This are followed by a deeper understanding of the counselee and the context, unconditional positive acceptance of the counselee's decisions, empathy and counseling skills, and the least expressed aspect is agreement. The reliability of individual factors is sufficient. As expected, scores on the factors were positively related to extraversion, conscientiousness, agreeableness, and openness, and negatively related to neuroticism. There were no differences between the groups of school counselors in the expression of relational competence in relation to the employment share, organization, and additional professional skills. In relation to profession and years of service, there were some statistically significant but very small differences between groups of consultants. The developed Relational competence questionnaire for school counselors enables counselors to self-evaluate the expression of relational competence individually or in inter- and supervisory groups and take care of their professional development based on this.
|
Namen magistrskega dela je izdelati pripomoček za ocenjevanje izraženosti odnosne kompetence svetovalnih delavcev ter preveriti njegovo ustreznost. Poleg tega me je zanimala tudi izraženost odnosne kompetence in njenih posameznih elementov pri svetovalnih delavcih, razlike v izraženosti odnosne kompetence med različnimi skupinami svetovalnih delavcev in povezanost odnosne kompetence z velikimi petimi osebnostnimi lastnostmi. V raziskavi je sodelovalo 312 slovenskih svetovalnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Udeleženci so odgovorili na sociodemografska vprašanja in izpolnili dva vprašalnika, Vprašalnik petih velikih faktorjev in preliminarno obliko Vprašalnika odnosne kompetence pri šolskih svetovalnih delavcih. Slednji je bil sestavljen iz 68 postavk, ki smo jih oblikovali v sodelovanju s strokovnjaki in svetovalnimi delavkami. Na podlagi rezultatov faktorske analize je v končni obliki Vprašalnika odnosne kompetence pri šolskih svetovalnih delavcih ostalo 34 postavk, razporejenih v osem faktorjev. Glede na odgovore svetovalnih delavcev so pri njih vsi vidiki odnosne kompetence izraženi visoko; največ točk so dosegli pri faktorjih zaupnost, spoštovanje individualnosti in sprejemanje svetovanca ter pristnost. Sledijo faktorji globlje razumevanje svetovanca in konteksta, brezpogojno pozitivno sprejemanje svetovančevih odločitev, empatija in svetovalne spretnosti, najmanj izražen vidik pa je dogovor. Zanesljivosti posameznih faktorjev so ustrezne. Dosežki na faktorjih so bili pričakovano pozitivno povezani z ekstravertnostjo, vestnostjo, sprejemljivostjo in odprtostjo ter negativno z nevroticizmom. Med skupinami svetovalnih delavcev v izraženosti odnosne kompetence glede na delež zaposlitve, podsistem vzgoje in izobraževanja ter prisotnost dodatnih strokovnih znanj ni bilo razlik. Glede na izobrazbo in delovno dobo je bilo pri parnih primerjavah med skupinami svetovalnih delavcev nekaj statistično pomembnih razlik, ki pa so bile nižje od pol točke. Razvit Vprašalnik odnosne kompetence pri šolskih svetovalnih delavcih omogoča, da svetovalni delavci individualno ali v inter- oz. supervizijskih skupinah samoevalvirajo izraženost odnosne kompetence in na osnovi tega skrbijo za svoj strokovni razvoj.
|
145060
|
V teoretičnem delu magistrskega dela sem predstavila različne vrste zlorab - in sicer malomarnost in fizično, psihično, spolno, ekonomsko zlorabo - ter preučila stopnjo njihove pojavnosti. Osredotočila sem se tudi na to, kako so osebe z motnjami v duševnem razvoju (v nadaljevanju PMD) 2- do 10-krat bolj verjetno kot njihovi vrstniki, da so žrtve, in zakaj so storilci najpogosteje družinski člani ali ljudje, ki so žrtvi blizu.Velikokrat je storilec tisti, ki žrtvi nudi oskrbo in podporo. Poleg tega se primeri zlorabe pogosto pojavljajo tudi v institucionalnih okoljih. Po drugi strani pa so institucije pogosto prve, ki odkrijejo in posredujejo v primerih nasilja v družini. Dejavniki tveganja vključujejo odvisnost PMD od drugih ljudi, nezadostne raziskovalne podatke v zvezi z zlorabo PMD, stereotipe in napačna prepričanja o PMD, različne opredelitve zlorabe in pomanjkanje medinstitucionalne obravnave. Posledice zlorabe, ki jih doživlja žrtev, so lahko kratkoročne ali dolgoročne, fizične ali psihološke in se lahko predstavljajo različno od ene žrtve do druge. Pomembno vprašanje, na katerega smo odgovorili v teoretičnem delu diplomske naloge, je, kako bi lahko prispevali k zmanjšanju števila zlorab in kakšno vlogo imajo različne institucije in organizacije pri odkrivanju in pomoči žrtvam zlorab. V teoretičnem delu se osredotočam tudi na to, kaj lahko storimo v smislu preprečevanja in ali so že vzpostavljeni preventivni ukrepi v zvezi s preprečevanjem zlorab. Poleg tega teoretični del preučuje tudi možnosti pomoči žrtvam zlorab, ugotavlja, ali obstajajo strokovne službe, pristojne za obravnavo primerov zlorab v PMD. V PMD, izobraževanje in pridobivanje samoodločbe, opolnomočenje, in samozagovorništvo spretnosti je ključnega pomena; zato, teoretični del se ukvarja tudi z vprašanji izobraževanja in preventivnih programov. Takšni programi in delavnice pomagajo PMD razumeti nasilje, ga uspešno prepoznati, in ugotoviti, ali so sami žrtve nasilja. Poleg tega, mladi PMD je treba seznaniti s svojimi pravicami, pojasnil, kaj naj storijo, če so izpostavljeni zlorabam, in seznanjeni z možnostmi preprečevanja. V empiričnem delu diplomske naloge sem sestavila, izvedla in evalvirala niz preventivnih delavnic, namenjenih poučevanju mladih na področju samozagovorništva in opolnomočenja. Delavnice so obsegale sedem srečanj, ki so bila tematsko razdeljena glede na naslednje teme: moje telo, to sem jaz (samo-zaznava), čustva in primerno ali neprimerno vedenje, asertivno vedenje, moje pravice, moje telo je samo moje, zloraba in kje najti pomoč. Del delavnic je zato obsegal tudi informiranje o tem, kaj storiti v primeru kršitve pravic nekoga, v primeru nasilja ali zlorabe in kaj je mogoče storiti v smislu preventive. S pomočjo delavnic sem lahko preverila, kako ozaveščeni so mladi PMD o svojih pravicah, ali vedo, kdaj so jim kršene pravice, in ali vedo, kje poiskati pomoč. S pomočjo podatkov iz empiričnega dela diplomskega dela lahko podprem teoretični del raziskave, prav tako pa sem želela ugotoviti, v kolikšni meri lahko mladi PMD izkoristijo tovrstne delavnice v smislu seznanjanja z njihovimi pravicami in v smislu razvijanja veščin samozagovorništva in opolnomočenja.
|
In the theoretical part of my Master's thesis, I lay out the different types of abuse – namely negligence and physical, psychological, sexual, and economic abuse – and study the degree of their occurrence. I also focus on how persons with mental disabilities (in continuation referred to as PMD) are 2-10 times more likely than their peers to be the victims of, and why the perpetrators are most often family members or people close to the victim. The perpetrator is often someone who provides care and support to the victim. Moreover, aside from domestic sphere, cases of abuse also frequently occur in institutional environments. On the other hand, institutions are often the first to discover and intervene in cases of domestic violence. The risk factors include the dependency of PMD on other people, insufficient research data relating to the abuse of PMD, stereotypes and false convictions about PMD, varying definitions of abuse, and the lack of inter-institutional treatment. The consequences of abuse experienced by the victim can be short-term or long-term, physical or psychological, and can present themselves differently from one victim to another. An important question, which has been answered in the theoretical part of the thesis, is how we could contribute to a decreased number of abuse cases and what roles various institutions and organizations play in discovering and helping the victims of abuse. In the theoretical part, I also focus on what can be done in terms of prevention, and whether any preventive measures in relation to abuse prevention have already been put in place. Additionally, the theoretical part also studies the possibilities of helping PMD who are victims of abuse, determining whether there are any professional services competent for dealing with abuse cases in PMD. In PMD, education and the acquisition of self-determination, empowerment, and self-advocacy skills is of vital importance; hence, the theoretical part also deals with the questions of education and preventive programs. Such programs and workshops help PMD understand violence, successfully recognize it, and determine whether they themselves are the victims of violence. Additionally, young PMD need to be familiarized with their rights, explained what they should do if they are subjected to abuse, and acquainted with the possibilities of prevention. For the empirical part of my thesis, I have drawn up, carried out, and evaluated a string of prevention workshops aimed at teaching young PMD about self-advocacy and empowerment. The workshops comprised seven meetings and were thematically divided according to the following topics: my body, this is me (self-perception), emotions and appropriate or inappropriate behavior, assertive behavior, my rights, my body is only mine, and abuse and where to find help. A part of the workshops, therefore, encompassed the provision of information on what to do in case someone's rights are violated, in case of violence or abuse, and what can be done in terms of prevention. By means of the workshops, I was able to check how aware young PMD are of their rights, whether they know when their rights are violated, and if they know where to seek help. Using the data from the empirical part of my thesis, I can support the theoretical part of my research. I also wanted to find to what extent young PMD can benefit from such workshops in terms of getting familiarized with their rights and in terms of developing self-advocacy and empowerment skills.
|
V teoretičnem delu magistrskega dela sem najprej opredelila različne vrste zlorab, torej zanemarjanje, fizične, psihične, spolne in ekonomske zlorabe ter raziskala kako pogoste so. Pri tem sem pisala tudi o tem, zakaj so osebe z motnjami v duševnem razvoju (v nadaljevanju osebe z MDR) kar od 2 do 10-krat pogosteje žrtve kot njihovi vrstniki ter zakaj so storilci največkrat člani družine oz. osebe, ki so žrtvi blizu. Med storilci so namreč pogosto osebe, ki so povezane s skrbjo ali nego žrtve, zlorabe pa se poleg domačega okolja, dogajajo tudi v institucijah. Po drugi strani pa so institucije lahko prve, ki odkrijejo in posredujejo v primerih nasilja v družini. Nekateri izmed dejavnikov tveganja so odvisnost oseb z MDR od drugih ljudi, premalo narejenih raziskav in podatkov o zlorabah oseb z MDR, stereotipi in napačna prepričanja o osebah z MDR, različno definiranje zlorab ter redka medinstitucionalna obravnava. Posledice zlorab so za žrtve kratkotrajne in dolgotrajne ter tako fizične kot tudi psihične, na žrtvah pa se posledice lahko kažejo zelo različno. Pomembno vprašanje, na katerega sem odgovorila v teoretičnem delu je, kako bi lahko na tem področju ukrepali, da bi zmanjšali število zlorab ter kakšno vlogo imajo pri odkrivanju in pomoči žrtvam zlorab različne institucije in organizacije. V teoretičnem delu sem raziskovala še, kaj bi lahko storili za preventivo in ali se na tem področju že izvajajo kakšni preventivni ukrepi. Zanimalo me je tudi, kakšne možnosti pomoči sploh imajo žrtve zlorab z MDR in ali obstajajo strokovne službe, usposobljene za primere zlorab oseb z MDR. Za osebe z MDR je zelo pomemebno izobraževanje in učenje veščin samoodločanja, opolnomočenja in samozagovorništva, zato je del teoretičnega dela namenjen tudi področju izobraževanja in preventivnih programov. Taki programi in delavnice namreč pomagajo razumeti, kdaj gre za nasilje, kako ga uspešneje prepoznati in ugotoviti, ali so mu izpostavljeni tudi sami. Poleg tega je mladostnike z MDR potrebno ozaveščati o njihovih pravicah, kaj lahko naredijo ob morebitnih zlorabah in kakšne so možnosti preventive. Za empirični del magistrskega dela sem kot obliko preventive pripravila, izvedla in evalvirala sklop delavnic z elementi samozagovorništva in opolnomočenja za skupino mladostnikov z MDR. Delavnice so bile razdeljene na sedem srečanj z naslednjimi temami: moje telo; to sem jaz; čustva in primerno oz. neprimerno vedenje; asertivno vedenje; moje pravice; moje telo je samo moje; zlorabe in kam po pomoč. Del delavnic so torej zajemale tudi informacije, kaj storiti v primeru, ko so nekomu kršene pravice, če pride do nasilja ali zlorabe ter kaj se da storiti preventivno. S pomočjo delavnic sem tako tudi preverila, kako dobro mladostniki z MDR poznajo svoje pravice, ali vedo, kdaj so jim pravice kršene in na koga se lahko obrnejo po pomoč. S pomočjo podatkov iz empiričnega dela sem lahko tudi podkrepila teoretično raziskovanje. Zanimalo pa me je še, v kolikšni meri lahko take delavnice pomagajo mladostnikom z MDR pri ozaveščanju o svojih pravicah ter razvijanju veščin samozagovorništva in opolnomočenja.
|
96604
|
Namen magistrskega dela je primerjati in iskati razlike in podobnosti med košarkarskimi sodniki različnih sodniških list v Sloveniji. Kot merski instrument je bil uporabljen spletni vprašalnik, v katerem je bilo anketiranih 149 košarkarskih sodnikov, ki so bili obdelani z računalniškim programom SPSS (Statistical Package for the Social Sciences). Za preverjanje hipotez smo uporabili Hi-kvadrat in T-test za neodvisne vzorce, statistično značilnost pa smo določili na podlagi petodstotnega tveganja. Rezultati raziskave so pokazali, da je glavni dejavnik, ki vpliva na začetek kariere košarkarskega sodnika želja, da po koncu košarkarske kariere ostane v stiku s košarko. Vsi sodniki, ki sodijo v prvih treh košarkarskih ligah, se pred vsako tekmo ogrejejo. V četrti košarkarski ligi se 40% sodnikov pred tekmo ne ogreje. 57% sodnikov, ki sodijo v mlajših kategorijah, se pred tekmo ne ogreje. Večina sodnikov v prvi in drugi košarkarski ligi se ogreva 5 minut ali več. Ostali sodniki, ki se ogrevajo pred tekmo, porabijo od 1 do 10 minut za ogrevanje. Večina košarkarskih sodnikov je vsaj enkrat tedensko športno aktivna v organizirani ali neorganizirani športni dejavnosti. Razlike so se pokazale tudi med košarkarskimi sodniki pri sojenju različnih kaznivih dejanj. Delno smo bili uspešni pri potrjevanju hipotez. Ugotovili smo, da sodniki, ki sodijo v prvi in drugi košarkarski ligi, porabijo več časa za pripravo na vsako tekmo z analizo tekem in se tudi udeležujejo dodatnega izobraževanja pogosteje kot sodniki, ki sodijo v tretji in četrti košarkarski ligi. S 5% tveganjem trdimo, da ni statistično pomembnih razlik med košarkarskimi sodniki, glede na pogostost aktivnega udejstvovanja v organiziranih ali neorganiziranih športnih dejavnostih in sodniki, ki so v preteklosti igrali košarko. Nismo našli nobene razlike med košarkarskimi sodniki članskih kategorij in sodniki, ki sodijo v mlajše kategorije, glede na pogostost situacije (nešportno ali osebno napako; težave pri odkrivanju korakov; majhna osebna napaka ali velika osebna napaka; zadetek za dve ali tri točke; osebna napaka napadalca ali obrambnega igralca). Sodniki, ki sodijo člansko košarkarsko ligo, se ne strinjajo z uvedbo dodatne ocene o sojenju trenerjev in kapetanov. Sodniki, ki sodijo že več kot tri leta, so manj prizadeti zaradi napadalnega jezika iz občinstva, igralcev in uradnikov kot sodniki, ki sodijo manj kot štiri leta.
|
The purpose of the master’s thesis is to compare and look for differences and similarities between basketball referees of different judicial lists in Slovenia. An online questionnaire was used as a measurement instrument for research. 149 basketball referees were surveyed. The data was processed with the computer program SPSS (Statistical Package for the Social Sciences). For the verification of the hypothesis, we used the Hi-squared and T-test for independent samples. The statistical significance was determined on the basis of a five-percent risk. The results of the research have shown that the main factor that affects the start of a basketball referee’s career is the desire to stay in touch with basketball after the end of their basketball career. All the referees who officiate in the first three basketball leagues warm up before each match. In the fourth basketball league, 40% of referees do not warm up before matches. 57% of referees who officiate younger categories do not warm up before the match. Most referees in the first and second basketball league are warming up for 5 minutes or more. The rest of the referees who warm up before the match spend about 1 to 10 minutes for warming up. Most of the basketball referees are active in sport at least once a week in an organized or a non-organized sports activity. Differences were also found between basketball referees for officiating different offenses. We were partially successful in confirming the hypotheses. We found out that referees who officiate in the first and second basketball leagues spend more time preparing for each match by analyzing matches and they also participate in additional education more often than the referees that officiate in the third and fourth basketball leagues. With a 5% risk, we claim that there are no statistically significant differences between basketball referees, given the frequency of active engagement in organized or non-organized sports activities and referees playing basketball in the past. We did not find any difference between basketball referees of the membership categories and referees officiating younger categories, according to the frequency of the situation (unsportsmanlike or personal error; difficulty detecting steps; a small personal error or a big personal error; a hit for two or three points; a personal error of the attacker or defensive player). Referees who are officiating the membership basketball league disagree with the introduction of an additional assessment of officiating by coaches and captains. Referees who have been officiating for more than three years are less affected by the offensive language from the audience, players and officials than referees who have been officiating for less than four years.
|
Namen magistrske naloge je primerjati, iskati razlike in podobnosti med košarkarskimi sodniki različnih sodniških list v Sloveniji. Kot merski instrument za raziskovanje smo uporabili spletni vprašalnik. Anketiranih je bilo 149 košarkarskih sodnikov. Podatki so bili obdelani s pomočjo računalniškega programa SPSS (statistical Package for the social Sciences). Za preverjanje hipotez smo uporabljali testa Hi-kvadrat in T-test za neodvisne vzorce. Statistično značilnost smo ugotavljali na podlagi petodstotnega tveganja. Rezultati raziskave so pokazali, da je glavni dejavnik, ki vpliva na začetek ukvarjanja s sojenjem, želja ostati v stiku s košarko po končani karieri. Vsi sodniki, ki sodijo v prvih treh košarkarskih ligah, se pred vsako tekmo ogrevajo. V četrti košarkarski ligi se jih 40% ne ogreva. Med sodniki, ki sodijo mlajšim kategorijam, se jih kar 57% telesno ne pripravi na sojenje. Večina sodnikov v prvi in drugi košarkarski ligi se ogreva 5min ali več. Ostali sodniki, ki se pred tekmo ogrevajo, pa porabijo za to od 1 do 10 minut. Večina vseh košarkarskih sodnikov se vsaj 1-krat tedensko ukvarja z organizirano ali neorganizirano športno vadbo. Med košarkarskimi sodniki so bile ugotovljene razlike v dosojanju različnih prekrškov. Pri potrjevanju hipotez smo bili delno uspešni. Ugotovili smo, da sodniki, ki sodijo v prvi in drugi košarkarski ligi, porabijo več časa za pripravo na posamezno tekmo, za analizo tekem in dodatno izobraževane kot pa sodniki, ki sodijo tretjo in četrto košarkarsko ligo. S 5-odstotnim tveganjem trdimo, da ne obstajajo statistično značilne razlike med košarkarskimi sodniki glede na pogostost aktivnega ukvarjanja z organizirano ali neorganizirano športno vadbo in sodnikovo igranje košarke v preteklosti. Tudi med košarkarskimi sodniki članskih kategorij in sodniki, ki sodijo mlajšim kategorijam, nismo našli razlik glede na pogostost situacij (nešportna ali osebna napaka, težko zaznavni koraki, mala ali velika osebna napaka, zadetek za dve ali tri točke, osebna napaka napadalca ali obrambnega igralca). Sodniki, ki sodijo članske košarkarske lige, se ne strinjajo z vpeljavo dodatne ocene sojenja s strani trenerjev in kapetanov. Na sodnike, ki sodijo več kot tri leta, manj vplivajo kletvice in žaljivke publike, igralcev in uradnih oseb kot na sodnike, ki sodijo manj kot štiri leta.
|
99910
|
V sklopu magistrskega dela sem izdelal površinski reometer na osnovi nihajoče magnetne igle, razvil program za kontrolo meritev in obdelavo dobljenih podatkov. V magistrskem delu predstavim teoretično ozadje problema, konstruiranje reometra, potek meritev in način obdelave podatkov. Z reometrom sem izmeril površino čiste vode, vodno raztopino tetradekanojske kisline in vodno beljakovinsko raztopino z dodatkom surfaktanta. Na koncu komentiram eksperimentalno postavitev in predlagam možne izboljšave.
|
As part of my master's thesis, I built a surface rheometer based on an oscillating magnetic needle, developed a program to control the measurements and process the obtained data. In the thesis I present the theoretical background of the problem, the construction of the rheometer, the measurement process and the method of data processing. With the rheometer I measured the surface of pure water, an aqueous solution of tetradecanoic acid and an aqueous protein solution with the addition of a surfactant. Finally, I comment on the experimental setup and suggest possible improvements.
|
V sklopu magistrskega dela sem zgradil površinski reometer na magnetno iglo, razvil program za krmiljenje meritev in obdelavo podatkov. V nalogi predstavim teoretično ozadje problema, postavitev reometra, potek meritve in način obdelave podatkov. Z reometrom sem izmeril površino čiste vode, vodne raztopine tetradekanojske kisline in vodne raztopine proteina z dodatkom surfaktanta. V zaključku komentiram eksperimentalno postavitev in predlagam možne izboljšave.
|
140590
|
V diplomskem delu je predstavljena uporabniška perspektiva platforme NI myRIO, katere cilj je preizkusiti praktično uporabo sistema, ki omogoča implementacijo algoritmov v realnem času, pri načrtovanju in implementaciji krmilnih algoritmov za invertno nihalo. Testiranje in vodenje se izvaja s pomočjo laboratorijske naprave Amira PA600, ki se nahaja na Fakulteti za elektrotehniko v Laboratoriju za krmilne sisteme in kibernetiko, na koncu pa je rešitev primerjana s krmilnim sistemom, ki deluje na osebnem računalniku v okolju Matlab-Simulink, s poudarkom na praktičnih vidikih razvoja in uporabe končne rešitve. Najprej se je potrebno seznaniti z delovanjem laboratorijske opreme in njenim delovanjem. Pri analizi obrnjenega nihala se sledi matematičnemu modelu z enačbami, ki opisujejo njegovo delovanje v čim večji meri. Da bi sistem lahko poganjali v realnem času, je bilo potrebno vstaviti ustrezen krmilnik. V nalogi je uporabljen linearni kvadratni krmilnik, saj je njegova uporaba zelo preprosta. Na koncu so predstavljeni rezultati, ki prikazujejo 20-odstotno delovanje programskega okolja Matlab-Simulink, medtem ko je zmogljivost platforme NI myRIO znašala 100 odstotkov. Opravljeni so bili številni drugi preskusi, ki dokazujejo, da je platforma NI myRIO v realnem času veliko boljša za krmiljenje obrnjenega nihala.
|
The thesis deals with the user's perspective of the NI myRIO platform. The objective is to test the practical application of the system, which enables the implementation of algorithms in real time, in the design and implementation of control algorithms for the inverted pendulum. Testing and control is carried out using the Amira PA600 laboratory plant, located at the Faculty of Electrical Engineering in the Laboratory of Control systems and Cybernetics. Finally, the solution is compared to a control system running on a personal computer in the Matlab-Simulink environment, with emphasis on the practical aspects of the development and use of the final solution. First of all, it is necessary to get to know the functioning of the laboratory equipment and its functions. The analysis of the inverted pendulum follows a mathematical model with equations that describe its operation as much as possible. In order to be able to run the system in real time, an appropriate controller had to be inserted. In this task a linear quadratic controller is used, since its use is very simple. Finally, results are presented showing 20-percent performance of the Matlab-Simulink software environment while the performance of the NI myRIO platform was 100-percent. A number of other tests have been conducted to prove that the NI myRIO platform is much better in real time for inverted pendulum control.
|
Naloga obsega spoznavanje uporabniškega vidika platforme NI myRIO. Cilj naloge je praktični preizkus uporabnosti sistema, ki omogoča deterministično izvajanje algoritmov v realnem času, pri načrtovanju in izvedbi algoritmov za vodenje na invertiranem nihalu. Testiranje in vodenje potekata na napravi Amira PA600, ki se nahaja na Fakulteti za elektrotehniko, v Laboratoriju za avtomatiko in kibernetiko. Rešitev se na koncu primerja s sistemom vodenja, ki deluje na osebnem računalniku v okolju Matlab-Simulink, pri čemer je poudarek na praktičnih vidikih razvoja in uporabe končne rešitve. Najprej se je potrebno spoznati z delovanjem laboratorijske opreme ter njenimi funkcijami. Sledila je analiza invertiranega nihala in zapis matematičnega modela z enačbami, ki čimbolje opišejo njegovo delovanje. Da bi sistem lahko vodili v realnem času, je treba vstaviti primeren regulator. V tej nalogi se uporablja linearni kvadratični regulator, saj je njegova uporaba zelo preprosta. Na koncu so podani rezultati, ki prikazujejo 20-odstotno uspešnost programskega okolja Matlab-Simulink medtem ko je bila uspešnost platforme NI myRIO 100-odstotna. Podanih je še nekaj drugih testov, ki dokazujejo, da je za vodenje invertiranega nihala v realnem času bistveno boljša platforma NI myRIO.
|
108599
|
Ena izmed njih je rentgenska difrakcija, ki od proteinov zahteva, da tvorijo makromolekularne kristale, ki difragirajo rentgenske žarke, kar bi posledično lahko privedlo do uspešne določitve 3D strukture. Na razporeditev makromolekul v kristalu vpliva mikrookolje. Mikrookolje je sestavljeno iz raztopin beljakovin in rezervoarjev. Po literaturi raztopina, v kateri je protein prisoten, preden se vnese v kristalizacijske kapljice, pomembno prispeva h končnemu rezultatu - rasti beljakovinskih kristalov. V magistrskem delu smo se osredotočili na pogoje predkristalizacije testnega proteina lizocima. Primerjali smo dve različni metodi, ki dajeta optimalne pogoje za predkristalizacijo, fluorescenčno spremljanje termične denaturacije proteinov (DSF) in test topnosti. Cilj je bil poiskati ugodne pogoje za kristalizacijo, kot jih dobimo z vsako metodo posebej, saj obe metodi delujeta po svojih načelih in imata svoje zahteve. Eksperimente smo izvedli z uporabo obeh metod. Po primerjavi rezultatov smo postavili kristalizacijo, da bi raziskali kristalizacijo proteina pri izbranih pogojih. Da bi izbrali ustrezno metodo glede na protein, ki je bil raziskan, njegovo razpoložljivo količino in dostopno opremo, je bilo zasnovano odločitveno drevo. Ugotovili smo, da tudi ko združimo najboljše rezultate obeh metod, ni gotovo, da bo lizocim kristaliziral. Namreč, lizozimski kristali so se pojavili tako v pufrskih pogojih, ki so bili teoretično najboljši, kot v pufrskih pogojih, ki so bili teoretično najslabši. Rezultati kristalizacije kažejo, da nobena od metod ne more razkriti najboljših pogojev, za katere bi lahko rekli, da bo lizocim kristaliziral
|
Protein structures can be determined by using different approaches. One of them is X-ray diffraction which requires the proteins to form macromolecular crystals diffracting X-rays which in turn could lead to a successful determination of the 3D structure. The arrangement of the macromolecules in a crystal is affected by the microenvironment. The microenvironment consists of protein and reservoir solutions. According to the literature the solution in which the protein is present before being introduced in the crystallization droplets, importantly contributes to the end result – growth of protein crystals. This master's thesis focuses on the precrystallization conditions of the test protein lysozyme. We compared two different methods which give optimal precrystallization conditions, fluorescence monitoring of thermal denaturation of proteins (DSF) and solubility test. The aim was to find favorable conditions for crystallization than obtained by each method separately because both methods work by their own principles and have their own requirements. The experiments were carried out using both methods. After comparing the results, we set up the crystallization to investigate the protein crystallization at selected conditions. To choose the appropriate method according to the protein investigated, its available quantity and accessible equipment, a decision tree was designed. We discovered that even when we combine the best results of the two methods, it is not certain that lysozyme will crystallize. Namely, lysozyme crystals appeared both in buffer conditions that were theoretically best and in buffer conditions that were theoretically worst. The crystallization results indicate that none of the methods can reveal the best conditions for which we could say for certain that lysozyme will crystallize.
|
Strukture proteinov lahko določamo na različne načine. Mednje spada tudi rentgenska difrakcija. Le-ta zahteva makromolekulske kristale, v katerih se molekule geometrijsko uredijo, kar omogoča sipanje rentgenskih žarkov, ki je pogoj za uspešno določitev 3D strukture. Na urejenost makromolekul v kristalu vpliva tudi mikrookolje, v katerem se makromolekule nahajajo in kjer bo potekala kristalizacija. Mikrookolje je sestavljeno iz raztopine proteina in raztopine rezervoarja, ki predstavlja spojine z različnimi načini delovanja. Raziskave so pokazale, da tudi raztopina, v kateri je raztopljen protein, preden pripravimo kristalizacijske kapljice, pomembno prispeva h končnemu rezultatu – proteinskim kristalom. V tej magistrski nalogi smo se posvetili predkristalizacijskim pogojem testnega proteina lizocima. Primerjali smo dve metodi, s katerima lahko dobimo optimalne predkristalizacijske pogoje, diferenčno dinamično fluorimetrijo (DSF) in topnostnim testom. Namen je bil iz združenih rezultatov poiskati ugodnejše pogoje za kristalizacijo, kot jih dobimo z vsako metodo posebej, saj vsaka od obeh metod deluje na svoj način in ima svoje zahteve. Opravili smo eksperimente z obema metodama, nato rezultate obeh primerjali, jih združili in nastavili kristalizacijo, da bi preverili kristalizacijo proteina pri izbranih pogojih. Pripravili smo tudi odločitvena drevesa, kdaj slediti kateri izmed metod glede na tip proteina, ki ga preiskujemo, razpoložljivo količino proteina ter opremo. Iz rezultatov smo ugotovili, da kadar združimo najboljše rezultate obeh metod, ni zagotovo, da bo lizocim kristaliziral, saj so se pojavili kristali lizocima tako v pufrskih pogojih, ki so bili teoretično najboljši, kot v pufrskih pogojih, ki so bili teoretično najslabši. Iz rezultatov te naloge sklepamo, da nobena izmed metod ne more razkriti analiziranih pogojev, za katere lahko z gotovostjo trdimo, da bo pri njih lizocim kristaliziral.
|
129742
|
Blockchain je tehnologija, ki zagotavlja učinkovito in varno izmenjavo informacij. Eno izmed področij, kjer se odpira možnost njene uporabe, je skupna proizvodnja. Cilj diplomske naloge je razviti platformo za skupno proizvodnjo, sestavljeno iz različnih modulov: linije, proizvodnih obratov, transportnih naprav, skladišča in ostalih modulov. Osrednji cilj naloge je razviti skladiščni modul, ki je sestavljen iz več podsistemov, kot so robotska roka, nadzorni sistem na mikroračunalniku Raspberry Pi, a Node.js strežnik za komunikacijo in pametna pogodba v ekosistemu Ethereum. Dana naloga je strukturirana v dva nivoja aplikacij. Na prvem nivoju smo v okolju Node.js razvili aplikacijo, ki omogoča osnovne funkcije skladišča, uvoz paketov iz transportne naprave krmiljene s strojnim vidom in izvoz paketov v transportno napravo. Na drugem nivoju smo razvili pametno pogodbo in komunicirali med aplikacijo v Node.js in ekosistemom Ethereum. V sklopu naloge smo prikazali delovanje skladišča v laboratorijskih pogojih in izmerili čas, potreben za izvedbo uvozne in izvozne funkcije.
|
Blockchain is a technology that ensures an efficient and secure exchange of information. One of the areas where the possibility of its use opens up is shared manufacturing. The thesis aims to develop a platform for shared manufacturing composed of various modules: line, production plants, transport devices, warehouse, and other modules. This task's central goal is to develop the warehouse module, which consists of several subsystems, such as a robotic arm, a control system on a Raspberry Pi microcomputer, a Node.js server for communication, and a smart contract in the Ethereum ecosystem. The given task is structured into two levels of applications. At the first level, we developed an application in the Node.js environment that enables the basic functions of the warehouse, the import of packages from the transport device controlled by machine vision, and the export of packages to the transport device. On the second level, we developed a smart contract and communicated between the application in Node.js and the Ethereum ecosystem. As part of the task, we demonstrated the operation of the warehouse in laboratory conditions and measured the time required to perform the import and export functions.
|
Blokovne verige je tehnologija, ki zagotavlja učinkovito in varno izmenjavo informacij. Eno od področij, kjer se odpira možnost njene uporabe, je deljena proizvodnja. Diplomsko delo je usmerjeno v razvoj platforme za deljeno proizvodnjo, ki bo sestavljena iz različnih modulov: prog, proizvodnih obratov, transportnih naprav, skladišča in drugih modulov. Osrednji cilj te naloge je razvoj modula skladišča, ki je sestavljen iz več podsistemov, kot so: robotska roka, krmilni sistem na mikroračunalniku Raspberry Pi, Node.js strežnik za komunikacijo in pametna pogodba v ekosistemu Ethereum. Zadana naloga je strukturirana na dva nivoja aplikacij. Na prvem nivoju je razvita aplikacija v okolju Node.js, ki omogoča osnovne funkcije skladišča, uvoz paketov iz transportne naprave, nadzorovanih s pomočjo strojnega vida in izvoz paketov na transportno napravo. Na drugem nivoju je razvila pametna pogodba, ki je povezava med aplikacijo v okolju Node.js ter ekosistemom Ethereum. V okviru naloge je prikazano delovanje skladišča v laboratorijskih pogojih in izmerjen potreben čas za izvajanje funkcije uvoz in izvoz.
|
144576
|
Polži so v kmetijstvu gospodarsko pomembni škodljivci, katerih zatiranje se najpogosteje izvaja s pesticidi. Biološki nadzor s parazitskimi ogorčicami lahko ponudi alternativo pri nadzoru polžev. Prisotnost parazitske ogorčice Phasmarhabditis papilosa je bila nedavno potrjena v Sloveniji. Prvi rezultati so pokazali, da ima ta vrsta ogorčic tudi zelo velik potencial pri biološkem nadzoru polžev. Ker je znanje o tej vrsti trenutno zelo omejeno, so potrebne študije, ki nam bodo omogočile boljše razumevanje delovanja te parazitske ogorčice. Rastline imajo sposobnost uporabe različnih obrambnih načinov za zmanjšanje škode, ko jih napadejo škodljivci. Da bi zmanjšali škodo, je eden od posrednih načinov za odpravo hlapnih snovi. Hlapne snovi imajo lahko privlačen / odvračilni učinek na več skupin organizmov. Ta pojav je bil potrjen pri uporabi entomopatogenih ogorčic, in le nekaj študij je bilo do danes opravljenih o uporabi parazitskih ogorčic polžev. V naši študiji smo preučevali odziv vrste P. papilosa na hlapne snovi; tirolen, ocimenpin, ocimen, linalool in ßariofilen pri treh temperaturah (18, 20, in 24 ° C). Linalool se je izkazal za repelenta, medtem ko sta terpinolen in -humulen pokazala šibek repelentni učinek. Snovi ocimen in ß-caryophyllene niso vplivale na smer gibanja ogorčice P. papilosa. Temperatura se je izkazala za zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na gibanje. Vrsta P. papilosa je bila najbolj mobilna pri 20 ° C, medtem ko je bilo gibanje manj izrazito pri 18 in 24 ° C. Rezultati naše študije kažejo na možnost optimizacije uporabe P. papilosa pri biološkem nadzoru.
|
Slugs are economically important pests in agriculture. Their control is most often carried out using pesticides. Biological control using slug parasitic nematodes can offer an alternative in slug control. The presence of the parasitic nematode Phasmarhabditis papillosa was recently confirmed in Slovenia. The first results showed that this species of nematode also has a very high potential in biological control of slugs. As knowledge about this species is currently very limited, studies is needed that will allow us to better understand the workings of this parasitic nematode. Plants have the ability to use a variety of defensive ways to reduce damage when attacked by pests. To reduce the damage, one of the indirect ways is to eliminate volatile substances. Volatile substances can have an attractive / deterrent effect on several groups of organisms. This phenomenon has been confirmed in the use of entomopathogenic nematodes, and only a few studies have been done to date on the use of parasitic nematodes of slugs. In our study, we examined the response of the species P. papillosa to volatiles; terpinolene, ocimen, α-humulene, linalool and ß-caryophyllene at three temperatures (18, 20, and 24 °C). Linalool has been shown to be a repellent, while terpinolene and α-humulene have shown a weak repellent effect. Substances ocimen and ß-caryophyllene did not affect the direction of movement of the nematode P. papillosa. Temperature has been shown to be a very important factor influencing the movement. The P. papillosa species was most mobile at 20 °C, while the movement was less pronounced at 18 and 24 °C. The results of our study suggest the possibility of optimizing the use of P. papillosa in biological control.
|
Polži so gospodarsko pomembni škodljivci v kmetijstvu. Njihovo zatiranje največkrat poteka ob uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Biotično varstvo z uporabo parazitskih ogorčic polžev predstavlja alternativo pri zatiranju polžev. V Sloveniji so nedavno potrdili zastopanost parazitske ogorčice polžev Phasmarhabditis papillosa. Prvi rezultati kažejo, da ima tudi ta vrsta ogorčice zelo velik potencial pri biotičnem zatiranju polžev. Ker je znanje o tej vrsti zaenkrat zelo omejeno, so potrebne raziskave za boljše razumevanje delovanja te parazitske ogorčice. Rastline imajo zmožnost, da uporabijo različne obrambne načine za zmanjšanje škode ob napadu škodljivih organizmov. Za zmanjšanje škode je eden izmed posrednih načinov izločanje hlapljivih snovi (HS). Hlapljive snovi imajo lahko privabilni/odvračalni učinek na več skupin organizmov. Ta fenomen je bil potrjen pri uporabi entomopatogenih ogorčic, raziskav vezanih na uporabo parazitskih ogorčic polžev in HS pa je bilo do danes narejenih le nekaj. V naši raziskavi smo preučevali odziv vrste parazitske ogorčice P. papillosa na HS; terpinolen, ocimen, α-humulen, linalol in ß-kariofilen pri treh temperaturah (18, 20 in 24 °C). Zanimalo nas je ali imajo vpliv tudi na usmerjenost gibanja parazitske ogorčice polžev P. papillosa. Linalol se je izkazal kot repelent, medtem ko sta terpinolen in α-humulen pokazala šibek repelentni učinek. Snovi ocimen in ß-kariofilen nista imeli vpliva na usmerjenost gibanja ogorčice P. papillosa. Temperatura se je izkazala kot zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na gibanje POP. Vrsta P. papillosa je bila najbolj mobilna pri 20 °C, medtem ko je bilo gibanje pri 18 in 24 °C manj izrazito. Rezultati naše raziskave nakazujejo možnost optimizacije uporabe P. papillosa v programih biotičnega varstva rastlin.
|
135031
|
Diplomsko delo obravnava video o dogodku 3kOT - Dogodek skozi oko kamere, ki se je zgodil 15. januarja 2015 na Naravoslovnotehniški fakulteti Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje. Na dogodku je bila udeležencem predstavljena tretja industrijska revolucija, ki opisuje dosežke, ki so neposredno povezani s študijem na omenjeni fakulteti. Avtorica besedila in njeni sodelavki sta posneli na dogodku. V videu je predstavljen dogodek z glasbenim ozadjem, ki smo ga dodali. V prvem delu diplomske naloge so opisane teoretične osnove video in video produkcije. Ko govorimo o videu, so predstavljeni kadri, posnetki, sekvence in načrti. Video produkcija opisuje promocijski video in različne faze video produkcije. V drugem delu je opisana izdelava videa iz dogodka 3kOT. Predstavili smo idejo o videu, naš cilj, lokacijo, načrt dela, ekipo, našo opremo, snemanje dogodka in postprodukcijo. Ker je bila postprodukcija najobsežnejša, smo jo podrobneje predstavili. Pišemo o montaži filma, nadzoru vseh posnetkov, rezanju in brisanju ter objavi končnega rezultata na spletni strani. Predstavili smo svojo izbiro glasbe in jo utemeljili. Predstavljeni so tudi grafični elementi v videu in barvne korekcije. V zadnjem delu diplomskega dela razpravljamo o rezultatih našega dela, kar pomeni, ali je bil naš cilj z videoposnetkom dosežen in kakšne težave smo imeli pri delu.
|
The diploma thesis treats a video about the event 3kOT - An Event through the Eye of the Camera, which took place 15 January 2015 at the Faculty of Natural Sciences and Enineering at the Department of Textiles, Graphic arts and Design. At the event, the third industrial revolution was presented to the participants, which describes achievements directly connected to the studies at the aforementioned faculty. The author of this text and the two of her colleagues took the shots at the event. In the video, it is presented the event with the musical background we added. The original sound was removed. In first part, the diploma thesis describes the theoretical basis of video and video production. When we talk about the video, we present cadres, rakurses, sequence and plans. Video production describes promotional video and different phases of video production. In second part, we describe making of the video from the event 3kOT. We present the idea about the video, our objective, the location, plan of work, the team, our equipment, shooting of the event and postproduction. Because the postproduction was the most extensive, it is presented more in details. We write about film editing, supervision of all our shots, cutting and deleting and the publication of our final result on the internet page. We present our choice of music and we justify it. Graphical elements in the video and colour correction are presented as well. In the last part of the diploma thesis, we discuss the results of our work, which means whether our goal with the video was reached and the problems we had during our work.
|
Diplomsko delo obravnava video posnetek z dogodka 3kOT, ki se je na Naravoslovnotehniški fakulteti Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje odvil 15. 1. 2015. Na njem je udeležencem predstavljena tretja industrijska revolucija, ki je neposredno povezana s študijskimi programi fakultete. Na dogodku je snemala avtorica diplomskega dela in še dva druga študenta. Video gledalcu predstavi dogodek, sestavljen pa je iz posnetka in glasbene podlage, zvok je bil namreč video posnetkom odstranjen. Besedilo v prvem delu predstavi teoretično podlago videu, pri katerem so opisani kadri, perspektiva snemanja, sekvenca in plani ter video produkciji, kjer je govora o promocijskem videu in različnih fazah produkcije. V drugem delu pa sledi opis nastajanja videa z dogodka 3kOT. Opisani so namen, zamisel in lokacija snemanja, načrt dela, ekipa, oprema, snemanje na dogodku in postprodukcija. Ker je postprodukcija vzela največ časa, je predstavljena bolj podrobno. Opisana je montaža posnetkov, pregled posnetkov, rezanje in brisanje odvečnih posnetkov ter objava končnega rezultata na spletnem mestu. Predstavljena in utemeljena je izbira glasbene podlage. Opisani so tudi dodani grafični elementi in barvna korekcija posnetkov. V zadnjem delu sledijo še rezultati in razprava, torej predvsem, v kolikšni meri je bil dosežen namen videa ter kakšne so bile težave, s katerimi so se ustvarjalci srečevali med delom.
|
95347
|
Farmacevtska industrija, medicinska diagnostika, agrokemija in znanosti o materialih so med mnogimi različnimi področji, ki so imela velike koristi od razvoja kemije fluora in edinstvenih lastnosti fluoriranih spojin. Za nadaljnji razvoj te vrste kemije smo razširili začetne študije reaktivnosti reagentov na osnovi imidazolijevega fluorida. Med njimi je bil najmanj reaktiven, a najbolj stabilen reagent, 1,3-bis (2,6-diizopropilfenil) imidazolijev dihidrogentrifluorid (ImH2F3), ki je bil uspešno aktiviran za fluoriranje benzil bromidov. Testirali smo tudi aktivatorje vrste poli (vodikov fluorid) iz literature in ocenili njihovo kompatibilnost z našim reakcijskim sistemom. Poleg kalijevega in cezijevega fluorida smo s sterno zaporo DIPEA omogočili hitro in selektivno fluoriranje benzilnih substratov. Litij in natrijev fluorid sta se izkazala za neaktivna. Preučili smo vpliv dodane vode, načina segrevanja in reakcijske skale. Voda je pri aktivatorju DIPEA škodljiva za fluoriranje, medtem ko kalijev fluorid omogoča fluoriranje v mešanici acetonitrila in vodnega topila. Višje reakcijske temperature in krajši reakcijski časi se lahko dosežejo z mikrovalovnim segrevanjem. Skrbna kontrola koncentracije ali zmanjšanje reakcijskega časa je ključnega pomena za povečanje reakcijskih razmer. Po optimizaciji reakcijskih pogojev so bili benzil fluoridi pripravljeni v poštenih do odličnih izkoristkih (56-95%) iz ustreznih benzil bromidov, jodidov, mesilatov in tozilatov. Benzilni substrati z donorjem elektronov in skupine za sprejemanje elektronov so združljivi z optimiziranimi reakcijskimi pogoji. Benzil kloridi so manj reaktivni, dober izkoristek fluorina z benzil kloridi pa lahko dosežemo s presežkom obeh reagentov ImH2F3 in DIPEA. Področje substratov smo razširili z enim primerom aromatske fluorodenitracije, pripravki iz acil in sulfonilnih fluoridov ter fluoriranjem alifatskega jodida, sekundarnimi mesilati in protokoli i-bromokarbonilnih spojin. ImH2F3 se lahko uporablja tudi kot blag reagent za zaščito sililetrov. Razvili smo enostaven reagent za izolacijo fluoriranih produktov in izrabljenega reagenta. Reakcije, ki vključujejo interkonverzije imidazolijevih soli, lahko enostavno spremljamo z ionsko kromatografijo. Pokazali smo, da lahko anion dihidrogen trifluorida služi kot dober vir nukleofilnega fluorida. Dihidrogen trifluorid anion tvori na zraku stabilen nukleofilni fluoridni reagent z imidazolijevim delom molekule, ki je primeren za fluoriranje v mokrih organskih topilih in ga je mogoče reciklirati s fluorovodikovo kislino.
|
Pharmaceutical industry, medical diagnostics, agrochemistry and material sciences are among many different fields which have benefited tremendously from the development of fluorine chemistry and unique properties of fluorinated compounds. In order to further develop this type of chemistry we expanded initial reactivity studies of imidazolium fluoride-based reagents. Among these, the least reactive but the most stable reagent, 1,3-bis(2,6-diisopropylphenyl)imidazolium dihydrogen trifluoride (ImH2F3), was successfully activated for fluorination of benzyl bromides. We tested poly(hydrogen fluoride) species activators from the literature and evaluated their compatibility with our reaction system. Besides potassium and caesium fluoride only sterically hindered base DIPEA enabled us quick and selective fluorination of benzylic substrates. Lithium and sodium fluoride proved to be inactive. Influence of added water, heating mode and reaction scale were studied. Water is detrimental for fluorination yield when DIPEA is used as an activator while potassium fluoride allows fluorination in acetonitrile / water solvent mixture. Higher reaction temperatures and shorter reaction times can be achieved using microwave heating. Careful concentration control or reduction of reaction time are crucial for reaction scale-up. After the optimization of reaction conditions benzyl fluorides were prepared in fair to excellent yields (56–95 %) from the corresponding benzyl bromides, iodides, mesylates and tosylates. Benzylic substrates with electron donating as well as electron accepting groups are compatible with the optimized reaction conditions. Benzyl chlorides are less reactive. However, good fluorination yields with benzyl chlorides can be achieved by using excess of both ImH2F3 reagent and DIPEA. Substrate scope was expanded with one example of aromatic fluorodenitration, preparations of acyl and sulfonyl fluorides and fluorination of an aliphatic iodide, a secondary mesylate and -bromocarbonyl compounds. ImH2F3 can also be used as a mild reagent for deprotection of silyl ethers. We have developed simple protocols for isolation of fluorinated product and spent reagent. The latter can be conveniently regenerated with hydrofluoric acid or anhydrous hydrogen fluoride without the use of organic solvents. Reactions involving interconversions of imidazolium salts can be easily monitored with ion chromatography. We showed that dihydrogen trifluoride anion can be activated to serve as a good source of nucleophilic fluoride. Dihydrogen trifluoride anion forms an air-stable nucleophilic fluoride reagent with imidazolium moiety, which is suitable for fluorination in wet organic solvents and can be recycled with hydrofluoric acid.
|
Farmacevtska industrija, medicinska diagnostika, agrokemija in kemija materialov predstavljajo le nekaj področij, ki so bistveno napredovala zaradi razvoja kemije fluora in posebnih lastnosti fluoriranih spojin. Z željo po razvijanju omenjene kemije, smo razširili začetno raziskavo reaktivnosti reagentov na osnovi imidazolijevega fluorida. Najmanj reaktivnega in hkrati najbolj stabilnega izmed omenjenih reagentov (1,3-bis(2,6-diizopropilfenil)imidazolijev divodikov trifluorid; ImH2F3) smo uspešno aktivirali za fluoriranje benzil bromidov. Preizkusili smo do sedaj znane aktivatorje [F(HF)n]– zvrsti iz literature in ocenili njihovo primernost za uporabo v našem sistemu. Pri fluoriranju benzilnih substratov se je sterično ovirana baza DIPEA izkazala kot ključen dodatek za hitro in selektivno fluoriranje. Isti učinek aktivacije smo dosegli le še s kalijevim in cezijevim fluoridom, litijev in natrijev fluorid pa sta neaktivna. Preučili smo vpliv vode, načina segrevanja in reakcijske skale na potek reakcije fluoriranja benzilnih substratov. Dodatek vode je imel negativen vpliv pri aktivaciji z DIPEA, nasprotno pa je kalijev fluorid omogočal fluoriranje tudi v zmesi acetonitrila in vode. Z mikrovalovnim segrevanjem smo lahko dosegli višje temperature in posledično krajše reakcijske čase. Pri prehodu na večjo skalo fluoriranja je bilo potrebno posebno pozornost nameniti koncentracijam reaktantov ali pa ustrezno skrajšati reakcijski čas. Z optimiziranim postopkom smo fluorirali širok nabor benzilnih substratov, pri čemer se je od bromida, jodida, mezilata in tozilata le klorid izkazal kot slabša izstopajoča skupina. Benzilne substrate smo fluorirali z dobrimi do odličnimi izkoristki (56–93 %). Večina preizkušenih substratov z elektron donorskimi ali elektron akceptorskimi skupinami je kompatibilna z optimiziranimi reakcijskimi pogoji. Izkoristke fluoriranja benzil kloridov smo povečali z uporabo presežka reagenta in aktivatorja. Nabor substratov smo razširili in poleg aromatskega substrata, acil ter sulfonil klorida fluorirali tudi primarni jodid, sekundarni mezilat in -bromokarbonilni spojini. Pokazali smo, da je ImH2F3 poleg reakcij fluoriranja primeren tudi kot reagent za odščito sililnih etrov. Razvili smo enostaven separacijski postopek, ki nam je poleg izolacije fluoriranega produkta omogočal tudi izolacijo preostanka reagenta. Slednjega smo uspeli regenerirati z uporabo fluorovodikove kisline ali brezvodnega vodikovega fluorida brez organskih topil. Uporaba ionske kromatografije nam je omogočila spremljanje reakcij zamenjav anionskega dela imidazolijevih soli. Pokazali smo, da je aktiviran H2F3– anion lahko dober vir nukleofilnega fluorida. Z vezavo H2F3– iona na imidazolijev strukturni element dobimo stabilen fluorirni reagent, ki se lahko uporablja na zraku, v vodnih pogojih in je hkrati enostavno obnovljiv s fluorovodikovo kislino.
|
112679
|
V magistrskem delu raziskujemo povezavo med bralno pismenostjo in njenimi sestavinami ter bralno samopodobo učencev 6. razreda osnovne šole. Učenci šestega razreda so bili izbrani zato, ker jih delno poučujejo razredniki in ker predvidevamo, da že poznajo tehniko bralnega razumevanja in imajo bolj ali manj stabilno bralno samopodobo. V teoretičnem delu predstavljamo pomen funkcionalne pismenosti in drugih vrst pismenosti v sodobni družbi, ki so zgrajene na bralni pismenosti. Posebno pozornost smo namenili bralni pismenosti (dejavniki, razvoj, bralna pismenost v učnem načrtu, ugotovitve raziskave), opredelili pojem samopodobe, bralne samopodobe in njenih sestavin (zaznavanje lastnih bralnih zmožnosti, odnos do branja, zaznavanje težav pri branju) ter poudarili pomen bralne samopodobe za bralne in učne dosežke. V empiričnem delu magistrskega dela smo s pomočjo preizkusa bralne pismenosti, ki smo ga pripravili posebej za to raziskavo, in vprašalnika Chapman in Tunmer o bralni samopodobi raziskali bralno pismenost in bralno samopodobo učencev 6. razreda. Zanimalo nas je, ali so rezultati učencev na testu bralne pismenosti kakorkoli povezani z bralno samopodobo in njenimi sestavinami. Rezultati raziskave so pokazali, da med bralno samopodobo in bralno pismenostjo obstaja pozitivna povezanost in da se pri večini in najmanj uspešnih bralcev kažejo različne bralne samopodobe v vseh njenih vidikih, predvsem pa v odnosu do branja. Namen magistrskega dela je bil pokazati, kako pomembno je pri učencih spodbujati pozitivno samopodobo (s poudarkom na razvijanju pozitivnega odnosa do branja) pri razvijanju bralnih kompetenc v šoli in doma.
|
In the present Master thesis, we research the relation between the reading literacy and its components and the reading self-concept in grade 6 elementary school students. Sixth grade students were chosen because they are partially taught by class teachers and because we assume that they are already familiar with the reading comprehension technique and have a more-or-less stable reading self-concept. In the theoretical part, we present the importance of functional literacy and of other types of literacy in the modern society, which are all built upon reading literacy. Special focus is given to the reading literacy (factors, development, reading literacy in the curriculum, research findings). We also define the notion of self-concept, reading self-concept and its components (perception of own reading competences, attitude towards reading, perception of reading difficulty) and underline the importance of reading self-concept for reading and learning achievements. In the empirical part of the Master thesis, we researched the reading literacy and reading self-concept of grade 6 students, using a reading literacy test prepared especially for this study and the Chapman and Tunmer questionnaire on reading self-concept. We wanted to see whether the students’ results on the reading literacy test are in any way related to their reading self-concept and its components. The results of the study show that there is a positive correlation between reading self-concept and reading literacy, and that the most and the least successful readers show different reading self-concept in all its aspects, but especially in their attitude to reading. The Master thesis aims to show the importance of encouraging positive self-concept in students (with a focus on developing a positive attitude towards reading) when developing reading competences in school and at home.
|
V magistrskem delu sem proučevala odnos med bralno pismenostjo in njenimi sestavinami ter bralno samopodobo učencev 6. razreda osnovne šole. Šestošolce sem izbrala zato, ker je poučevanje le-teh deloma tudi v pristojnosti razrednih učiteljev, poleg tega pa predvidevam, da imajo ti učenci že usvojeno tehniko branja z razumevanjem in dokaj stabilno bralno samopodobo. V teoretičnem delu sem prikazala pomen funkcionalne in drugih vrst pismenosti v sodobnem svetu, katerih temeljni element je bralna pismenost. Posebej sem predstavila bralno pismenost (dejavniki, razvoj, bralna pismenost v učnem načrtu, izsledki raziskav). V tem delu sem opredelila tudi pojem samopodobe, bralne samopodobe ter njenih sestavin (dojemanje lastne bralne zmožnosti, odnos do branja, zaznavanje težavnosti branja), poudarila sem pomen bralne samopodobe za bralne in učne dosežke. V empiričnem delu sem ugotavljala bralno pismenost in bralno samopodobo učencev 6. razreda, in sicer s testom bralne pismenosti za učence, ki sem ga sestavila za namen tega dela, ter z vprašalnikom bralne samopodobe Chapmana in Tunmerja. Ugotavljala sem, ali so rezultati učencev na testu bralne pismenosti povezani z njihovo bralno samopodobo in z njenimi sestavinami. Z rezultati raziskave sem dokazala, da sta bralna samopodoba in bralna pismenost učencev pozitivno povezani, da se najbolj uspešni in najmanj uspešni bralci razlikujejo v bralni samopodobi ter v vseh njenih sestavinah, še posebej v odnosu do branja. S tem sem opozorila na pomen spodbujanja otrokove pozitivne bralne samopodobe (s poudarkom na razvijanju pozitivnega odnosa do branja) v povezavi z razvijanjem spretnosti branja v šoli in doma.
|
94152
|
V magistrskem delu me je zanimalo, kakšen je odnos med politično participacijo in mladimi okoljskimi aktivisti. Mladi se danes vse manj vključujejo v politiko na formalni ravni, kljub temu, da njihovo sodelovanje igra pomembno vlogo pri doseganju političnih sprememb. Po javnomnenjskih raziskavah se je z leti v Sloveniji volilna udeležba mladih zmanjševala, vendar mnogi raziskovalci ugotavljajo, da se mladi vse bolj vključujejo v alternativne politične dejavnosti, kot so protesti, bojkoti, demonstracije itd. Mladi okoljevarstveni aktivisti v Sloveniji so bili v letu 2019, ko so se začeli vrstiti petki za prihodnje proteste, deležni velike medijske pozornosti, kar jim je dalo več motivacije za iskanje novih poti za spreminjanje sveta na bolje. Z devetimi poglobljenimi intervjuji sem raziskovala, kako sodelujejo na formalni in neformalni ravni ter kako se njihovi impulzi povezujejo z njihovo politično usmerjenostjo. Rezultati raziskave so pokazali tudi, da je po njihovem mnenju vloga mladih v političnem odločanju skoraj nična, da veliko bolj sodelujejo v neformalni sferi politike kot v formalni in da so vsi bolj ali manj levi na političnem kompasu.
|
In my master's thesis, I was interested in the relation between political participation and young environmental activists. Young people nowadays are less and less involved in politics at its formal level, despite the fact that their participation plays an important role in achieving political change. According to opinion polls, the turnout of young people in Slovenia has been declining over the years, but many researchers are finding that young people are increasingly involved in alternative political activities, such as protests, boycotts, demonstrations, etc. Young environmental activists in Slovenia began to receive a lot of media attention in 2019, when Fridays for future protests began to take place, which gave them more motivation to find new ways to change the world for the better. By conducting nine in-depth interviews, I explored how they participate on a formal and informal level and how their impulses relate to their political orientation. The results of the research also showed that they believe that the role of young people in political decision-making is almost nil, that they participate much more in the informal sphere of politics than in the formal one, and that everyone is more or less left-wing on the political compass.
|
V magistrski nalogi me je zanimala povezava politične participacije in mladih okoljskih aktivistov. Mladi dandanes vedno manj participirajo v politiki na njeni formalni ravni, kljub temu, da njihova participacija igra pomembno vlogo pri doseganju političnih sprememb. V Sloveniji naj bi se po izsledkih javnomnenjskih raziskav volilna udeležba mladih skozi leta nižala, a mnogi raziskovalci odkrivajo, da naj bi se mladi vedno več vključevali v alternativne politične aktivnosti, kot so protesti, bojkoti, demonstracije itd. Mladi okoljski aktivisti so v Sloveniji ogromno medijske pozornosti pričeli dobivati leta 2019, ko so se začeli odvijati Fridays for future protesti, s katerimi so dobili še več zagona za iskanje novih načinov, kako spremeniti svet na bolje. Z izvedbo devetih poglobljenih intervjujev sem raziskala, kako participirajo na formalni in neformalni ravni ter na kakšen način se povezujejo njihovi vzgibi s politično usmerjenostjo. Izsledki raziskave so med drugim pokazali tudi, da menijo, da je vloga mladih v političnem odločanju skoraj nična, da precej bolj participirajo v neformalni sferi politike kakor v formalni, ter da so na političnem kompasu vsi bolj ali manj levo usmerjeni.
|
131528
|
Tekmovalnost in sodelovanje sta dva neizogibna dejavnika današnjega življenja, ki sta prisotna tudi v življenju otrok. Sodobna družba je pogosto konkurenčno naravnana, kar kliče po nekaterih prilagoditvah. Sodelovanje razumemo kot pozitivno vedenje, ki zahteva sistematično spodbujanje otrok že v predšolskem obdobju. Prepričanja in argumenti glede tekmovanja, ki ga je potrebno ustrezno usmerjati in prilagajati posebnostim posameznikov in skupin v vrtcu, so manj enotni. Zaradi pomembnega vpliva, ki ga imata tekmovanje in sodelovanje na otroka, je vredno izpostaviti vlogo strokovnih delavcev v vrtcu, ki otroke seznanjajo s tekmovanjem in sodelovanjem ter jim predstavljajo vzor, ter raziskati stališča vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev o prisotnosti tekmovanja in sodelovanja otrok v vrtcu, o pogostosti vključevanja teh vrst nalog v njihovo pedagoško delo in o tem, na kakšen način jih spodbujajo. Zanimalo me je, s kom otroci sodelujejo in s kom tekmujejo, raziskala sem tudi, v katerih situacijah vzgojiteljice najpogosteje vključujejo tekmovanje in sodelovanje. Pri zbiranju podatkov sem kombinirala anketiranje strokovnih sodelavcev in opazovanje petih različnih skupin v vrtcu. Rezultate, pridobljene z anketo glede na delovno mesto intervjuvancev, sem primerjala in ugotovila, da se strokovni delavci strinjajo s tem, da je sodelovanje med otroki nujno, hkrati pa sem izpostavila pomen vključevanja tekmovalnosti v predšolsko obdobje. Med vzgojiteljicami in pomočnicami vzgojiteljic ni bilo statistično pomembnih razlik, zato je pomembno, da strokovni delavci v svoje pedagoško delo vključujejo tekmovalnost in sodelovanje, saj bodo na ta način otroke pripravili na življenje v sodobnem svetu, ki od nas zahteva razvijanje tako tekmovalnih kot sodelovalnih veščin.
|
Competition and collaboration are two inevitable factors of today’s life, which are also present in the lives of children. The modern society is often competitively oriented, which calls for some adjustments. Collaboration is seen as positive behavior that requires a systematical encouragement of children already in the preschool period. The beliefs and arguments concerning competition, which needs to be appropriately guided and adjusted to the individuals and the groups’ peculiarities in kindergarten, are less unified. Due to the important influence that competition and collaboration have on the child, it is worth pointing out the role of expert associates in kindergartens, who familiarize children with competition and collaboration and act as their role models. In my Bachelor’s thesis I investigated the kindergarten teachers’ and their assistants’ views on the presence of competition and collaboration of children in kindergartens, the frequency of incorporating these types of tasks in their pedagogical work and in what way they encourage them. I was interested in who the children collaborate with and against whom they compete. I also researched in which situations the kindergarten teachers most commonly include competition and collaboration. When collecting the data, I combined surveying of expert associates and observation of five different groups in the kindergarten. I compared the results obtained through the survey according to the work position of the interviewees. I came to the conclusion that the expert associates agree with the fact that collaboration between children is imperative, but also highlight the importance of including competition in the preschool period. Among kindergarten teachers and their assistants I could not find any statistically relevant differences. It is essential that expert associates include competition and collaboration in their pedagogical work, given that in this way they will prepare children for the life in the modern world, which requires us to develop competition skills as well as collaboration skills.
|
Tekmovanje in sodelovanje sta neizogibna dejavnika današnjega življenja, ki sta prisotna tudi pri otrocih. Družba je v današnjem času pogosto tekmovalno naravnana in temu se je potrebno prilagoditi. Sodelovanje velja za pozitivno ravnanje, h kateremu je potrebno sistematično spodbujati že otroke v predšolskem obdobju. Manj enotna so prepričanja in utemeljitve glede tekmovanja, ki ga je potrebno primerno usmerjati in prilagajati posameznikom ter posebnostim skupin v vrtcu. Zaradi pomembnega vpliva, ki ga imata tekmovanje in sodelovanje na otroka, pa velja izpostaviti vlogo strokovnih delavcev v vrtcu, ki seznanjajo otroke s tekmovanjem in sodelovanjem in predstavljajo zgled zanje. V diplomskem delu sem raziskala poglede vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljice na prisotnost tekmovanja in sodelovanja otrok v vrtcu, pogostost vključevanja teh dveh oblik dela v njihovo pedagoško delo ter na kakšen način ju spodbujajo. Zanimalo me je, s kom otroci v vrtcu najpogosteje sodelujejo in s kom tekmujejo. Raziskala sem tudi, v katerih situacijah strokovne delavke najpogosteje vključujejo tekmovanje in sodelovanje. Pri zbiranju podatkov sem kombinirala anketiranje strokovnih delavk in opazovanje vrtcu, in sicer v petih različnih vzgojnih skupinah. Rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom, sem primerjala glede na delovno mesto. Ugotovila sem, da se strokovni delavci strinjajo s tem, da je sodelovanje pomembno, pri tem pa izpostavljajo tudi pomembnost vključevanja tekmovanja v predšolsko obdobje. Med vzgojiteljicami in pomočnicami vzgojiteljice v pogledih na tekmovanje in sodelovanje nisem našla statistično pomembnih razlik. Pomembno je, da strokovni delavci zmerno vključujejo tekmovanje in sodelovanje v svoje pedagoško delo, saj bodo le tako otroke pripravili na življenje v današnjem svetu, za katerega je potrebno imeti razvite tako spretnosti tekmovanja kot sodelovanja.
|
111825
|
V diplomskem delu proučujemo učinke epidemije COVID-19 na kroženje različnih žanrov in naslovov tako iz leposlovja kot strokovne literature za odrasle, pri čemer nas je zanimalo predvsem morebitno povečanje povpraševanja po literaturi o virusih in epidemijah. Pomemben del naše raziskave je bil tudi ugotavljanje sprememb pri uporabi fizičnih in virtualnih storitev med uporabniki knjižnic ter ugotavljanje širšega vpliva epidemije na bralce. Omejili smo se na uporabnike Mestne knjižnice Ljubljana (MKL). Kroženje prikažemo s pomočjo letnih uvrstitev in žanrskih pregledov najbolj razširjenih naslovov tiskanih in elektronskih knjig v MKL pred epidemijo (leta 2017, 2018 in 2019) ter v času epidemije (od marca 2020 do marca 2021). Odziv uporabnikov je bil pridobljen s spletno anketo, ki ni pokazala vidnih sprememb v obtoku, kroženje vsebin o virusih in epidemijah pa je bilo v obeh formatih neznatno. Raziskava je pokazala pričakovano manjšo uporabo storitev med večino anketirancev, eden od glavnih razlogov pa je bila nezmožnost brskanja po knjižnih policah. Veliko anketirancev je uspelo nadomestiti fizične storitve z virtualnimi. Prišlo je do vidnega, vendar ne dramatičnega povečanja uporabe posameznih spletnih storitev. Lahko sklepamo, da okoliščine v veliki meri niso vplivale na kroženje vsebin, čeprav so bralci do neke mere uporabljali spletne storitve MKL več.
|
In this diploma thesis we study the effects of the COVID-19 epidemic on the circulation of different genres and titles of both fiction and technical literature for adults. We were especially interested in any possible rise of demand for literature about viruses and epidemics. An important part of our research was to also identify changes in the usage of physical and virtual services among library users and survey the broader effect of the epidemic on readers. We limited ourselves to the users of the Ljubljana City Library (MKL). We show circulation with the help of annual rankings and genre overviews of the most circulated titles of print and electronic books in MKL before the epidemic (years 2017, 2018 and 2019) and during it (from March 2020 to March 2021). The response of users was gathered via web survey. The rankings show no visible changes in circulation. The circulation of contents about viruses and epidemics was insignificant in both formats. The survey showed an expected lower usage of services among most respondents with one of the main reasons being the inability to browse bookshelves. Many respondents managed to substitute physical services with virtual ones. There was a visible but not dramatic surge in the use of individual web services. We can conclude that the circumstances largely did not affect the circulation of contents, although readers did to some degree use the web services of MKL more.
|
V diplomskem seminarju preučujemo vpliv epidemije COVID-19 na izposojo različnih žanrov in naslovov tako leposlovne kot stvarne literature za odrasle. Posebej nas je zanimalo, ali je v tem času poraslo povpraševanje za literaturo na temo virusov in epidemij. Pomemben del naše raziskave je bil tudi ugotoviti spremembe pri uporabi fizičnih in virtualnih storitev med uporabniki knjižnic in pregledati širši vpliv epidemije na bralce. Omejili smo se na uporabnike Mestne knjižnice Ljubljana (MKL). Izposojo prikažemo s pomočjo letnih lestvic in žanrskega pregleda najbolj izposojanih naslovov tiskanih in elektronskih knjig v MKL pred epidemijo (leta 2017, 2018 in 2019) in med njo (od marca 2020 do marca 2021). Odziv uporabnikov smo dobili s spletno anketo. Lestvice kažejo, da po epidemiji ni prišlo do vidnih sprememb pri izposoji. Izposoja vsebin o virusih in epidemijah je bila pri obeh formatih neznatna. Anketa je pri večini respondentov pokazala pričakovano manjšo uporabo knjižničnih storitev, eden od glavnih razlogov za to pa je bilo onemogočeno brskanje po policah. Precejšen del anketirancev je lahko fizične storitve nadomestil z virtualnimi. Opaziti je bilo viden, a ne dramatičen porast posameznih spletnih storitev. Zaključimo lahko, da razmere niso bistveno vplivale na izposojo vsebin, so pa bralci do neke mere bolj uporabljali spletne storitve MKL.
|
128400
|
Smo definirali migracije graf ring $R $kot graf $\ Gama (R) $v katerem vozlišča so ne-osrednji elementi ring $R $. Dve črtice so sosednje, če in samo, če so ustrezni elementi vozi v $R $. Pokažemo, da je za obroč matrik nad poljem, kjer $n\ ge 3 $na poti graf $\ Gama (M _ n (F) $je povezan, če in samo, če za vsak $F $-razširitev stopnje $n $obstaja pravilno vmesno polje. Prav tako kažejo, da $\ Gama (M _) n (bb math {)] $ni povezan za $n\ diam 2 $. Dokazali smo, da če $\ M _ n (M\ M $n\ m $N $) je povezan, in samo če je $5 $N Gamma $N {m {$N N N Gamma $($N $4 $N $N N $N $) in če je primarni premer Gamma $N $N $N N $.
|
We define the commuting graph of ring $R$ as the graph $\Gamma(R)$ in which vertices are non-central elements of ring $R$. Two vertices are adjacent if and only if the corresponding elements commute in $R$. We show that for the ring of matrices over a field where $n \ge 3$ the commuting graph $\Gamma (M_n(F))$ is connected if and only if for every $F$-extension of degree $n$ exists a proper intermediate field. We also show that $\Gamma (M_n(\mathbb{Q}))$ is not connected for $n \ge 2$. We prove that if $\Gamma (M_n(F))$ is connected then $4 \le {\rm diam}\,\Gamma (M_n(F)) \le 6$. We find some examples of commuting graphs with diameter 4. We also prove that ${\rm diam}\,\Gamma (M_n(F)) \le 5$ if $F$ is a finite field and $n$ is not a prime nor square of a prime.
|
Za kolobar $R$ definiramo komutirajoči graf $\Gamma(R)$ kot graf, v katerem so vozlišča necentralni elementi kolobarja $R$, dve vozlišči pa sta povezani natanko tedaj, ko pripadajoča elementa komutirata v $R$. Pokažemo, da je za kolobarje matrik nad poljem in $n \ge 3$, komutirajoči graf $\Gamma (M_n(F))$ povezan natanko tedaj, ko ima vsaka $F$-razširitev stopnje $n$ pravo vmesno polje. Nadalje pokažemo, da je $\Gamma (M_n(\mathbb{Q}))$ nepovezan $n \ge 2$. Dokažemo, da če je $\Gamma (M_n(F)))$ povezan, potem je njegov premer vsaj 4 in največ 6. Poiščemo nekaj primerov komutirajočih grafov s premerom 4. Dokažemo še, da če je $F$ končno polje in $n$ ni praštevilo ali kvadrat praštevila, je ${\rm diam}\,\Gamma (M_n(F)) \le 5$.
|
135507
|
V diplomskem delu analiziram prisotnost nasilja v sodobnem romanu Ivana Cankarja Hiša Marije Pomočnice in Filio ni doma avtorice Berte Bojetu ter slednjo primerjam s svetovnim literarnim romanom Deklina zgodba avtorice Margaret Atwood. V svojem raziskovanju pripovedi opazujem in opisujem literarno osebnost kot žrtev ali storilca nasilja, tip pripovedovalca, prostorske postavitve ter narativno empatijo. V diplomskem delu analiziram, kako je z nasiljem in s čim se ukvarjam.
|
In the thesis, I aim to analyze the presence of violence in Ivan Cankar's Slovenian modern novel Hiša Marije Pomočnice and Filio ni doma by Berta Bojetu, comparing the latter with the world literature novel The Handmaid's Tale by Margaret Atwood. In my research of the narrative, I am observing and describing the literary persona as a victim or perpetrator of violence, the type of narrator, the spatial settings, and narrative empathy.
|
V diplomski nalogi analiziram prisotnost nasilja v slovenskem modernem romanu Ivana Cankarja Hiša Marije Pomočnice in Filio ni doma avtorice Berte Bojetu, slednjega primerjam z romanom iz svetovne književnosti Deklina zgodba avtorice Margaret Atwood. Pri analizi pripovedi se ukvarjam z literarno osebo kot žrtvijo ali povzročiteljico nasilja, tipom pripovedovalca, dogajalnim prostorom in literarno empatijo.
|
138473
|
Biofilmi so visoko strukturirana skupina bakterij, ki se med seboj razlikujejo po fenotipu, ki jih deli na več subpopulacij. Vsaka subpopulacija ima pomembno vlogo in zaradi svoje strukture nastajajo spore, ki so zaradi svoje strukture zelo odporne na kemične in fizikalne dejavnike. V starih biofilmih se trosi in druge vegetativne celice razpršijo v okolje in naselijo druga območja. Biofilmi so v različnih industrijah nezaželeni, komercialno pa se uporabljajo tudi kot biološko sredstvo za zaščito rastlin in čiščenje odpadnih voda. V okviru diplomske naloge smo preučevali vpliv rasti bakterijskih celic v biofilmih na sporacijo, pri čemer smo primerjali deleže spor v biofilmih med bakterijskima sevoma PS-216 wt in PS-216 wt, ter izmerili intenziteto fluorescence in optično gostoto sevov PS-216 wt, PS-216 ecomq in njihovih označenih sevov, pri čemer smo kot kontrolo uporabili fuzijo promotorja gena spoIIQ in gena za rumeni fluorescenčni protein (yfp). V primerjavi z označenim mutiranim sevom je imel sev PS-216 wt večjo optično gostoto in nižjo stopnjo ekspresije sporolacijskih genov, kar smo opazili pri nižji intenziteti fluorescence, kar je vplivalo tudi na njegovo rast in izražanje.
|
Biofilms are highly structured group of bacteria that are different in phenotpye which divides them in several subpopulations. Each subpopulation has an important role and as biofilm matures spores are formed. Because of their structure they are very resistant to chemical and physical factors. In old biofilms spores and other vegetative cells disperse in the environment and colonise other areas. Biofilms are undesired in various industries but also commercially used as biological control agents for plant protection and wastewater treatment. Within the thesis we studied the influence of the growth of bacterial cells in biofilms on sporulation. The fractions of spores in biofilms were compared between bacterial strains PS-216 wt and PS-216 ΔcomQ. Besides this the intensity of fluorescence and optical density of strains PS-216 wt, PS-216 ΔcomQ and their marked strains was measured. In marked strains the fusion of the promoter of the gene spoIIQ and gen for yellow fluorescent protein (yfp) was used. Unmarked strains without fluorescent fusion were used as a control. They were used to monitor growth and expression of the sporulation genes. In comparison to marked mutant strain marked PS-216 wt strain had higher optical density and lower level of expression of the sporulation genes which has been observed in the lower fluorescence intensity.
|
Biofilmi so visoko organizirana skupnost bakterij, ki se razlikujejo v fenotipu in jih zato delimo v subpopulacije. Vsaka subpopulacija ima dodeljene vloge, ob zorenju biofilma pa nastajajo tudi spore. Spore so visoko odporne na kemijske in fizikalne dejavnike, kar jim omogoči njihova struktura. Pri starejšem biofilmu se te razpršijo in s tem kolonizirajo druga področja. Nastanejo novi biofilmi, ki so nezaželeni v raznih industrijah ter se komercialno uporabljajo kot biološki kontrolni agensi za zaščito rastlin in za čiščenje odpadnih voda. V okviru diplomske naloge smo spremljali vpliv gojenja bakterijskih celic v biofilmih na sporulacijo. Primerjali smo delež sporulacije za bakterijska seva PS-216 wt in PS-216 ΔcomQ. Poleg tega smo merili intenziteto fluorescence in optično gostoto sevov PS-216 wt in PS-216 ΔcomQ in njunih različic, ki vsebujeta poročevalsko fuzijo promotorja gena spoIIQ sklopljenega z genom za rumeni fluorescentni protein (yfp). Neoznačena seva, ki nista fluorescirala, sta služila kot kontroli. S tem smo spremljali rast in izražanje sporulacijskih genov v biofilmu. Pri označenem divjem sevu je bila opažena višja optična gostota in nižji nivo sporulacije celic, kar je bilo razvidno iz nižje intenzitete fluorescence. Pri sevu z okvarjeno signalizacijo (mutanti comQ) smo opazili manjšo optična gostoto in višjo intenziteto fluorescence.
|
94540
|
Danes odpornost bakterij proti antibiotikom predstavlja vse večje težave za svetovni zdravstveni sistem, saj številne ozdravljive okužbe nenadoma postanejo manj ozdravljive ali celo neozdravljive. WHO jo uvršča med tri največje grožnje javnemu zdravstvu v 21. stoletju. Veliko raziskav je namenjenih odkrivanju novih protimikrobnih zdravil, ker je to edini način, kako lahko človeštvo reši ta problem. Celična stena prokariontske celice je sestavljena iz peptidoglikana. Njena biosinteza poteka na treh področjih: v citoplazmi, na celični membrani in zunaj celice. Encim MurA se nahaja v citoplazmi in katalizira prvo reakcijo na poti. Večina antibiotikov, ki jih poznamo danes, zavira peptidoglikansko sintezno pot in deluje v zadnjih stopnjah zunaj celice. Antibiotikov s svojim mestom delovanja znotraj celice ni veliko. Eden izmed teh je fosfomicin, ki zavira delovanje encima MurA. V magistrskem delu smo sintetizirali dva glukozaminska derivata, ki smo ju zasnovali na molekularnem modeliranju in posnemanju naravnega substrata. Uporabili smo glukozamin, ki nam je omogočil pravilno pozicioniranje funkcionalnih skupin in sintetiziranje reverzibilnih inhibitorjev, ki lahko prehajajo skozi celično steno in membrano v notranjost bakterij, kjer se nahaja encim MurA. Glavni cilj magistrske naloge je bil razviti sintetično pot za pripravo spojin, v katerih je lipofilna skupina pritrjena na amino skupino pri C-2 in kislinski fragmenti so pritrjeni na hidroksilno skupino pri C-6. Uporabili smo dve sintetični poti. Na prvi sintetični poti smo glukozamin zaščitili v obliki benzil-karbonila in acetilnih derivatov, na drugi poti pa smo uporabili tritil in benzil zaščitne skupine. Ugotovili smo, da prva pot ni bila primerna za sintezo končnih spojin zaradi nizkega izkoristka (manj kot 10%) in težav s prečiščevanjem. Druga pot je primerna za sintezo derivatov pri C-6, ne pa tudi za sintezo lipofilnih derivatov pri C-2. Po drugi poti smo razvili spojino 12, kjer smo direktno oksidirali hidroksilno skupino v kislino in spojino 16, kjer smo dodali nitrilno skupino preko tosilata, ki smo ga nato hidrolizirali v kislino. S pomočjo encimskega testa smo ugotovili, da obe spojini zavirata encimsko aktivnost. Za spojino 12 smo določili IC50 pri 133,1 mg.
|
Today, antibiotic resistance in bacteria poses increasing problems for the global healthcare system because many curable infections suddenly become less curable or even incurable. WHO catalogs it as one of the top three threats to public healthcare in the 21st century. Much research is done to discover new antimicrobial drugs because that is the only way humanity can address this problem.
The cell wall of the procaryotic cell is composed of peptidoglycan. Its biosynthesis takes place in three areas: in the cytoplasm, at the cell membrane, and outside the cell. The enzyme MurA is located in the cytoplasm and catalyzes the first reaction of the pathway. Most of the antibiotics known today inhibit the peptidoglycan synthesis pathway and have their site of action in the final stages outside the cell. There are not many antibiotics with their site of action inside the cell. One of these is fosfomycin which inhibits the activity of the MurA enzyme.
In this master’s thesis, we synthesized two glucosamine derivates. We based their design on molecular modeling and mimicking of the natural substrate. We used glucosamine, which allowed us to correctly position the functional groups and synthesize reversible inhibitors capable of passing through the cell wall and membrane into the interior of the bacteria where the MurA enzyme is located.
The main objective of this master’s thesis was to develop a synthetic route to prepare compounds in which a lipophilic group is attached to the amino group at C-2 and acidic fragments are attached to the hydroxyl group at C-6. We used two synthetic routes. In the first synthetic route, we protected glucosamine in the form of benzyloxycarbonil and acetyl derivates while in the second route we used trityl and benzyl protecting groups. We found that the first pathway was not suitable for the synthesis of final compounds due to low yield (less than 10%) and purification problems. The second route is suitable for the synthesis of derivates at C-6 but not for the synthesis of lipophilic derivates at C-2. Using the second route, we developed compound 12 where we directly oxidized the hydroxyl group to acid and compound 16 where we added the nitrile group via a tosylate which we then hydrolyzed to acid. Using an enzyme assay, we established that both compounds inhibit the enzyme activity. For compound 12, the IC50 was determined at 133,1 μM.
|
Bakterijska odpornost na antibiotike predstavlja vse večjo težavo svetovnemu zdravstvu, saj postajajo številne do zdaj ozdravljive okužbe težje ozdravljive ali celo neozdravljive. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO, angl. World Health Organization) jo je označila kot eno od treh največjih groženj javnemu zdravstvu v 21. stoletju. Številne raziskave se zato intenzivno ukvarjajo z odkrivanjem novih protimikrobnih učinkovin, saj se bo lahko človeštvo le na tak način uspešno zoperstavilo temu problemu.
Celična stena prokariontske celice je sestavljena iz peptidoglikana, katerega sinteza poteka na treh mestih: v citoplazmi celice, celični membrani ter zunaj celice. Encim MurA ima svoje mesto delovanja v citoplazmi in katalizira prvo reakcijo v sklopu sinteze. Večina antibiotikov, ki so danes na trgu, zavira sintezo peptidoglikana in imajo svoje mesto delovanja zunaj celice v zadnjih stopnjah sinteze. Antibiotikov, ki imajo mesto delovanja znotraj celice, je malo. Eden od teh je fosfomicin, ki zavira delovanje encima MurA.
V tej magistrski nalogi smo sintetizirali dva derivata glukozamina. Načrtovali smo ju na podlagi molekulskega modeliranja in s pomočjo posnemanja naravnega substrata. Za osnovni skelet smo uporabili glukozamin, ki nam omogoča pravilno prostorsko usmeritev funkcionalnih skupin in sintezo reverzibilnih zaviralcev, ki bodo sposobni prehajati skozi celično steno in membrane v notranjost bakterije, kjer se nahaja encim MurA.
Glavni namen magistrske naloge je bil razvoj sintezne poti za pripravo spojin, ki bi imele na aminoskupini na mestu 2 pripete lipofilne fragmente ter na mestu 6 pripete kisle funkcionalne skupine. Sinteze smo se lotili po dveh poteh. V prvi sintezni poti smo glukozamin zaščitili v obliki benziloksikarbonilnih in acetilnih derivatov, medtem ko smo po drugi sintezni poti uporabili tritilno in benzilno zaščitno skupino. Ugotovili smo, da prva sintezna pot zaradi nizkih izkoristkov (manjši od 10 %) in težav s čiščenjem ni primerna za sintezo končnih spojin, medtem ko je druga sintezna pot primerna za sintezo derivatov na mestu 6, ni pa primerna za sintezo lipofilnih derivatov na mestu 2. Po drugi sintezni poti smo tako pripravili spojino 12, kjer smo hidroksilno skupino oksidirali neposredno do kisline, in spojino 16, pri kateri smo prek tozilata uvedli nitrilno skupino, ki smo jo nato hidrolizirali do kisline. Za obe končni spojini smo v encimskem testu potrdili, da zavirata delovanje encima MurA. Spojini 12 smo določili tudi IC50, ki je bil 133,1 μM.
|
133127
|
Uvod: S starostjo, pojavnost padcev povečuje. Po starosti 65 let, približno tretjina ljudi pade vsako leto, in po starosti 85, več kot polovica. Pri padcu, Večina starejših odraslih se poškodujejo ali razvijejo strah pred tem. Ta strah, ki lahko omeji dejavnost pri starejših odraslih, lahko zmanjša mobilnost in poveča tveganje za padec znova. Ob upoštevanju njihove medsebojne povezanosti, joga je starodavna praksa, ki si prizadeva za izboljšanje tako telesno in duševno zdravje. Kombinacija telesnih položajev (asan), dihalne tehnike (pranayamas) in meditacije lahko imajo veliko pozitivnih učinkov na telo in um. Namen: Namen diplomskega dela je bil po pregledu literature ugotoviti, ali redna praksa joge zmanjšuje strah pred padci pri starejših odraslih. Metode dela: Pregled znanstvenih raziskav o učinkih joge na tveganja in strahove pred padci pri starejših odraslih, dostopnih v elektronski bazi podatkov PubMed, v angleškem jeziku. Rezultati: Pregledali smo šest raziskav, od katerih smo dve randomizirali poleg intervencijske skupine, druge raziskave pa smo izvedli samo z intervencijskimi skupinami. Razprava in zaključek: Večina raziskav ni pokazala statistično značilnih rezultatov tveganja in strahu pred padci in ponovnim padcem, zato so za temeljitejšo raziskavo potrebne tako višje kakovostne primarne študije o vplivu joge na strah pred padcem kot dolgoročne učinke joge na strah pred padcem pri starejših odraslih in primerjave joge z obstoječimi programi, ki že obravnavajo ta problem.
|
Introduction: With age, the incidence of falls increases. After the age of 65, about a third of people fall each year, and after the age of 85, as many as half. When falling, most older adults get injured or develop a fear of doing so. This fear, which can limit activity in older adults, can reduce mobility and increase the risk of falling again. While noting their interconnectedness, yoga is an ancient practice that aims to improve both physical and mental health. The combination of body postures (asanas), breathing techniques (pranayamas) and meditations can have many positive effects on the body and mind. Purpose: After reviewing the literature, the purpose of the diploma thesis was to determine whether regular yoga practice reduces the fear of falling in older adults. Methods: The review of scientific research in English, accessible in the PubMed electronic database, on the effects of yoga on the risks and fears of falls in older adults. Results: We have reviewed six studies. Two of them were randomized in addition to the intervention group, while the other studies were conducted with intervention groups only. Only two studies did show statistically significant results of fear of falling. Discussion and conclusion: Most studies did not show statistically significant results of risk and fear of falling and re-fall. That’s why, both higher quality primary studies on the impact and long-term effects of yoga on fear of falling in older adults and comparisons of yoga with existing programs that already address the problem are needed for a more thorough investigation.
|
Uvod: S starostjo se incidenca padcev povečuje. Po 65. letu približno tretjina starejših odraslih doživi padec vsako leto, po 85. letu pa, kar polovica izmed njih. Večina starejših odraslih ob padcu utrpi telesne poškodbe ali pa se kot posledica padca razvije strah pred ponovnim padcem. Slednji lahko omeji dejavnost starejših odraslih, zmanjša njihovo premičnost in s tem poveča stopnjo ogroženosti za ponovni padec. Joga je starodavna praksa, ki poudarja tako telesno kot tudi duševno zdravje ter njuno povezanost in medsebojno odvisnost. Povezovanje telesnih položajev (asane), tehnik dihanja (pranajame) in meditacije ima lahko mnogo pozitivnih učinkov na telo in duha. Primerna je tudi za starejše odrasle osebe, ki jo pogosto izvajajo z namenom izboljšanja ravnotežja in gibljivosti. Namen: Namen diplomskega dela je bil na podlagi pregleda literature ugotoviti, ali redno izvajanje joge pripomore k zmanjšanju strahu pred padci ter s tem tveganja za pojav (ponovnega) padca starejših odraslih oseb. Metode dela: Opravljen je bil pregled literature v elektronski podatkovni zbirki PubMed. Vključene so bile raziskave v angleškem jeziku, v katerih so preučevali vpliv joge na tveganje in strah pred padci starejših odraslih. Rezultati: V pregled literature je bilo vključenih šest raziskav. V dveh raziskavah sta poleg intervencijske bili vključeni še primerjalni, v ostalih raziskavah pa so vključili samo intervencijske skupine. Samo v dveh raziskavah so bile ugotovljene statistično značilne spremembe strahu pred padci. Razprava in zaključek: Večina rezultatov o vplivu joge na zmanjševanje tveganja in strahu pred padci ter pojavnostjo ponovnega padca ni statistično značilna. Potrebnih bi bilo več kakovostnih raziskav, ki bi primarno preučevale vpliv in dolgoročne učinke joge na strah pred padci, ter primerjav njene učinkovitosti z obstoječimi programi za zmanjševanje tega strahu.
|
134438
|
V diplomskem delu analiziramo porazdelitev prebivalstva glede na selitve. V ta namen smo uporabili statistične podatke kot podatke o selitvah in prostorske podatke kot meje občin. S temi podatki in s pomočjo IMAGE Studia smo analizirali model prostorske (gravitacije) in prostorske kazalnike. Obravnavali smo obdobje 2000-2014, pri čemer smo izbrali leta, ki so bila za gospodarstvo Slovenije posebnega pomena. S pomočjo prostorskih kazalnikov smo oblikovali indeks vpliva selitve, ki najbolje opisuje in prikazuje vpliv selitve na porazdelitev prebivalstva. Za prikaz različnih vplivov na porazdelitev populacije smo uporabili še indeks človekovega razvoja, s katerim smo ugotovili, kako razvoj družbe vpliva na migracije in razporeditev prebivalstva. Analiza kot glavni problem prostorske analize upošteva tudi problem spremenljivih prostorskih enot. Poleg kazalnikov se kot dejavnik kaže tudi razdalja, ki vpliva na porazdelitev populacije. Razdalje in prostorski kazalniki skupaj dajejo celovito sliko o spremembi na področju migracij in njihovih vplivih. Diplomsko delo lahko uporabimo kot teoretični model za sledenje spremembam v porazdelitvi prebivalstva in kako je te spremembe mogoče napovedati, način izvedbe analize pa je primer, kako je mogoče migracije usmeriti tako, da so čim bolj koristne za celotno družbo in državo na ekonomskem načrtu.
|
In the thesis, we analyze the way the population is distributed regarding migration. For this purpose, statistical data as migration and spatial data as boundaries of municipalities were used. With this information and the help of IMAGE Studio, we analized a spatial (gravity) model and spatial indicators. We discussed the period from 2000-2014, by choosing years that were of particular importance for the economy in Slovenia. The spatial indicators were used in order to form the index of net migration impact, which best describes and shows the effect of migration on population distribution. Another factor that was used to show the different effects on population distribution is the human development index. This parameter succeeded in determining how the development of society influences migration and the distribution of the population. The analysis also takes into account the modifiable areal unit problem as the main problem in spatial analysis. In addition to the indicators, the distance that affects the distribution of the population appears as a factor. Distance and spatial indicators together give a complete picture of the change in the field of migration and their impacts. The graduation thesis can be used as a theoretical model for tracking changes in the distribution of the population and how these changes can be predicted. The way the analysis is carried out is an example of how migration can be directed to be as useful as possible for the whole society and the country on an economic plan.
|
V diplomskem delu analiziramo vpliv selitev na porazdelitev prebivalstva v Sloveniji. Za ta namen smo uporabili statistične podatke o selitvah in prostorske podatke območij občin Slovenije. S temi podatki in pomočjo IMAGE Studia smo izračunali prostorski (gravitacijski) model in prostorske kazalnike selitev. V analizi smo obravnavali izbrana leta v obdobju 2000–2014. Iz prostorskih kazalnikov je izhajal kazalnik učinka neto selitev, ki dobro opisuje in prikazuje vpliv selitve na porazdelitev populacije. V anlizi smo upoštevali še številne vplive na porazdelitev populacije pri selitvah, kot je npr. indeks človekovega razvoja. S tem indeksom smo posebej opredelili vpliv razvoj družbe na selitve in pri tem na porazdelitev populacije. V analizi smo posebej izpostavili in upoštevali problem spremenljivih prostorskih enot kot enega glavnih problemov v prostorskih analizah. Poleg drugih parametrov, ki vplivajo na porazdelitev populacije, ima razdalja zelo pomembno vlogo. Razdalja in prostorski kazalniki skupaj podajajo celostno sliko sprememb na področju notranjih selitev. Diplomsko delo se lahko uporabi kot teoretičen model za sledenje spremembam v porazdelitvi populacije; s takšnim modelom pa lahko spremembe tudi napovedujemo. S pomočjo rezultatov te naloge lahko usmerjamo selitve, da so čim bolj koristne za celotno družbo in državo.
|
101814
|
Namen diplomskega dela je raziskati ozadje problemov, ki jih pornografija danes predstavlja na fizični, psihični in duhovni ravni. Zaradi vse večje dostopnosti in uporabe pornografije v zadnjih desetletjih je postala pornografija problem na družbeni ravni. Poleg tega, da je problem v sekularnih skupnostih, je tudi problem, s katerim se kristjani srečujejo v Cerkvi. Prvi del diplomskega dela opisuje soočenje apostola Pavla s spolno nemoralo v korintski skupnosti (1. 5-6). V osrednjem delu so opisane nekatere ključne ugotovitve znanstvenih raziskav na področju pornografije in njen vpliv na posameznika in družbo. Opisani so vplivi na fizično, psihološko in duhovno raven. V zadnjem delu naloge so zbrani poglobljeni vpogledi o problematiki pornografije, ki so jih podali apostol Pavel, Janez Pavel II, Victor E. Frankl, CS Lewis, Jordan B. Peterson, Fulton Sheen in Reinhard Hütter. V osrednjem delu so opisane ključne ugotovitve, ki so bile pridobljene na podlagi znanstvenih raziskav, opravljenih na področju pornografije, in njihov vpliv na posameznika in družbo. Pomaga nam, da vidimo globljo raven problema pornografije, ki se ne kaže samo v negativnih posledicah njene uporabe, ampak v notranjem popačenju človeškega dostojanstva. Krščanski odgovor na problem pornografije je torej v razkrivanju človekovega dostojanstva in poklicanosti k novemu življenju, ki ga je deležen v Kristusu. Na koncu so izpostavljeni izzivi, ki jih pornografija prinaša staršem in Cerkvi.
|
The purpose of this thesis is to explore the background of the problems that pornography poses today on the physical, psychological and spiritual level. Due to the increasing accessibility and consumption of pornography in recent decades, pornography became a problem on the societal level. Besides being the problem in the secular communities, it is also a problem Christians are facing in the Church. The first part of the thesis describes apostle Paul's confrontation with sexual immorality in the Corinthian community (1 Cor. 5–6). It raises issues that are still relevant today, by shedding light on the deeper background of the problem of porneia. The central part describes some of the key findings of scientific research done on the area of pornography and its impact on the individual and society. The impact on the physical, psychological and spiritual level are described. The final part of the thesis brings together the profound insights on the issue of pornography by apostle Paul, John Paul II, Victor E. Frankl, CS Lewis, Jordan B. Peterson, Fulton Sheen, and Reinhard Hütter. They help us see the deeper level of the problem of pornography, which is manifested not only in the negative consequences of its use but in the intrinsic distortion of the human dignity. The Christian response to the problem of pornography is therefore in revealing man's dignity and vocation to the new life which he shares in Christ. At the very end, the challenges posed by pornography to parents and the Church are highlighted.
|
Namen diplomskega dela je raziskati ozadje problematike, ki jo pornografija danes predstavlja na telesni, psihični in duhovni ravni človeka. Zaradi vse večje dostopnosti in razširjenosti je pornografija v zadnjih desetletjih iz problema posameznika vse bolj postaja tudi problem skupnosti, na poseben način tudi krščanske skupnosti – Cerkve. V prvem delu je opisano soočenje apostola Pavla s spolno nemoralnostjo v korintski skupnosti (1 Kor 5–6), ki odpira vprašanja, ki so aktualna še danes, hkrati pa osvetljuje globlje ozadje problematike porneie. V osrednjem delu je predstavljenih nekaj ključnih zaključkov znanstvenih raziskav na področju pornografije in njenega vpliva na posameznika in družbo. Opisani so vplivi na telesni, psihični in duhovni ravni. Zadnji del diplomske naloge pa preko misli apostola Pavla, Janeza Pavla II., Viktorja E. Frankla, C. S. Lewisa, Jordana B. Petersona, Fultona Sheena in Reinharda Hütterja odkriva globljo raven problematike pornografije, ki se ne kaže le v negativnih posledicah uporabe, temveč predvsem v intrinzični izkrivljenosti odnosa do človeka in njegovega dostojanstva. Iz tega pa izhaja tudi krščanski odgovor na problematiko pornografije, ki je v tem, da človeku odkriva njegovo dostojanstvo in poklicanost v novo življenje, ki ga je v Kristusu deležen. Na koncu pa je izpostavljenih še nekaj izmed mnogih izzivov, ki jih problematika pornografije danes postavlja pred starše in Cerkev.
|
111339
|
Celtis australis (L.), evropska kopriva, je drevo, ki je značilno za sredozemske in toplejše submediteranske gozdove, kjer se pojavlja posamezno ali v manjših skupinah. vrsta je prilagojena suši, odporna na bolezni, škodljivce in onesnaževanje ter proizvaja visokokakovosten les. Da bi spodbudili in povečali delež Celtis australis v gozdovih, ga je treba umetno uvesti, za kar pa nimamo ustreznega gozdnega reprodukcijskega materiala, niti potrebnih izkušenj z generativnim razmnoževanjem vrste. V pričujoči raziskavi smo analizirali sestoja Celtis australis, ki se nahajata v bližini Brestovice in Opatje selo na Krasu. Analiza je pokazala, da velikost obeh sestojev in dobra prilagojenost lokalnim razmeram potrjujeta primernost klasifikacije sestojev kot gozdnih semenskih objektov; večja pomanjkljivost je le v številčnem pomanjkanju dreves z odličnimi fenotipskimi lastnostmi. V prid potrditvi govori tudi dejstvo, da v Sloveniji ni boljših gozdnih sestojev Celtis australis. Poleg tega so rezultati testov kalivosti semena pokazali, da je generativno razmnoževanje Celtis australis relativno enostavno in da je najboljši način sejanja semen na prostem takoj po spravilu, tj. septembra, ko so plodovi črno-vijolično obarvani; relativno visoko kalivost predstratificiranih semen dosežemo tudi s setvijo spomladi.
|
Celtis australis (L.), the European Nettle Tree, is a tree typical of the Mediterranean and warmer sub Mediterranean forests, where it occurs individually or in small groups. The species is adapted to drought, it is resistant to diseases, pests and pollution and produces high quality wood. In order to promote and increase the proportion of Celtis australis in the forests, it should be artificially introduced for which, however, we do not have the appropriate forest reproductive material, neither the necessary experience with generative reproduction of the species. In the present study we analysed two stands of Celtis australis located near Brestovica and Opatje selo in the Karst region. The analysis showed that the size of both stands and good adaptation to local conditions supported the suitability to classify the stands as forest seed objects; a greater disadvantage is only the numerical lack of trees with excellent phenotypic properties. In favour of approval also speaks the fact that there are no better Celtis australis forest stands in Slovenia. In addition, the results of seed germination tests have shown that the generative reproduction of Celtis australis is relatively simple and that the best way is to sow seeds outdoor immediately after seed harvesting, i.e. in September, when the fruits are black-violet coloured. Relatively high germination of pre-stratified seeds is also achieved through sowing in spring.
|
Navadni koprivovec (Celtis australis L.) je drevesna vrsta, značilna za mediteranske in toplejše submediteranske gozdove, kjer se pojavlja posamično ali v manjših skupinah. Ima izjemno kakovosten les, je prilagojen suši ter odporen proti boleznim, škodljivcem in onesnaženju. V preteklosti je bil pri gospodarjenju z gozdovi večinoma spregledana vrsta. V primeru, da bi ga v prihodnje želeli močneje vnašati v gozdove, bi le-to potekalo prek umetne obnove, za kar pa nimamo ustreznega gozdnega reprodukcijskega materiala kot tudi izkušenj z generativnim razmnoževanjem in vzgojo sadik. V raziskavi smo analizirali dva sestoja koprivovca pri Brestovici in Opatjem selu na Krasu. Analiza je pokazala, da velikost obeh sestojev in dobra prilagojenost lokalnim razmeram potrjujeta primernost, da sestoja uvrstimo med gozdne semenske objekte, večja pomanjkljivost je le številčno pomanjkanje dreves z odličnimi fenotipskimi lastnostmi. V prid odobritve govori tudi dejstvo, da boljših tovrstnih sestojev v Sloveniji nimamo. Rezultati kalivosti semena so v nadaljevanju pokazali, da je generativno razmnoževanje navadnega koprivovca razmeroma preprosto in da je najboljši način setev semena na prosto takoj po nabiranju, tj. v mesecu septembru, ko se plodovi črno-vijolično obarvajo. Visoka kalitev predhodno stratificiranega semena je dosežena tudi pri spomladanski setvi na prosto.
|
121836
|
Med drugimi pozitivnimi vplivi na rastočega otroka je dojenje vedno bolj prepoznano kot eden izmed dejavnikov pri preprečevanju razvoja telesne teže v otroštvu. Namen diplomskega dela je bil s pregledom relevantnih teoretičnih virov ugotoviti, kakšna je povezanost med odsotnostjo materinega mleka v prehrani otrok in tveganjem za razvoj večje telesne teže kasneje v otroštvu. Poleg tega smo s pomočjo razpoložljivih podatkov analizirali sestavo materinega mleka in jo primerjali s formulo, da bi ugotovili glavne razlike in jih skušali povezati z omenjeno asociacijo. Na koncu smo naredili pregled nad razvojem človeškega prebavnega trakta in hormonskega sistema v poporodnem obdobju življenja, s ciljem iskanja dodatnih možnih razlogov in mehanizmov, ki so vpleteni v omenjeno povezavo. Prišli smo do zaključka, da materino mleko, med drugimi pozitivnimi učinki na rast in razvoj otroka, igra pomembno vlogo pri preprečevanju prekomerne telesne teže in debelosti pri otrocih. Njegova sestava, ki vključuje številne hormone, encime, protimikrobne in imunomodulatorne snovi, prebiotike in probiotike, pomaga pri uravnavanju števila procesov v človeškem telesu, ki so neposredno odgovorni za vzdrževanje zdrave telesne teže in sintezo maščobnega tkiva. Mlečne formule nimajo omenjenih bioaktivnih snovi in zato nimajo opisanih pozitivnih učinkov
|
Among other positive influences on a growing child, breastfeeding is increasingly being recognised as one of the factors in preventing childhood owereight development. The aim of this thesis was to determine the strength of association between the absence of human milk in children nutrition and the risk of developing higher body weight later in childhood, by overviewing relevant theoretical sources. In addition, the composition of breast milk was analyzed using available information and compared to that of the formulas, in order to determine main differences and try to connect them to the mentioned association. Finally, the overview was done over the development of human gastrointestinal tract and hormone system in postnatal period of life, with aims of finding additional possible reasons and mechanisms involved in the mentioned connection. We came to the conclusion that human breast milk, among may other positive effects on growth and development of a nursing child, plays an important role in overweight and obesity prevention in children. Its composition, which includes many hormones, enzymes, antimicrobial and immunomodulatory substances, prebiotics and probiotics, helps in regulating numbers of processes in human body that are directly responsible for maintaining healthy bodyweight and synthesizing the adipose tissue. Milk formulas don't posses mentioned bioactive substances and therefore lack the described positive effects
|
Dojenje se poleg ostalih pozitivnih učinkov na dojenega otroka vse pogosteje povezuje tudi s preprečevanjem pojava prekomerne telesne mase. Namen naloge je s pregledom ustrezne obstoječe literature ugotoviti moč povezave med odsotnostjo materinega mleka v prehrani otrok in pojavom debelosti kasneje v otroštvu, primerjati kemijsko sestavo materinega mleka s sestavo mlečnih formul (prilagojenega mleka) ter v razlikah poiskati morebitne vzroke za omenjeno povezavo, in preučiti fiziološki razvoj tako prebavnega trakta kot hormonskega sistema v postnatalnem obdobju ter poiskati dodatne razlage za omenjen pojav. Ob delu prihajamo do zaključka, da je materino mleko, poleg številnih ostalih pozitivnih učinkov na rast in razvoj otroka, izjemno pomembno tudi pri preprečevanju pojava prekomerne telesne mase otrok, saj med drugim s svojo sestavo, ki zajema mnoge hormone, encime, protibakterijske in imunomodulatorne snovi, probiotike in prebiotike, pomaga uravnavati delovanje številnih procesov in izločanje hormonov, ki igrajo ključno vlogo pri uravnavanju telesne mase oziroma tvorjenju adipoznega tkiva pri odraščajočem otroku. Prilagojeno mleko omenjenih bioaktivnih učinkov na otroka nima, saj ne vsebuje naštetih snovi.
|
102805
|
Uporaba različnih spektroskopskih tehnik (ICP-MS, ICP-OES in AAS) za določanje kovin v bezgovih jagodah Namen magistrskega dela je določiti vsebnost kovin v vzorcih bezga. V prvem delu smo analizirali vsebnost kovin v različnih delih rastline v dveh vzporednicah Testne korenine, D 103 Jagode, 3/8 Socvetje, Listi, Snigra BB lističi, Testni poganjki in 4/16 Lubje. Zaradi največjih razlik v kovinskem testu smo nadaljevali z raziskovanjem vsebnosti kovin v lubju in mladih poganjkih:. Lubje in mladi poganjki zajemajo tretjo in četrto generacijo križancev bezga, ki jih sestavljajo kombinacije dveh, treh ali štirih vrst: črna (Samucus nigra), modra (S. cerulea), rdeča (S. racemosa) in javanska (S. javanica). Skupaj s podvrsto smo v raziskavo vključili tudi neodvisen tip S. nigra. Nekatere vzorčene rastline imajo enak genetski zapis (enaka starševska struktura), vendar zaradi genetske segregacije predstavljajo različne genotipe. V analizo smo vključili tudi nekaj klonov (C1). Vzorce smo pripravili s klasičnim kislinskim in mikrovalovnim razklopom. Z različnimi spektroskopskimi tehnikami (ICP-OES, AAAS in ICP-MS) smo določili vsebnost kovin. Pred začetkom analize smo vzorce pripravili s kislinskim razklopom s segrevanjem po gorilniku (uporaba H2SO4, HNO3 in H2O2) ter z razklopom po MW. Primerjali smo rezultate vsebnosti kovin, ki smo jih dobili z različnimi spektroskopskimi tehnikami. V okviru magistrskega dela smo določili tudi linearnost, LOD, LOQ, ponovljivost, interval zaupanja in z Dixonovim in Grubbslinerjevim testom. S pomočjo statističnih testov Spearmanovega koeficienta in Kruskal-Wallisovega testa smo preučevali povezave med posameznimi elementi in ničelno hipotezo, da so populacije mediane enake. Raziskovali smo tudi vpliv valovnih dolžin na koncentracije kovin. Pri prebavi z dušikovo (V) kislino, različnih ekstrakcijah kovin, v katerih so bili uporabljeni različni reagenti, smo želeli ugotoviti, katere kovine so prisotne in kakšen je njihov delež v vzorcih. Za nadaljnjo analizo smo izbrali ICP-OES metodo zaradi nizke meje detekcije, širokega linearnega koncentracijskega območja in natančnosti. Izvedli smo tudi delno validacijo metode, ki smo jo z metodo umeritvene krivulje določili za analizo kovin v vzorcih.
|
Use of various spectroscopic techniques (ICP-MS, ICP-OES and AAS) in determination of metals in Elderberry The purpose of the masterˈs degree is to determine the assay of metals in samples of elderberry. In the first part we analyzed the content of metals in different parts of plant in two parallels: Test roots, D 103 Strawberries, 3/8 Inflorescence, Leaves, Snigra BB stips, Test shoots and 4/16 Bark. Due to the highest differences in metal assay we continued to explore content of metals in bark and young shoots. Bark and young shoots cover the third and fourth generations of elderberry crosses, comprising combinations of two, three or four species: black (Samucus nigra), blue (S. cerulea), red (S. racemosa) and Javanese (S. javanica). Together with its subspecies, we also included an independent type of S. nigra in the study. Some of sampled plants have the same genetic record (same parental structure), but due to genetic segregation, they represent different genotypes. In analysis, we also included some clones (C1). Samples were prepared with classical acid and microwave digestion. We have determined the content of metals using various spectroscopic techniques (ICP-OES, AAAS and ICP-MS). Prior to start of the analysis samples were prepared by acid digestion by heating over the burner (use of H2SO4, HNO3 and H2O2) and the use of MW digestion. We compared the results of the metal content obtained with various spectroscopic techniques. In scope of masterˈs degree, we also determined linearity, LOD, LOQ, repeatability, interval of confidence and search for an outliner with Dixon and Grubbs test. With the statistical tests: Spearmanˈs coefficient and Kruskal-Wallis test we studied connections between individual elements and the zero hypothesis that the median populations are the same. We also investigated effect of wavelengths on metal concentrations. With digestion with nitrogen(V) acid, various extractions of metals in which different reagents were used, we wanted to determine which metals are present and their assay in samples. For further analysis, ICP-OES method was chosen due to low detection limit, wide linear concentration range and accuracy. We also performed partial validation of method. Assay of metals in samples was determined with method using calibration curve.
|
Uporaba različnih spektroskopskih tehnik (ICP-MS, ICP-OES in AAS) pri določevanju kovin v bezgu Namen magistrskega dela je določiti vsebnosti kovin v vzorcih bezga. V prvem delu magistrske naloge smo analizirali vsebnost kovin v različnih delih bezga: Testne korenine, D 103 C Jagode, 3/8 Socvetja, Testni listi, Snigra BB Peclji, Testni poganjki in 4/16 Lubje. Zaradi največjih odstopanj v vsebnosti kovin smo se z nadaljnjim raziskovanjem usmerili na analize vsebnosti kovin v lubju in mladih poganjkih. Lubje in mladi poganjki zajemajo tretje in četrte generacije medvrstnih križancev bezga, ki obsegajo kombinacije dveh, treh ali štirih speciesov: črni (Sambucus nigra), modri (S. cerulea), rdeči (S. racemosa) in javanski (S. javanica). Skupaj s svojimi podvrstami smo v raziskavo vključili tudi samostojno vrsto S. nigra. Nekatere vzorčene rastline imajo enak zapis (enako starševsko strukturo), vendar zaradi genetske segregacije predstavljajo različne genotipe. V analizo smo vključili tudi nekatere klone (C1). Vzorce smo pripravili s klasičnim kislinskim in mikrovalovnim razklopom in določili vsebnosti kovin z uporabo različnih spektroskopskih tehnik (ICP-OES, AAS in ICP-MS). Pred začetkom analize smo vzorce ustrezno pripravili s kislinskim razklopom s segrevanjem nad gorilnikom (uporaba H2SO4, HNO3 in H2O2) in uporabo MW razklopa. Primerjali smo rezultate vsebnosti kovin pridobljenih z različnimi spektroskopskimi tehnikami. V okviru magistrskega dela smo ugotavljali tudi linearnost, LOD, LOQ, ponovljivost, interval zaupanja in iskanje ubežnika s pomočjo Dixonov in Grubbsov testa za izračun ubežnikov. S statističnimi testi: Spearmanov koeficient in Kruskal – Wallis-ov test smo preučevali povezave med posameznimi elementi in ničelno hipotezo, da so populacije mediane enake. Ugotavljali smo vpliv valovne dolžine na koncentracije kovin. S pomočjo razklopa z dušikovo(V) kislino, različnih ekstrakcij kovin, pri katerih smo uporabljali različne reagente smo želeli ugotoviti katere kovin so prisotne in vsebnosti le-teh v vzorcih križancev bezga. Za nadaljnjo analizo smo izbrali metodo ICP-OES zaradi ustrezno nizke meje zaznavnosti, širokega linearnega koncentracijskega območja in točnosti. Izvedli sem tudi delno validacijo metode. Vsebnost kovin v vzorcih smo določili s pomočjo metode umeritvene krivulje.
|
110526
|
V času razvoja biofarmacevtskih izdelkov je glavni izziv razvoj varnih, učinkovitih in visokokakovostnih zdravil, ki imajo čim daljši rok uporabnosti. Velika večina biofarmacevtskih izdelkov na trgu so terapevtski proteini, v nasprotju s konvencionalnimi farmacevtskimi izdelki pa so ti pripravki manj stabilni. Imajo kompleksne poti razgradnje, predvsem zaradi velikih velikosti in raznolike strukture teh proteinov. Da bi jih zaščitili pred medfaznimi obremenitvami in preprečili njihovo agregacijo in denaturacijo v vodnih raztopinah, se tem formulacijam dodajajo površinsko aktivne snovi. Polisorbati so najpogosteje uporabljene površinsko aktivne snovi v farmacevtski industriji in so vključeni v več kot 80% komercialnih formulacij monoklonskih protiteles. V okviru doktorskega projekta so bili kot stabilizatorji biofarmacevtskih izdelkov celovito ovrednoteni. Razvita in optimizirana je bila tekočinska kromatografija visoke ločljivosti v povezavi z masno spektrometrijo visoke ločljivosti za nadzor kakovosti vhodnih polisorbatov, identifikacijo posameznih vrst polisorbat, primerjave med različnimi lastnostmi polisorbat iz različnih virov, identifikacijo nečistot polisorbat in spremljanje nastajanja produktov razgradnje. Proste maščobne kisline so pomembni pokazatelji kakovosti in razgradnje nespremenjenih polisorbatov, kar je eden izmed glavnih razlogov za nastanek delcev v beljakovinskih formulacijah. Ker je edina trenutno veljavna farmakopejska metoda za vrednotenje prostih maščobnih kislin v polisorbatih nespecifična metoda, ki določa kislinsko vrednost, je bila zasnovana in postavljena hitra in enostavna metoda nuklearne magnetne resonance za kvantitativno vrednotenje prostih maščobnih kislin v polisorbatih. Ocenjevali smo tudi vpliv sestave formulacije na stabilnost polisorbatov. Določili smo tudi, kakšna je stabilnost polisorbatov v pufrih, ki se najpogosteje uporabljajo v biofarmacevtskih izdelkih, in kakšen je vpliv proteinov in drugih pomožnih snovi na razgradnjo polisorbatov. Medtem ko se lahko polisorbati hidrolizirajo in oksidirajo, smo podrobneje raziskali mehanizme za razgradnjo polisorbatov v pufru histidin klorida. Glede na produkte razgradnje polisorbatov smo določili nov pufer za razgradnjo polisorbatov: preiskovali smo histidinske sisteme z različnimi protiioni in identificirali protione, ki so preprečevali histidin katalizirano hidrolizo polisorbatov Mehanizem razgradnje polisorbatov v histidinskem pufru smo potrdili tudi z izračuni kvantne mehanike. Preučili smo dodatek kelatorjev v formulacije s sorbibati in terapevtskimi proteini. Uporaba askorbatnega redoks sistema in kartiranje peptidov je pokazala, da lahko nekateri kelatorji v kombinaciji s kovinskimi ioni, kisikom in askorbatom celo pospešijo oksidacijo proteina, namesto da bi jo preprečili. Zato naj vključitev kelatorjev v takšne farmacevtske formulacije temelji na eksperimentalnih podatkih in ne na "običajni praksi". Na podlagi podatkov o stabilnosti za polisorbate in njihovih poteh razgradnje ter na podlagi vpliva drugih pomožnih snovi na razgradnjo polisorbatov v takšnih formulacijah lahko njihova zasnova zdaj sledi bolj racionalnemu pristopu.
|
During biopharmaceuticals development programme the main challeng is to develop safe, effective and high-quality drug product that have as long shelf-life as possible. The vast majority of biopharmaceuticals on the market are therapeutic proteins, and in contrast to conventional pharmaceuticals, these formulations are less stable. They have complex degradation pathways, mainly due to the large sizes and diverse structures of these proteins. To protect them from interfacial stress, and to counter their aggregation and denaturation in aqueous solutions, surfactants are added to these formulations. Polysorbates are the most commonly used surfactants in the pharmaceutical industry, and they are included in more than 80% of commercial monoclonal antibody formulations. As part of my doctoral project, polysorbates were comprehensively evaluated as stabilisers of biopharmaceuticals. Ultrahigh performance liquid chromatography coupled to high-resolution mass spectrometry was developed and optimised for quality control of input polysorbates, identification of individual polysorbate species, comparisons between different polysorbate qualities across different sources, identification of polysorbate impurities, and monitoring the formation of polysorbate degradation products. Free fatty acids are important indicators of the quality of intact polysorbates and their degradation, which is one of the main reasons for particle formation in protein formulations. As the only current pharmacopoeia method for evaluation of free fatty acids in polysorbates is a non-specific method that determines the acid value, a rapid and simple nuclear magnetic resonance method for quantitative evaluation of free fatty acids in polysorbates was designed and set up. The effects of formulation composition on the stability of polysorbates were also evaluated. The stabilities of polysorbates in the buffers most commonly used in biopharmaceuticals were determined and the influence of proteins and other excipients on the degradation of polysorbates was investigated. While polysorbates can undergo hydrolysis and oxidation, the mechanisms for polysorbates degradation in a histidine chloride buffer were further investigated. According to the polysorbates degradation products, a new degradation pathway of polysorbates was defined: aminolysis. Histidine buffer systems with different counterions were investigated and counterions which prevented histidine catalyzed hydrolysis of polysorbates were identified. The degradation mechanism of polysorbates in histidine buffer was also confirmed by quantum mechanics calculations. The addition of chelators to formulations with polysorbates and therapeutic proteins was examined. The use of an ascorbate redox system assay and peptide mapping demonstrated that in combination with metal ions, oxygen and ascorbate, some chelators can even accelerate the protein oxidation, instead of preventing it. Therefore, inclusion of chelators in such pharmaceutical formulations should be based on experimental data, and not on »common practice«. Based on the polysorbates stability data and their degradation pathways, and based on the influence of other excipients on polysorbates degradation in such formulations, their design can now follow a more rational approach.
|
Tekom razvoja končnih biofarmacevtskih izdelkov je glavni izziv razviti varno, učinkovito in kakovostno zdravilo s čim daljšim rokom uporabe. Večina bioloških zdravil na tržišču je terapevtskih proteinov, ki so v primerjavi s klasičnimi zdravili manj stabilni. Proteini so podvrženi kompleksnim razgradnim potem predvsem zaradi njihove velikosti in raznolike strukture. Z namenom, da bi jih zaščitili pred stresom na medfaznih površinah, in z namenom preprečitve agregacije in denaturacije proteinov v vodnih raztopinah, v formulacije dodajamo površinsko aktivne snovi. Polisorbati so najpogosteje uporabljene površinsko aktivne snovi v farmacevtski industriji in so prisotni v več kot 80 % komercialno dostopnih formulacijah z monoklonskimi protitelesi. V okviru doktorskega dela smo celovito ovrednotili polisorbate kot stabilizatorje bioloških zdravil. Razvili in optimizirali smo analizno metodo tekočinske kromatografije ultra visoke ločljivosti sklopljene z masno spektrometrijo visoke ločljivosti, ki omogoča nadzor kakovosti vhodnih polisorbatov, identifikacijo posameznih zvrsti polisorbatov, primerjavo med različnimi kakovostmi in proizvajalci polisorbatov, identifikacijo nečistot v vzorcih polisorbatov in spremljanje nastanka njihovih razgradnih produktov. Proste maščobne kisline so pomemben pokazatelj kakovosti intaktnih polisorbatov, indikator njihove razgradnje in eden od glavnih razlogov za tvorbo delcev v formulacijah s proteini. Ker je trenutno edina farmakopejska metoda, ki zazna prisotnost prostih maščobnih kislin v polisorbatih, nespecifična metoda za določanje kislinskega števila, smo razvili hitro in enostavno metodo jedrske magnetne resonance za kvantitativno določitev prostih maščobnih kislin v polisorbatih. Preučili smo vpliv sestave formulacije na stabilnost polisorbatov, zato smo spremljali njihovo stabilnost v najpogosteje uporabljenih biofarmacevtskih pufrih in vrednotili vpliv proteinov ter ostalih pomožnih snovi na njihovo razgradnjo. Ker so polisorbati podvrženi hidrolizi in oksidaciji, smo pojasnili vzroke in mehanizme za razpad polisorbatov v histidinijevem kloridnem pufru. S pomočjo razgradnih produktov smo odkrili do sedaj še neznano razgradno pot polisorbatov: aminolizo. Preučili smo histidinske purfne sisteme z različnimi protiioni in identificirali protiione, ob katerih ne poteče s histidinom katalizirana hidroliza polisorbatov. Mehanizem razgradnje polisorbatov v histidinskem pufru smo potrdili tudi s pomočjo kvantno mehanskih izračunov. Preverili smo smiselnost dodajanja kelatorjev v formulacije s polisorbati in terapevtskimi proteini. Z askorbatnim testom in peptidnim kartiranjem smo dokazali, da nekateri kelatorji v kombinaciji s kovinskim ioni, kisikom in askorbatom oksidacijo proteinov celo dodatno pospešijo. Zato mora biti odločitev za dodatek kelatorjev podprta z ustreznimi eksperimentalnimi rezultati in ne del običajne prakse. Na osnovi podatkov o stabilnosti polisorbatov, njihovih razgradnih poteh in vplivu ostalih pomožnih snovi v formulaciji, bo načrtovanje formulacij s polisorbati veliko bolj racionalno.
|
137075
|
Magistrsko delo se ukvarja s problematiko uporabe interaktivnih tabel pri pouku tujih jezikov. V teoretičnem delu diplomskega dela smo poleg ključnih integriranih konceptov opredelili še izobraževalno tehnologijo in IKT. Opisali smo vlogo in vpliv IKT v izobraževanju ter cilje njene implementacije v pouk. Predstavili smo rezultate domačih in tujih raziskav o obsegu in uporabi IKT z interaktivno tablo pri nas in v izbranih evropskih državah. Opisali smo interaktivne table, predstavili različne možnosti njihove uporabe in interaktivnost opredelili kot pojem. Izpostavili smo poglede različnih strokovnjakov na pozitivne vidike uporabe interaktivnih tabel pri pouku. Izpostavili smo tudi nekatere njihove slabosti. Učitelj mora biti dovolj usposobljen, da lahko interaktivno tablo uspešno uporablja v razredu, zato smo predstavili model e-kompetentnega učitelja tujega jezika. Opisali smo seminar o interaktivnem in dinamičnem poučevanju z uporabo interaktivne table in načrtovanju pouka z novimi tehnologijami. Povzeli smo tudi ugotovitve domače raziskave o uporabi interaktivnih tabel med učitelji nemščine v Sloveniji. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, kako učitelji nemščine pri pouku uporabljajo interaktivne table. Zanimalo nas je njihovo mnenje o potrebnih kvalifikacijah za uspešno uporabo interaktivne table, kje so usvojili te veščine, kako uporabljajo interaktivne table pri načrtovanju pouka in za katere namene se uporablja interaktivna tabla. Želeli smo ugotoviti, po mnenju učiteljev, kdaj je najbolj koristno uporabiti interaktivno tablo, kateri pozitivni vidik lahko pripišemo uporabi novih tehnoloških učnih pripomočkov pri pouku in s kakšnimi težavami se pri tem lahko srečamo.
|
This master thesis deals with the issues of using interactive whiteboards in foreign language teaching. The theoretical part of the thesis defines educational technology and ICT in addition to other integrated key concepts. We describe the role and impact of ICT in education, as well as the goals of its implementation into the classroom. We present results of domestic and foreign research concerning the extent and use of ICT including interactive whiteboard in our country and in selected European countries. We describe interactive whiteboards, present different possibilities of its use and define interactivity as a concept. We highlight the views of different experts concerning positive aspects of using interactive whiteboards in class, while also pointing out some of its weaknesses. The teacher has to be sufficiently qualified in order to be able to successfully use an interactive whiteboard in the classroom, which is why we present the model of an e-competent foreign language teacher. We describe a seminar about interactive and dynamic teaching with the use of an interactive whiteboard and lesson planning with new technologies. We also summaries the findings of domestic research about the use of interactive whiteboards among teachers of German in Slovenia. The empirical part of the thesis tries to establish, how teachers of German use interactive whiteboards in class. We were interested in their opinion about the required qualifications in order to be able to successfully use an interactive whiteboard, where they acquired these skills, how they use interactive whiteboards when planning lessons and for which purposes the interactive whiteboard is used. We aimed to establish, according to the opinion of teachers, when is it most beneficial to use an interactive whiteboard, which positive aspect can be attributed to using new technological teaching accessories in class and what are some problems we can run into.
|
V magistrski nalogi se ukvarjamo s problematiko uporabe interaktivne table pri pouku tujih jezikov. V teoretičnem delu naloge smo opredelili izobraževalno tehnologijo in IKT ter druge ključne pojme, ki jih vključujeta. Opisali smo vlogo in vpliv IKT v izobraževanju ter predstavili cilje njenega uvajanja v šolski prostor. Predstavili smo izsledke domačih in tujih raziskav o razširjenosti in uporabi IKT oziroma interaktivne table pri nas in v izbranih evropskih državah. Opisali smo interaktivno tablo, predstavili možnosti njene uporabe ter opredelili pojem interaktivnost. Osvetlili smo poglede različnih strokovnjakov na pozitivne vidike uporabe interaktivne table pri pouku, hkrati pa opozorili na njene pomanjkljivosti. Učitelj mora biti za uspešno uporabo interaktivne table pri pouku ustrezno usposobljen, zato smo predstavili model e-kompetentnega učitelja tujih jezikov. Opisali smo seminar o interaktivnem in dinamičnem pouku z interaktivno tablo ter načrtovanje pouka z novejšim tehnološkim pripomočkom. Povzeli smo izsledke domače raziskave o uporabi interaktivne table med slovenskimi učitelji nemščine. V empiričnem delu naloge smo ugotavljali, kako učitelji nemščine uporabljajo interaktivno tablo pri pouku. Zanimalo nas je, kakšno je njihovo mnenje o potrebni usposobljenosti učitelja za njeno uspešno uporabo, kje so se jo naučili uporabljati, kako z njo načrtujejo pouk ter s kakšnimi nameni jo uporabljajo. Ugotavljali smo, kdaj je po mnenju učiteljev najkoristneje uporabljati interaktivno tablo, katere pozitivne vidike lahko po mnenju učiteljev pripišemo uporabi novejšega tehnološkega pripomočka pri pouku ter na katere pomanjkljivosti lahko naletimo.
|
112499
|
Pričakuje se, da bo treba do leta 2035 v Evropi zgraditi več kot 700 GW proizvodne zmogljivosti, predvsem zaradi opuščanja obstoječih elektrarn, razširjene uporabe obnovljivih virov energije in gradnje dodatnih naprav za fosilna goriva, da se zagotovi zanesljivost delovanja elektroenergetskega sistema. Tudi drugod po svetu bo proizvodna zmogljivost zgrajena med letoma 1960 in 1970, v obdobju visoke rasti porabe električne energije bodo uvedene nove zmogljivosti, kar bo do leta 2035 privedlo do več kot 5 000 GW naložb, od katerih bo več kot polovica obnovljivih virov energije (veter, sonce, voda, biomasa). Ker se poraba električne energije nenehno povečuje, čeprav je v zadnjih desetletjih počasnejša, ni skoraj nobene negotovosti glede potrebe po izgradnji novih zmogljivosti. Ena največjih negotovosti na tem področju je, ali bodo politični ukrepi privedli do razmer, ko bo večina novih proizvodnih zmogljivosti subvencionirana ali ne. je urejena na drug način (v glavnem iz obnovljivih virov). Poleg tega so najpogostejši obnovljivi viri, kot sta veter in sonce, zelo nestabilni in zato potrebujemo klasične elektrarne, ki zagotavljajo zanesljivost sistema. Na splošno je negotovost glede potrebe po novih konvencionalnih virih energije precej majhna in očitno bodo to večinoma termoelektrarne, saj je vodni potencial že v veliki meri izkoriščen. Kljub temu obstaja precejšnja negotovost glede tega, katere elektrarne bodo v obravnavanem obdobju stroškovno najučinkovitejše. To je delno posledica negotovosti glede cen primarnih energentov. Zlasti zaradi povečanja cen plina od konca dvajsetega stoletja je postalo precej vprašljivo, ali so elektrarne na zemeljski plin ustrezne. Elektrarne na premog, lignit in uran so naslednje možnosti. Vendar pa moramo pri izbiri elektrarn za gradnjo upoštevati številne negotovosti. Na optimalno izbiro elektrarn vplivajo politične, tehnične, ekonomske, socialne, okoljske in druge negotovosti, kot so na primer spremembe okoljske zakonodaje, odločitve o zaprtju jedrskih elektrarn, prihodnja rast porabe električne energije, tehnološki razvoj. Te negotovosti zahtevajo nove metode za oceno upravičenosti gradnje različnih vrst elektrarn. Preprosta ekstrapolacija sedanjih vzorcev porabe, cen in drugih spremenljivk v prihodnosti se zdi problematična, ker sedanje stanje zaradi znatne presežne zmogljivosti v Evropi komaj lahko odraža morebitno pomanjkanje proizvodne zmogljivosti ob zaprtju starejših elektrarn. Zato je treba prihodnje stanje ESZ (poraba, cena, neizkoriščena zmogljivost itd.) upoštevati hkrati z naložbami in upokojevanjem obstoječih elektrarn. Posebno pozornost je treba nameniti podjetjem za proizvodnjo električne energije, ker so poleg izpostavljenosti številnim negotovostim, ki jih prinaša prosti trg z električno energijo, naložbe v proizvodne obrate zelo specifične. Z uporabo matematičnega modela smo preverili uporabnost večkriterijskih optimizacijskih tehnik z evolucijskimi algoritmi pod negotovostjo v primeru odločitve za investicijo v nov objekt za proizvodnjo električne energije. Analizirali smo lastnosti večkriterijskega odločanja v energetiki z uporabo evolucijskih algoritmov, Bayesov pristop k ocenjevanju parametrov statističnih modelov ter funkcijo kocke za modeliranje verjetnostnih zakonov odvisnih naključnih spremenljivk. Nato smo to združili v model stohastične večkriterijske optimizacije razvoja proizvodnih virov pod negotovostjo, ki smo jo preizkusili pod različnimi scenariji razvoja elektroenergetskega sistema.
|
By 2035, it is expected that more than 700 GW of production capacity will have to be built in Europe, mainly due to the retirement of existing power plants, the widespread use of renewables and the construction of additional facilities for fossil fuels to ensure the reliability of the of the power system operations. Also elsewhere around the world, production capacity will be built between 1960 and 1970, during the period of high growth of electricity consumption, new capabilities will be introduced, leading to more than 5,000 GW of investments by 2035, of which more than half of renewable energy (wind , sun, water, biomass). As electricity consumption is constantly increasing, although slower in recent decades, there is virtually no uncertainty about the need to build new capacity. One of the biggest uncertainties in this area is whether political measures will lead to a situation where most of the new production facilities will be subsidized or not. is regulated in some other way (mainly from renewable sources). In addition, the most common renewable sources, such as the wind and the sun, are very unstable and therefore we need classical power plants that ensure the reliability of the system. In general, the uncertainty about the need for new conventional energy sources is rather low and apparently it will be mostly thermal power plants, as hydro potential is already largely exploited. Nevertheless, there is considerable uncertainty about which power stations will be most cost-effective during the period considered. This is partly due to the uncertainty of the prices of primary energy products. In particular, with the increase in gas prices since the end of the twentieth century, it became rather questionable whether the natural gas plants are adequate. The power plants on coal, lignite and uranium are the following options. However, when selecting power plants for construction, we must take into account a number of uncertainties. The optimum choice of power plants is influenced by political, technical, economic, social, environmental and other uncertainties such as, for example, changes in environmental legislation, decisions to close nuclear power plants, future growth of electricity consumption, technology development. These uncertainties require new methods to assess the eligibility of the construction of various types of power plants. A simple extrapolation of current patterns of consumption, prices and other variables in the future seems problematic because the current situation due to significant overcapacity in Europe can barely reflect the potential shortage of production capacity at the closure of older power plants. Therefore, the future state of the EES (consumption, price, spare capacity, etc.) must be considered simultaneously with the investments and retirements of existing power plants. Particular attention must be paid to electricity generation companies, because in addition to being exposed to a number of uncertainties brought about by the free market in electricity, investments in electricity generating facilities are very specific. Using a mathematical model, we tested the applicability of multiobjective optimization techniques with evolutionary algorithms under uncertainty in case of a decision to invest in a new electricity generation facility. We analyzed the properties of multiobjective decision-making in energy using evolutionary algorithms, the Bayes approach to estimating the parameters of statistical models, and the function of the cube for modeling the probability laws of dependent random variables. Subsequently, we combined this into a model of a stochastic multiobjective optimization of the development of generation sources under uncertainty, which we tested under various scenarios of the development of the electric power system.
|
Do leta 2035 se pričakuje, da bo potrebno v Evropi zgraditi več kot 700 GW proizvodnih zmogljivosti električne energije, predvsem zaradi upokojitev obstoječih elektrarn, široke uporabe obnovljivih virov in izgradnje dodatnih zmogljivosti na fosilna goriva za zagotavljanje zanesljivosti obratovanja elektroenergetskega sistema. Tudi drugod po svetu bodo proizvodne zmogljivosti zgrajene med leti 1960 in 1970, v obdobju visoke rasti porabe električne energije nadomeščene z novimi zmogljivostmi, kar vodi v več kot 5000 GW naložb do leta 2035, od česar je več kot polovica elektrarn na obnovljive vire (veter, sonce, voda, biomasa). Ker poraba električne energije stalno narašča, čeprav v zadnjih desetletjih bolj počasi, ni skoraj nobene negotovosti o nujnosti izgradnje novih zmogljivosti. Ena največjih negotovosti na tem področju je, ali bodo politični ukrepi pripeljali do stanja, ko bo večina novih proizvodnih zmogljivosti subvencionirana oz. na kakšen drug način regulirana (predvsem proizvodnja iz obnovljivih virov). Poleg tega so najbolj pogosti obnovljivi viri, kot sta veter in sonce, zelo nestalni in zato potrebujemo klasične elektrarne, ki zagotavljajo zanesljivost sistema. Na splošno je negotovost glede potrebe po novih konvencionalnih virih energije precej nizka in očitno bodo to večinoma termoelektrarne, saj je hidropotencial že v veliki meri izkoriščen. Kljub temu obstaja precejšnja negotovost o tem, katere elektrarne bodo stroškovno najbolj učinkovite v obravnavanem obdobju. To je deloma posledica negotovosti cen primarnih energentov. Predvsem z višanjem cen plina od konca dvajsetega stoletja je postalo precej vprašljivo ali so elektrarne na zemeljski plin ustrezne. Elektrarne na premog, lignit in uran so naslednje možnosti. Toda pri izbiranju elektrarn za izgradnjo moramo upoštevati številne negotovosti. Na optimalni izbor elektrarn vplivajo politične, tehnične, ekonomske, socialne, okoljske in druge negotovosti, kot so npr. spremembe okoljske zakonodaje, odločitve o zapiranju jedrskih elektrarn, prihodnja rast porabe električne energije, razvoj tehnologije, cene emisijskih kuponov. Ob teh negotovostih so potrebne nove metode za oceno upravičenosti izgradnje različnih vrst elektrarn. Preprosta ekstrapolacija sedanjih vzorcev porabe, cen in drugih spremenljivk v prihodnosti se zdi problematična, ker sedanje stanje zaradi znatnih presežnih zmogljivosti v Evropi lahko komaj odraža morebitno pomanjkanje proizvodnih zmogljivosti ob zaprtju starejših elektrarn. Zato je potrebno prihodnje stanje EES (poraba, cene, rezervne zmogljivosti itn.) obravnavati hkrati z naložbami in upokojitvami obstoječih elektrarn. Posebne pozornosti morajo biti deležna podjetja za proizvodnjo električne energije, ker poleg tega, da so izpostavljena številnim negotovostim, ki jih prinaša prost trg z električno energijo, so naložbe v objekte za proizvodnjo električne energije zelo specifične. Zato smo v nalogi predstavili optimalno načrtovanje razvoja proizvodnih virov električne energije ob negotovosti proizvodnje električne energije iz sončnih elektrarn in porabe ter negotovost razpoložljivosti generatorjev. Cilj je načrtovati optimalno izgradnjo klasičnih elektrarn ob minimalnih stroških in predvideni proizvodnji električne energije iz sončnih elektrarn. Zasnovali smo večkriterijski stohastični model, ki sloni na večkriterijskih evolucijskih algoritmih. Na prvi stopnji algoritem opredeli naložbeno odločitev izgradnje novih ali upokojitev obstoječih elektrarn. Na drugi stopnji simuliramo slučajne spremenljivke proizvodnje sončnih elektrarn ter bremena. Na osnovi tega določimo urejeni diagram preostalega bremena ter optimiramo vrstni red obratovanja na prvi stopnji izbranih elektrarn. Na drugi stopnji večkrat simuliramo breme in proizvodnjo iz sončnih elektrarn. Za vsako simulacijo izračunamo stroške naložb, obratovanja in vzdrževanja. Za ocenjevanje parametrov gostote verjetnosti letne nerazpoložljivosti električnih generatorjev smo predlagali uporabo Bayesove predhodne potencirane porazdelitve. Model vključuje podatke letne nerazpoložljivosti podobne proizvodne enote v statistično analizo letne nerazpoložljivosti analizirane proizvodne enote. Ta model omogoča izboljšanje natančnosti ocene parametrov porazdelitve letne nerazpoložljivosti. Prednost predlaganega pristopa je vključitev variabilnosti letne nerazpoložljivosti v dolgoročno načrtovanje elektroenergetskega sistema in premagovanje omejitev klasičnih statističnih metod v primeru omejenih količin podatkov, s čimer se pogosto srečujemo pri analizah zanesljivosti EES. Metoda je preizkušena tako s simulacijo kot tudi z empirično raziskavo. S simulacijsko študijo smo preučili empirično uspešnost metode potencirane predhodne porazdelitve za funkcijo eksponentne gostote verjetnosti. Empirična raziskava je izvedena na dveh termogeneratorjih. Obe študiji zagotavljata močno motivacijo za uporabo potencirane predhodne porazdelitve kot informativne predhodne porazdelitve v Bayesovem sklepanju v analizi zanesljivost proizvodnih enot. V drugem delu naloge smo razvili stohastičen model urejenega diagrama preostale porabe za elektroenergetske sisteme z visokim deležem obnovljivih virov energije, s poudarkom na sončnih elektrarnah. Model učinkovito vključuje dolgoročno korelacijo med urno obremenitvijo sistema in proizvodnjo sončnih elektrarn z normalizacijo urnih časovnih vrst, funkcijo empiričnih kopul in funkcijo empiričnih porazdelitev mejnih gostot porazdelitev verjetnosti. Model omogoča oceno medsebojnega vpliva naložb v obnovljive vire in klasične elektrarne. Za oceno mejnih porazdelitev verjetnosti za obe slučajni spremenljivki, obremenitev sistema in proizvodnje sončnih elektrarn na uro, smo uporabili metodo empiričnih kopul, ki je primerna za multimodalne funkcije verjetnosti. Na koncu smo zgoraj opisana modela združili z večkriterijskimi evolucijskimi algoritmi in razvili kombinatorični optimizacijski model ob negotovosti, ki sloni na neparametričnem Mann-Whitneyevem U-testu. Cilj optimizacije razvoja proizvodnih zmogljivosti je poiskati optimalen načrt razvoja proizvodnih zmogljivosti za obdobje načrtovanja glede na kriterija minimalnih celotnih stroškov ter minimalne vrednosti nedobavljene energije. Za vsako različico razvojnega načrta izračunamo vrednosti kriterijev za vsako simulacijo urejenega diagrama preostale porabe. Za izbiro boljših rešitev glede na dana kriterija ob negotovosti, lahko s pomočjo opredeljenega modela primerjamo celotna vzorca kriterijev.
|
108429
|
Z magistrskim delom smo se osredotočili na vpliv obremenjenosti plodov na kakovost plodov sorte 'Bonita '. Spremljali smo različne parametre kakovosti plodov, kot so velikost, teža in čvrstost plodov, zorenje plodov po DA-vrednosti, vsebnost topne suhe snovi, vsebnost škroba, odstotek rdečila. Spremljali smo tudi vsebnost sladkorjev, organskih kislin in totalnih fenolov v plodovih. Spremljali smo obremenjenost plodov v dveh sadovnjakih sorte' Bonita ', ki sta v prvi in drugi rastni sezoni. Optimalna obremenitev pridelka je bila podana kot število plodov na kvadratni centimeter prereza debla. V sadovnjaku prve rastne sezone smo določili obremenitev pridelka z 2 in 4 plodovi / cm2 prereza debla. V sadovnjaku tretje rastne sezone je bila obremenitev pridelka 3, 6 in 9 plodov / cm2 prereza debla. Obremenitve pridelka v tej raziskavi v obeh sadovnjakih niso bile dovolj velike, da bi prišle do točke, kjer se je zunanja in notranja kakovost pridelka poslabšala. Največja obremenitev pridelka, z 9 plodovi / cm2 prereza debla, je imela najnižje vrednosti za nekatere parametre, vendar še vedno ne dovolj, da bi pokazala statistične razlike med obravnavanji. V nadaljnjih raziskavah, bi bilo treba preskusiti še večjo obremenitev pridelka na sorte "Bonita" in jih spremljati v polnem donosu sadovnjaka.
|
With this master's thesis, we focused on the impact of crop load on the quality of the apple cultivar 'Bonita'. We monitored various parameters of fruit quality such as fruit size, weight and firmness, fruit maturation by DA-value, soluble dry matter content, starch content, percentage of blush. We also monitored the content of sugars, organic acids, and total phenols in the fruit. We monitored the crop load in two orchards of the 'Bonita' variety, which are in the first and second growing season. The optimal crop load weight was given as the number of fruits per square centimetre of trunk cross-section. In the orchard of the first growing season, crop load was set with 2 and 4 fruits/cm2 of trunk cross-section. In the orchard of the third growing season, the crop load was 3, 6 and 9 fruits/cm2 of trunk section. Crop loads set in this research in both orchards were not large enough to get to the point where the external and internal quality of the crop deteriorated. The largest crop load, with 9 fruits/cm2 of trunk cross-section, had the lowest values for some parameters, but still not enough to show statistical differences between treatments. In further research, it would be necessary to test even greater crop load on the 'Bonita' variety and monitor them in a full-yielding orchard.
|
V magistrskem delu smo se osredotočili na vpliv oveska na kakovost plodov jablane sorte 'Bonita'. Vpliv oveska smo spremljali v dveh nasadih sorte 'Bonita', ki sta v prvi in tretji rastni dobi. Spremljali smo različne parametre kakovosti plodov, kot so velikost, masa in trdota mesa, DA-vrednost, vsebnost topne suhe snovi, škrobni test, delež ter intenziteta krovne barve. Prav tako smo spremljali tudi vsebnost sladkorjev, organskih kislin in skupnih fenolov v plodu. Optimalni ovesek smo podali kot število plodov na kvadratni centimeter preseka debla jablane. V nasadu prve rastne dobe smo postavili obremenitve z in 4 plodovi/cm2 preseka debla. V nasadu tretje rastne dobe pa so imele obremenitve 3, 6 in 9 plodov/cm2 preseka debla. Naše obremenitve v obeh nasadih niso bile dovolj velike, da bi prišli do točke, kjer se zunanja in notranja kakovost pridelka poslabšata. Pri tem je največja obremenitev, z 9 plodovi/cm2 preseka debla, imela najmanjše vrednosti pri nekaterih parametrih, ampak še vedno ne dovolj, da bi se pokazale statistične razlike med obravnavanji. V nadaljnjih raziskavah bi bilo pri sorti 'Bonita' treba preizkusiti še večje obremenitve z oveskom in te spremljati v nasadu polne rodnosti.
|
141277
|
Uvod: Cilj prve pomoči je reševanje življenj, lajšanje trpljenja, preprečevanje nadaljnjih bolezni ali poškodb ter spodbujanje okrevanja. Cilj oskrbe prsnega koša je zgodnje odkrivanje in zdravljenje hudih in življenjsko nevarnih stanj v prehospitalnem okolju. Namen: Namen diplomskega dela je na podlagi primerjave slovenske in tuje literature predstaviti smernice prve pomoči pri poškodbah prsnega koša in boleznih. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo. Podatki so bili iskani, zbrani in pregledani v obdobju od decembra 2020 do marca 2022. Rezultati: Ugotovili smo, da so slovenske smernice prve pomoči pri poškodbah prsnega koša in obolenjih podobne tistim v tujini. Predstavili smo najpogostejše poškodbe prsnega koša in bolezni, simptome in znake prepoznavanja ter kako ukrepati. Predstavili smo pomen klica na številko 112. Ugotovili smo, da je prvi pristop k poškodovancu zelo pomemben. Upoštevati moramo natančen vrstni red ukrepov za zagotovitev ustrezne, učinkovite in kakovostne oskrbe. Razprava in zaključek: Prva pomoč je eno najplemenitejših dejanj, ki jih človek lahko stori za drugega. Smernice za prvo pomoč so napisane z namenom, da bi lahko izvajalci prve pomoči prepoznali različna stanja in poškodbe ter ustrezno ukrepali. Najpomembnejše je, da izvajalci prve pomoči poskrbijo za svojo varnost, tako da lahko pomagajo tistim, ki pomoč potrebujejo. Poznati morajo osnove pristopa do poškodovanca in vsaj znati poklicati na številko 112. Na številko 112 se je potrebno obrniti z namenom, da se zagotovi varnost.
|
Introduction: The goal of first aid is to save lives, alleviate suffering, prevent further illness or injury, and encourage recovery. The goal of chest injury care is early identification and treatment of serious and life-threatening conditions in prehospital environment. Purpose: The purpose of the diploma work is to present first aid guidelines for chest injuries and diseases based on a comparison of Slovenian and foreign literature. Methods: In the diploma work we used a descriptive method. Data were searched, collected and reviewed in the period from December 2020 to March 2022. Results: We found out that the Slovenian first aid guidelines for chest injuries and illnesses are similar whit those in foreign countries. We presented the most common chest injuries and diseases, which are symptoms and signs to recognize them and how to act. We presented the importance of the 112 call. We found that the first approach to the injured person is very important. We need to follow the exact order of measures to ensure proper, effective and quality care. Discussion and conclusion: First aid is one of the noblest acts a man can do for another. However, a lot of expertise and explanations are needed to help. The first aid guidelines are written in order to help first aid providers identify various conditions and injuries and take appropriate action. The most important thing is that first aid providers take care of their safety so that they can help those in need. They must know the basics of the approach to injured persons and at least know how to call 112.
|
Uvod: Cilj prve pomoči zaradi akutne bolezni ali poškodbe je ohranjanje življenja, lajšanje trpljenja, preprečevanje nadaljnjih bolezni ali poškodb in spodbujanje k okrevanju. Že v prehospitalnem okolju je cilj oskrbe poškodbe prsnega koša pravočasna prepoznava in začetna obravnava resnih in življenjsko ogrožajočih stanj. Namen: Namen diplomske naloge je prikazati ukrepe prve pomoči pri poškodbah in bolezenskih stanjih v prsnem košu na podlagi primerjave slovenske in tuje literature. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metoda dela. Podatke smo iskali, zbirali in pregledovali v obdobju od decembra 2020 do marca 2022. Rezultati: Ugotovili smo, da se slovenske smernice prve pomoči pri poškodbah in bolezenskih stanjih v prsnem košu skladajo s tujimi. Dobili smo vpogled v najpogostejše poškodbe in bolezenska stanja v prsnem košu, kakšni so njihovi simptomi in znaki ter kako ukrepati ob prepoznavi le- teh. Predstavili smo pomembnost klica na 112. Ugotovili smo, da je zelo pomemben pristop k poškodovancu in da sledimo zaporedju ukrepov ter tako zagotovimo pravilno, uspešno in kvalitetno oskrbo, tistemu, ki potrebuje našo pomoč. Razprava in zaključek: Prva pomoč je ena najplemenitejših dejanj, ki jih en človek lahko naredi za drugega. Da pa je izvedba ukrepov prve pomoči sploh možna, je potrebno veliko strokovnega znanja in razlag. Smernice prve pomoči so napisane z namenom pomagati izvajalcem prve pomoči pri prepoznavanju različnih stanj in poškodb ter ustreznemu ukrepanju. Najpomembneje je, da izvajalci prve pomoči pazijo na svojo varnost in tako lahko ustrezno pomagajo pomoči potrebnim. Poznati morajo osnove pristopa k poškodovani osebi in vsaj znati poklicati na 112.
|
137131
|
V diplomskem delu je opisan letni program usposabljanja, ki je namenjen 8-letnikom. Kakovostno usposabljanje najmlajših nogometašev ima sloves zahtevnega. Izvajajo ga lahko le usposobljeni nogometni trenerji, ki so dobro seznanjeni tudi z otrokovimi razvojnimi posebnostmi. Poznavanje njihovega biološkega, psihološkega in socialnega razvoja ter motoričnih sposobnosti in živčnega sistema v kombinaciji z poglobljenim razumevanjem nogometnih tehnik, taktike in telesne kondicije pripomore k določitvi ustreznih vsebin, ki jih je treba predstaviti mladim športnikom. Optimalna metodologija in uporaba načel gradacije in vsestranskosti omogočata, da se vsebina uspešno prepleta z usposabljanjem. Le z upoštevanjem vsega zgoraj navedenega lahko dosežemo popoln motorični razvoj otrok. Drugi ključni dejavnik pri vzgoji in napredovanju otrok je trenerska osebnost in njegove prednostne metode vodenja. Trener se mora zavedati, da ne gre le za prenos nogometnega znanja, temveč tudi za pozitivne vrednote in odnose, ki jih otrok pridobi med treningom. Če naj bi trener s svojimi dejanji postavil pozitiven zgled, se od njega pričakuje, da bo otrokom nudil vso potrebno podporo pri njihovem športu in osebnostnem razvoju. Vsak kakovosten proces usposabljanja zahteva skrbno načrtovanje in jasne cilje. Načrtovanje je lahko letno, mesečno, tedensko ali za posamezne treninge. Redna analiza in spremljanje napredka igralcev pomagata trenerju, da naredi potrebna proračunska sredstva za zastavljeni načrt. Zdrava pedagoška naravnanost in ustrezno vodenje zagotavljata uspešno realizacijo načrta. V raziskovalnem delu smo poskušali predstaviti strokovna področja, na katerih mora biti vsak kvalificiran trener dobro podkovan, navedeni so opisi nekaterih razvojnih specifik otrok, njihove motorične in funkcionalne sposobnosti, nogometne tehnike in taktike, motorična vsestranskost. Model sodobnega nogometaša je zagotovljen skupaj z metodologijo doseganja tehničnih in taktičnih elementov, stili vodenja in izdelanim seznamom nalog in odgovornosti trenerja. Na voljo je tudi podroben opis letnega procesa usposabljanja, namenjenega 8-letnikom, ki zajema seznam tem, usmerjenih v starostno skupino U-8 in ustrezen učni načrt. Na voljo so letni, mesečni in tedenski delovni načrti ter podroben prikaz vseh treningov v eni sezoni, skupaj z diagrami, opisi vaj in organizacijskim opisom.
|
The paper contains a description of a yearly training program designed for 8-year olds. Quality training of the youngest footballers has a reputation for being demanding. It can be only carried out by skilled football coaches who are also well-acquainted with children’s developmental specifics. Knowing of their biological, psychological and social development as well as that of motor skills and the nervous system combined with a deepened understanding of football techniques, tactics, and physical condition helps to determine appropriate content to be presented to the young sportsmen. Optimal methodology and employment of the principles of gradation and versatility allow for the content to be successfully intertwined with the training. Only by taking all of the above into account can children’s full motor development be achieved. The second key factor in children's upbringing and progression is the coach's personality and his preferred leadership methods. A coach needs to be aware that it is not only about football knowledge transmission, but also about positive values and attitudes that a child acquires during training. If the coach’s actions are to set a positive example, he is expected to provide all the necessary support to children in their sport and personality development. Any quality training process requires careful planning and straightforward objectives. Planning may be yearly, monthly, weekly, or for individual training sessions. Regular analysis and monitoring the players’ progress help the coach make the necessary appropriations to the set plan. A healthy pedagogical stance and appropriate leadership ensure successful plan realization. In the research paper, we attempt to present fields of expertise any qualified coach should be well-versed in, listed are descriptions of some children’s developmental specifics, their motor and functional skills, football techniques and tactics, motor versatility. A model of a modern-day football player is provided together with the methodology of attaining technical and tactical elements, leadership styles and an elaborate list of the coach’s tasks and responsibilities. There is also an elaborate description of the yearly training process designed for 8-year olds, which encompasses a list of topics targeted at the U-8 age group and a corresponding curriculum. There are annual, monthly and weekly work plans as well as a detailed account of all training sessions in one season together with charts, exercise descriptions and the organisational outline.
|
V magistrskem delu je predstavljen letni program vadbe za otroke, v starosti do osem let. Vadba in treniranje najmlajših nogometašev velja za zahtevno in odgovorno delo. Trener naj bi, poleg osnovnih značilnosti nogometnega treninga, dobro poznal tudi razvojne značilnosti otrok. Poznavanje biološkega, psihosocialnega in gibalnega razvoja ter razvoja živčevja v kombinaciji z natančnim poznavanjem nogometne tehnike, taktike in kondicije trenerju omogoča ustreznejši izbor vsebin. Z ustreznim metodičnim postopkom, ob upoštevanju načela postopnosti in raznovrstnosti, bo trener izbrane vsebine na primeren način vpeljal v vadbo in ustrezno sooblikoval otrokov vsestranski gibalni razvoj. Pri razvoju in vzgoji otrok je pomembna tudi trenerjeva osebnost in s tem povezane veščine vodenja, ki jih uporablja. Namen in želja je, da trener s svojim ravnanjem in obnašanjem prenaša na otroke, ne le nogometno znanje, ampak tudi pozitivne vrednote. Pričakuje se, da bo trener otrokom v oporo in jim bo z napotki ter usmeritvami znal pravilno usmerjati v športnem in osebnostnem razvoju. Za izvedbo kakovostnega vadbenega procesa je pomembno skrbno in natančno predhodno načrtovanje - z jasno postavljenimi cilji. Poznamo letno, mesečno, tedensko in posamično načrtovanje. S sprotno analizo in spremljanjem napredka vadečih, lahko trener načrte ustrezno sprotno prilagaja. S pravim nastopom in načinom vodenja, bo poskrbel še za uspešno realizacijo načrta. V magistrskem delu smo predstavili različna področja, pomembna za kakovostno treniranje. Opisane so nekatere razvojne značilnosti otrok, gibalne in funkcionalne sposobnosti, področje nogometne tehnike in taktike ter gibalna vsestranskost. Predstavljen je model sodobnega nogometaša, metodika učenja tehničnih in taktičnih elementov, načini vodenja ter opis trenerjevih lastnosti in nalog. Podrobno je opisan primer celoletnega procesa dela z 8-letniki v nogometu, ki vsebuje izbor primernih vsebin za navedeno starostno kategorijo (U-8) in letni delovni načrt. Prikazani so letni, mesečni in tedenski načrti dela in podroben opis treningov v celotni sezoni, ki zajema grafični prikaz in opis vaj ter organizacije.
|
116726
|
Za dobro in zadostno uporabo fitofarmacevtskega izdelka je poleg tehnično dobre škropilnice zelo pomembna pravilna izbira šob. V letu 2017 je bil na Laboratorijskem polju Biotehniške fakultete v Ljubljani izveden terenski poskus, v katerem je bila uporabljena Lechler IDTA 120-03 C šoba proti zanašanju z dvojnim asimetričnim pretokom. Posebnost te šobe je kot sprednjega brizgalnega curka 30o od navpične črte in kot zadnjega brizgalnega curka 50o. Poleg tega gre 60% prostorninskega pretoka na sprednji del in 40% od tega gre na zadnji del šobe. Pršenje je potekalo v času cvetenja spomladanske pšenice s fungicidom Prosaro. V poskusu smo uporabili tri različne tlake škropljenja. Prvi tlak je bil 2,0 bara s porabo vode 166 l / ha, drugi tlak je bil 5,0 bara s porabo vode 262 l / ha in zadnji tlak je bil 8,0 bara s porabo vode 333 l / ha. Na pšenični glavi in listih smo učinkovitost nanosa analizirali z WSP in količino le-tega z UV barvanjem. Najvišjo kakovost nanosa smo dosegli s pritiskom 5,0 bara tako na glavi kot na listih, najnižjo kakovost pa s tlakom škropljenja 2,0 bar. Pokritost hrbtne strani pšenične glave je bila le 12% pri uporabi pritiska razprševanja 2,0 bara, količina nanosa na hrbtno in sprednjo stran pšenične glave pa je bila veliko večja pri tlaku škropljenja 5,0 bara ali 8,0 bara namesto 2,0 bara.
|
For good and sufficient application of phyto farmaceutical product is besides technicaly good sprayer, correct nozzle selection very important. In year 2017 a field trial was conducted on the Laboratory field of Biotechnical faculty in Ljubljana in which Lechler IDTA 120-03 C anti-drift nozzle with double asymmetrical flow was used. The special feature of this nozzle is an angle of front spray jet of 30o from vertical line and angle of back spray jet of 50o. Besides that, 60% of volume flow rate goes to front part and 40% of it goes to back part of nozzle. Spraying was carried out in the time of flowering of spring wheat with fungicide Prosaro. In trial three different pressures of spraying were used. The first pressure was 2,0 bar with water consumption of 166 l/ha, the second pressure used was 5,0 bar with water consumption of 262 l/ha and the last pressure was 8,0 bar with water consumption of 333 l/ha. On wheat head and leaves the deposit efficiency was analyzed with WSP and quantity of it with UV dye. The highest deposit quality was achieved with pressure of 5,0 bar both on head and leaves and the lowest quality was achieved with the spray pressure of 2,0 bar. Coverage of back site of wheat head was only 12% when using spray pressure of 2,0 bar. Quantity of deposit on back and front site of wheat head was much higher when pressure of spraying was 5,0 bar or 8,0 bar instead of 2,0 bar.
|
Pri nanosu fitofarmacevtskega sredstva je poleg tehnično dobro narejene škropilnice zelo pomemben izbor pravih šob. Leta 2017 smo na delu Laboratorijskega polja Biotehniške fakultete v Ljubljani izvedli poskus, v katerem smo uporabili šobo z zmanjšanim zanašanjem z dvojnim asimetričnim curkom, Lechler IDTA 120-03 C. Posebnost te šobe sta kot sprednjega curka 30o od navpičnice in kot zadnjega curka 50o. Poleg tega gre spredaj 60 % volumskega pretoka, zadaj pa 40 %. Škropljenje smo izvedli v času cvetenja jare pšenice s fungicidom Prosaro. V poskusu smo uporabili tlak škropljenja 2,0 bar pri porabi vode 166 l/ha, 5,0 bar pri porabi vode 262 l/ha in 8,0 bar pri porabi vode 333 l/ha. Na klasu in listih jare pšenice smo ugotavljali kakovost nanosa z WSP lističi in količino depozita z UV barvilom. Najboljša kakovost nanosa tako na listih kot na klasu je bila dosežena pri tlaku škropljenja 5,0 bar, najslabša pa pri tlaku škropljenja 2,0 bar. Na zadnji strani klasa smo pri tem tlaku dosegli le 12 % pokritost. Pri tlaku škropljenja 5,0 bar in 8,0 bar smo dosegli precej večjo količino depozita tako na sprednji in na zadnji strani klasa kot pri tlaku škropljenja 2,0 bar.
|
96194
|
Proučevano območje se nahaja v bližini vasi Osek, v Vipavski dolini, JV Slovenija. Severni rob Vipavske doline strukturno spada v enoto Zunanji Dinaridi. Zaradi naravne strukture območja so mezozojski karbonati trnovskega in hrušiškega kapca potisnjeni čez strukturno deformiran paleogeni fliš. Nad bolj rahlo flišastimi pobočji se dvigujejo strma karbonatna pobočja in klifi. Mehansko preperevanje apnenca oskrbuje z materialom v obliki velikih akumulacij karbonatnega gramoza in večjih blokov kamnin, ki so vključeni v pobočne procese gibanja. Na digitalnem modelu višin (DEM), izpeljanem iz lidarskih podatkov, lahko zelo dobro opazimo dokaze o naklonskih gibanjih, predvsem gravitacijsko-drsnih blokih, in geomorfologiji površja. Na senčnem DMS proučevanega območja je zelo izrazito viden karbonatni blok, ki smo ga poimenovali Podkucelj. Diplomsko delo zajema geološko kartiranje območja okoli vasi Osek z namenom določitve litološke in sedimentne sestave območja ter se osredotoča na geomorfološke značilnosti obravnavanega območja, s poudarkom na analizi večjega gravitacijskega bloka Podkucelj. Geološko kartiranje in DEM analiza sta pokazala, da je blok Podkucelj zgrajen iz apnenca in apnenčastih breč, njegova površina pa je nekoliko manjša od 1 km2. Poleg tega je blok razdeljen na tri dele: Osrednji Podkucelj, ki je največji, ter manjša Južni in Severni Podkucelj. Čelo vseh treh blokov je sestavljeno iz apnenca, medtem ko se karbonatne breče pojavljajo v zaledju. Breccia je ponekod slojevana in ima različne stavke in dip. Na vseh blokih so prisotne planarne površine, kar kaže na rotacijsko gibanje. Bloki so izpostavljeni intenzivnemu preperevanju in krasitvi. Poleg večjega karbonatnega bloka lahko na površini opazimo še druge morfometrične elemente, zlasti melišča in karbonatne megabede, ki so prisotne v flišu, ki so bolj odporne na vremenske vplive in tako izstopajo, tako v naravi kot na DEM.
|
The studied area is located in the vicinity of the village Osek, in the Vipava valley, SW Slovenia. The northern edge of the Vipava valley belongs structurally to the External Dinarides unit. Due to the naturally occurring structure of the region, the Mesozoic karbonates of the Trnovo and Hrušice nappe are thrusted over the structurally deformed paleogenic flysch. As a result, there are steep carbonate slopes and cliffs that rise above the more gently sloping flysch slopes. Mechanical weathering of limestone supplies material in the form of large accumulations of carbonate gravel and larger blocks of rocks that are involved in slope movement processes. The evidence of slope movement processes, especially gravity-slide blocks, and geomorphology of the surface can be very well observed on the digital elevation model (DEM) derived from lidar data. On the shaded DEM of the investigated area, a carbonate block, which we named Podkucelj, can be seen very distinctly. The diploma work includes geological mapping of the area surrounding the village Osek in order to determine the lithological and sedimentary composition of the territory, and focuses on the geomorphological characteristics of the area, with an emphasis on the analysis of the larger gravity block Podkucelj. Geological mapping and DEM analysis showed that the Podkucelj block is built from limestone and limestone breccias, and its surface is slightly less than 1 km2. In addition, the block is divided into three parts: Osrednji Podkucelj, which is the largest, and the smaller Južni and Severni Podkucelj. The forehead of all three blocks is composed of limestone, while carbonate breccias appear in the hinterland. Breccia is bedded in some places and has different strike and dip. There are planation surfaces present on all blocks, indicating a rotational movement. The blocks are subject to intensive weathering and karstification. In addition to the larger carbonate block, other morphometric elements can be observed on the surface, in particular, scree deposits and carbonate megabeds present in flysch, which are more resistant to weathering and thus stand out, both in nature and on the DEM.
|
Preučevano območje se nahaja v okolici vasi Osek, v Vipavski dolini, JZ Slovenija. Severni rob Vipavske doline strukturno pripada enoti Zunanjiih Dinaridov. Zaradi narivne zgradbe območja mezozojski karbonati Trnovskega in Hrušiškega pokrova nalegajo na strukturno močno deformiran paleogenski fliš. Morfološki odraz narivne zgradbe so strma karbonatna ostenja, ki se dvigajo nad položnejšim flišnim pobočjem. Mehansko preperevanje apnencev proizvaja material v obliki obsežnih akumulacij kvartarnih gruščev in večjih blokov kamnin, ki so vključeni v pobočne procese. Posledice pobočnih procesov, predvsem gravitacijske bloke, in pa geomorfologijo površja lahko zelo dobro opazujemo na digitalnem modelu višin (DMV), pridobljenim iz lidarskih podatkov. Na senčenem DMV-ju preiskovanega območja zelo izstopa karbonatni blok, ki smo ga poimenovali Podkucelj. Diplomsko delo zajema geološko kartiranje območja širše okolice vasi Osek, z namenom ugotovitve litološke in sedimentne sestave ozemlja. Osredotoča se na geomorfološke značilnosti območja, s poudarkom na analizi večjega gravitacijskega bloka Podkucelj. Geološko kartiranje in analiza DMV-ja je pokazala, da je blok Podkucelj grajen iz apnenca in apnenčeve breče, njegova površina pa znaša malo manj kot 1 km2. Dodatno je blok razdeljen na tri dele in sicer: Osrednji Podkucelj, ki je največji ter Južni in Severni Podkucelj, ki sta manjša. Čelo vseh treh blokov je sestavljeno iz plastnatih apnencev, medtem ko se karbonatna breča pojavlja v zaledju. Breča je ponekod plastnata, njeni vpadi pa so različni. Na vseh blokih so prisotne izravnave, kar nakazuje na rotacijsko premikanje. Bloki so podvrženi intenzivnemu preperevanju in tudi zakrasevanju. Poleg večjega karbonatnega bloka, lahko na površini opazujemo še druge morfometrične elemente. Lepo so vidna predvsem melišča in karbonatne megaplasti v flišni podlagi, ki so bolj odporne na preperevanje in zato izstopajo tako v naravi kot na DMV-ju.
|
103585
|
Uvod: Ena izmed najpogostejših deformacij hrbtenice, s katero se srečujemo, je skolioza. Najlažje jo opišemo, če govorimo o dimenzijski ukrivljenosti hrbtenice v vseh treh ravninah. Deformacijo glede na določene parametre lahko zdravimo operativno ali konzervativno z uporabo različnih spinalnih ortoz. Še posebej je TriaC ortoza tista oblika, ki je v nekaterih primerih najbolj primerna za konzervativno zdravljenje hrbtenice. Njen primarni cilj je zmanjšati napredovanje deformacij in uravnati ukrivljenost v normalen anatomski položaj. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti konstrukcijo elastične korekcijske spinalne ortoze TriaC, njeno učinkovitost pri zdravljenju skolioz skozi čas na podlagi predhodno izvedene raziskave. Metode dela: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo zbiranja literature s pomočjo domačih in tujih virov. Izbrana literatura je bila zbrana preko mednarodnih podatkovnih baz z uporabo ključnih besed. Izbrana literatura je bila izbrana glede na časovno obdobje 2008-2018. Ker je bila opornica TriaC v preteklosti bolj uporabljena in raziskana, smo uporabili tudi starejše klinično relevantne raziskave. Rezultati: Našli smo štiri uporabne članke na temo opornice TriaC. Primerjali in predstavili smo jih. Za boljšo primerjavo smo uporabili drugo različico elastične spinalne ortoze - SpineCor ortozo. Razprava in zaključek: TriaC ortoza je ena izmed fleksibilnih dinamičnih ortoz, ki je bila razvita z namenom udobja, kozmetike in možnosti kontrole med uporabami. Njegova prepoznavna lastnost je ustvarjanje kontinuiranih korekcijskih sil na hrbtenico v vseh položajih in s tem doseganje korekcije, ki ni le posledica zunanjih sil, ampak tudi notranjih sil, ki jih ustvarjajo mišice. Gre za samostojno ortozo, ki se začne graditi od glavne zgornje ukrivljenosti navzdol. Za korekcijo ledvene ukrivljenosti je najbolj primerna ortoza, ki je manj primerna za prsno in dvojno ukrivljenost. Večji pozitivni učinek se kaže na področju kozmetike, prilagodljivosti in udobja v primerjavi z drugimi togimi ortozami.
|
Introduction: One of the most common spinal deformations we encounter is scoliosis. It is easiest to describe it if we speak on the dimensional curvature of the spine in all three planes. We can treat deformation with regards to certain parameters operatively or conservatively with the use of various spinal orthoses. Especially TriaC brace is the one which is the most appropriate form in some cases to treat the spine conservatively. Its primary goal is to reduce the progression of deformation and to align the curvatures into a normal anatomic position. Purpose: The purpose of the bachelor’s thesis is to present the construction of the elastic correctional spinal orthosis TriaC, its efficiency in the treatment of scolioses through time on the basis of the previously performed research. Methods: In order to produce the bachelor’s thesis, we used the descriptive method of collecting literature by means of domestic and foreign sources. The selected literature was collected through the international databases by the use of keywords. We selected it with regards to the timeframe 2008-2018. Because the TriaC brace was more used and researched in past, however, we also used older clinically relevant studies. Results: We found four useful articles on the topic of the TriaC brace. We compared them and presented them. For a better comparison, we used the second version of the elastic spinal orthoses – the SpineCor orthosis. Discussion and conclusion: TriaC brace is one of the flexible dynamic orthoses which was developed with the purpose of the comfort, cosmetics, and the option of control between the uses. Its recognizable characteristic is creating continuous correctional forces on the spine in all the positions and thus achieving the correction which is not only a consequence of outer forces but also internal forces which are created by muscles. It is the sole orthosis which begins building from the main upper curvature downwards. The orthosis is the most appropriate for the correction of lumbar curvatures. It is less appropriate for thoracic and double curvatures. The larger positive effect is shown in the field of cosmetics, adjustability, and comfort in comparison to other rigid orthoses.
|
Uvod: Ena najpogostejših deformacij hrbtenice, s katero se srečujemo, je skolioza. Najlažje jo opišemo, če govorimo o dimenzionalni ukrivljenosti hrbtenice v vseh treh ravninah. Deformacijo glede na določene parametre lahko zdravimo operativno ali konzervativno z uporabo različnih spinalnih ortoz. Ravno elastična TriaC ortoza je tista, ki je v nekaterih primerih najbolj primerna oblika za konzervativno zdravljenje le-te. Njen prvoten cilj je zmanjšanje progresije deformacije in krivine poravnavati v normalen anatomski položaj. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti konstrukcijo elastične korekcijske spinalne ortoze TriaC, njeno učinkovitost pri zdravljenju skolioz skozi čas na podlagi predhodno opravljenih raziskav. Metode dela: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo zbiranja literature s pomočjo domačih in tujih virov. Izbrano literaturo smo pridobili preko mednarodnih baz podatkov z uporabo ključnih besed. Izbirali smo jo glede na časovni okvir 2008–2018, ker pa je ortoza TriaC bila nekoč bolj uporabljana in raziskovana, smo uporabili tudi starejše klinično pomembne študije. Rezultati: Na temo TriaC ortoze smo našli štiri uporabne članke, katere smo medsebojno primerjali in predstavili. Za boljšo primerjavo smo uporabili drugo različico elastičnih spinalnih ortoz – SpineCor ortozo. Razprava in sklep: TriaC ortoza je ena izmed fleksibilnih dinamičnih ortoz, ki je bila razvita z namenom udobja, kozmetike in možnostjo nadzora med samo uporabo. Njena prepoznavna lastnost je ustvarjanje neprekinjenih korekcijskih sil na hrbtenico v vseh položajih in s tem doseganje korekcije, ki ni le posledica delovanja zunanjih sil, ampak tudi notranjih sil, ki jih ustvarijo mišice. Je edina ortoza, ki se začne graditi od glavne zgornje krivine navzdol. Ortoza je najbolj primerna za korekcijo lumbalnih krivin, manj za torakalne in dvojne krivine. Večji pozitivni učinek kaže na področju kozmetike, prilagodljivosti in udobja v primerjavi z ostalimi rigidnimi ortozami.
|
104071
|
Motnje hranjenja so zelo kompleksen, vse bolj aktualen družbeni problem. Anoreksija je še posebej težko razumeti. Vedno več ljudi se zaveda, da v resnici ne gre za težave s hrano, da so v resnici zasvojenost, kjer so vzroki veliko globlji. Toda mnogi ljudje še vedno mislijo, da mora oseba samo začeti jesti normalno in da bo anoreksija čudežno izginila. Ne razumejo, da "zdravljenje" pomeni proces, ki zahteva veliko volje in dela na sebi. V empiričnem delu želim pokazati, da to pomeni "zdraviti" zmagati dolgo in težko boj. Če želite imeti vzpone in padce, ampak vztrajati in se vsak dan znova odločiti, da želite biti zdravi, da želite biti srečni. V teoriji pa bom osvetlil ta proces in oblike pomoči, ki so na voljo. Anoreksija zahteva leta zdravljenja, v povprečju devet let, nekateri pa nikoli ne zdravijo. Naši lastni interesi so nas pripeljali do izbrane teme zaradi naših znancev z ljudmi z anoreksijo, ljudi, ki so si opomogli od anoreksije in ljudi, ki imajo drugo obliko motenj hranjenja. Ker je to izjemno težka tema, ki lahko človeka pripelje do ponovitve, smo razširili kriterije in bili odprti za vsakogar, ki bi bil pripravljen govoriti o svojih izkušnjah in se počutil dovolj psihično močan in stabilen, da bi lahko pogledal v notranjost in ponovno doživel veliko ranljivost. Pri raziskovanju teme smo uporabili tematsko analizo, ki je idealna, če želimo raziskati posameznikovo izkušnjo. Vnaprej smo pripravili seznam vprašanj odprtega tipa, jih kategorizirali in nato pustili udeležencem prosto govoriti. Če povzamemo odgovore in teorijo, je ključnega pomena, da oseba sama prizna, da ima anoreksijo. Brez samoprepoznavanja osebi ni mogoče pomagati. Družinski sistem ni vedno eden od razlogov za razvoj anoreksije, vendar lahko starš zaradi lastne stiske nevede poškoduje otroka in s tem poveča tveganje za razvoj motnje. Ni enotnega modela, ki bi bil optimalen za vse odvisnike, v vseh pa je izjemno pomemben podporni sistem v obliki staršev, partnerjev, prijateljev ali strokovno usposobljenih delavcev. Vpogled v razloge za pojav anoreksije je potreben, saj je edini način, da ga ozdravimo, reševanje vzrokov za njen nastanek. V našem primeru se teorija in rezultati razlikujejo le v trditvi, da ozdravljena oseba nikoli več ne razmišlja o anoreksiji kot možnem načinu reševanja težav. Teorija je, da oseba nikoli ne bo mogla jesti brezskrbno in bo vedno obremenjena s hrano in svojim telesom. Medtem nam je polovica udeležencev v intervjuju povedala, da so za seboj pustili anoreksijo in da na njih ne vpliva več.
|
Eating disorders are a very complex, increasingly topical social problem. Anorexia is especially difficult to understand. More and more people are realizing that they are not really about food problems, that they are in fact an addiction where the causes are much deeper. But many people still think that a person just needs to start eating normally and anorexia will miraculously disappear. They do not understand that “healing” means a process that requires a lot of willpower and work on oneself. In the empirical part, I want to show that it means to “heal” to win a long and hard fight. To have ups and downs, but to persevere and decide every day again that you want to be healthy, that you want to be happy. In theory, however, I will shed light on this process and the forms of assistance that are available. Anorexia requires years of treatment, an average of nine years, and some never heal. Our own interests led us to the chosen topic due to our acquaintances with people with anorexia, people who have recovered from anorexia and people who have another form of eating disorders. Because it is an extremely difficult topic that can lead a person to relapse, we expanded the criteria and were open to anyone who would be willing to talk about their experience and feel mentally strong and stable enough to be able to look inside and re-experience great vulnerability. In researching the topic, we used thematic analysis, which is ideal when we want to research an individual's experience. We prepared a list of open-ended questions in advance, categorized them, and then left the participants free to speak. To summarize the answers and theory, it is crucial that a person admit to themselves that they have anorexia. Without self-recognition, a person cannot be helped. The family system is not always one of the reasons for the development of anorexia, but the parent may unknowingly harm the child due to their own distress and consequently increase the risk of developing the disorder. There is no single model that is optimal for all addicts, and in all of them an extremely important support system in the form of parents, partners, friends or professionally trained workers. Insight into the reasons for the appearance of anorexia is necessary, as the only way to cure it is to solve the causes of its occurrence. In our case, the theory and results differ only in the claim that a person who is cured never again thinks of anorexia as a possible way to solve problems. The theory is that a person will never be able to eat carefree and will always be burdened with food and their body. Meanwhile, half of the participants in the interview told us that they had left anorexia behind and that it no longer had any effect on them.
|
Motnje hranjenja so zelo kompleksen, vedno bolj aktualen družbeni problem. Še posebej težko pa je razumeti anoreksijo. Vse več ljudi razume, da pri njih v resnici ne gre za težave s hrano, da gre v resnici za zasvojenost, pri kateri so vzroki veliko globlji. Marsikdo pa še vedno misli, da mora oseba le začeti normalno jesti in anoreksija bo čudežno izginila. Ne razumejo, da pomeni »ozdraveti« proces, ki zahteva veliko volje in dela na sebi. V empiričnem delu želim prikazati, da pomeni »ozdraveti« zmagati v dolgi in težki borbi. Imeti padce in vzpone, a vztrajati in se vsak dan znova odločiti, da želiš biti zdrav, da želiš biti srečen. V sami teoriji pa bom osvetlila ta proces in oblike pomoči, ki so na voljo. Anoreksija zahteva več let zdravljenja, v povprečju devet let, nekateri pa nikoli ne ozdravijo. K izbrani temi so nas vodili lastni interesi zaradi poznanstev z osebami z anoreksijo, osebami, ozdravelimi od anoreksije in osebami, ki imajo drugo obliko motenj hranjenja. Ker gre za izredno težko temo, ki lahko osebo pahne v reciditiv, smo razširili kriterije in bili odprti za kogarkoli, ki bi bil pripravljen govoriti o svoji izkušnji ter se počuti dovolj psihično močnega in stabilnega, da bi bil sposoben pogledati vase in ponovno doživeti veliko ranljivost. Pri raziskovanju tematike smo uporabili tematsko analizo, ki je idealna, ko želimo raziskovati posameznikovo doživljanje. Vnaprej smo si pripravili seznam odprtih vprašanj, ki smo jih razvrstili v kategorije, potem pa smo udeleženkam pustili prosto pot pri govorjenju. Če povzamemo odgovore in teorijo, je ključno, da si oseba prizna, da ima anoreksijo. Brez priznanja samemu sebi, osebi ni mogoče pomagati. Družinski sistem ni vedno eden od razlogov za nastanek anoreksije, vendar lahko starš nezavedno zaradi svojih lastnih stisk škoduje otroku in posledično poveča tveganje za razvoj motnje. Ne obstaja en sam model, ki bi bil optimalen za vse zasvojene, pri vseh pa je izredno pomemben podporni sistem v obliki staršev, partnerjev, prijateljice ali strokovnih usposobljenih delavcev. Nujen je uvid v razloge za pojav anoreksije, saj je edini način za ozdravitev, razrešitev vzrokov za njen nastanek. V našem primeru se teorija in rezultati razhajajo le v trditvi, da oseba, ki je ozdravljena, nikoli več ne pomisli na anoreksijo kot možen način reševanja težav. Teorija pravi, da oseba nikoli ne bo mogla jesti brezskrbno in bo vedno obremenjena s hrano in svojim telesom. Medtem pa nam je polovica udeleženk v intervjuju povedalo, da so anoreksijo pustile za seboj in da nanje nima več vpliva.
|
124448
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.