en2sl
stringlengths
2
16.2k
en
stringlengths
1
17.5k
sl
stringlengths
1
21.8k
id
stringlengths
5
6
V prispevku zagovarjamo tezo, da spodbujanje avtonomije otrok v vrtcu prispeva k pozitivnim učinkom avtonomnega posameznika v življenju. Različni viri utemeljujejo domnevo, da obstaja razmerje med avtonomijo otroka in avtonomijo vzgojiteljev.V prispevku ugotavljamo in raziskujemo, kako vzgojitelji ocenjujejo dejavnike lastne poklicne avtonomije, ugotavljamo dejavnike in pogoje, ki po njihovem mnenju spodbujajo samostojnost predšolskih otrok, ter preverjamo, ali ocena obeh dejavnikov in pogojev vpliva na dejansko stanje spodbujanja avtonomije otrok v vrtcu. V zvezi s spodbujanjem avtonomije otrok imamo v mislih participacijo otrok, ki jim omogočajo igranje in učenje ter manipuliranje z gradivi in učnimi pripomočki na svoj način, da jim lahko vzgojitelji ponudijo izbiro, upoštevajo njihove občutke in perspektive ter jim zagotovijo racionalno povratno informacijo. Rezultati raziskave kažejo, da evalvacija dejavnikov in pogojev za spodbujanje avtonomije otrok s strani vzgojiteljev (N = 524) ugodno vpliva na spodbujanje avtonomije otrok, vendar ni ključnega pomena. Najpomembnejša dejavnika pri spodbujanju avtonomije otrok sta vzgojitelj kot oseba in participacija otrok v predšolskem obdobju.
In the paper, we argue that fostering the autonomy of children in kindergartencontributes to the positive effects of the individual’s autonomylater in life. Various sources substantiate the assumption that there is arelationship between the child’s autonomy and the autonomy of educators.In the paper, we identify and investigate how preschool teachersevaluate the factors of their own professional autonomy, we determinethe factors and conditions that, in their opinion, foster the autonomy ofpreschool children, and we verify whether the assessment of both factorsand conditions affects the actual state of the stimulation of the autonomyof children in kindergarten. With regard to fostering the autonomy ofchildren, we have in mind the participation of children, enabling themto play and learn and to manipulate materials and teaching aids in theirown way, so that preschool teachers can offer them a choice, take intoaccount their feelings and perspectives, and provide them with rationalfeedback. The results of the research show that an evaluation of the factorsand conditions for fostering the autonomy of children by preschoolteachers (N = 524) has a beneficial effect on fostering the autonomy ofthe children, but it is not crucial. The most important factors in fosteringthe autonomy of children are the preschool teacher as a person and theparticipation of children.
Avtorji v prispevku zagovarjajo tezo, da spodbujanje avtonomije otrokv vrtcu prispeva k pozitivnim učinkom avtonomije posameznika v poznejšemobdobju. Različni viri utemeljujejo predpostavko, da obstajarazmerje med avtonomijo otrok in avtonomijo vzgojiteljev. V prispevkuso avtorji ugotavljali in raziskovali, kako vzgojiteljice in vzgojitelji vrednotijodejavnike lastne strokovne avtonomije, dejavnike in pogoje, kipo njihovem mnenju spodbujajo avtonomijo predšolskih otrok, ter aliocena obojih dejavnikov in pogojev vpliva na dejansko stanje spodbujanjaavtonomije otrok v vrtcu. Ko govorimo o spodbujanju avtonomijeotrok, imamo v mislih participacijo otrok, omogočanje možnosti otrokom,da se igrajo in učijo ter manipulirajo z materiali, učnimi pripomočkina svoj način, da vzgojitelji in vzgojiteljice nudijo otrokom možnostizbire, upoštevajo njihova čustva in perspektivo otrok ter jim dajejo racionalnepovratne informacije. Izsledki raziskave kažejo, da vrednotenjevzgojiteljic in vzgojiteljev (N = 524) dejavnikov in pogojev spodbujanjaavtonomije otrok ugodno vpliva na spodbujanja avtonomije pri otrocih,ni pa ključnega pomena. Najpomembnejša dejavnika spodbujanja avtonomijeotrok sta vzgojitelj kot oseba in participacija otrok.
128590
Diplomsko delo poskuša razložiti tematizacijo homoseksualnosti v Forsterjevih romanih Soba z razgledom, Howards End in Maurice, v kontekstu viktorijanske dobe, in s tem tudi utemeljiti, zakaj je moral eden od romanov čakati več kot pol stoletja, da je bil izdan. Da bi razumeli dela, moramo razumeti njihovega avtorja, pa tudi okolje in družbene okoliščine, v katerih so bila napisana, zato se diplomsko delo osredotoča tako na avtorja in njegovo pisanje kot na značilnosti viktorijanske družbe, med katerimi se osredotočamo na tiste glede spola in spolnosti. V nadaljevanju so predstavljeni izbrani romani, sledi pa podrobnejša analiza romana Maurice, kjer so predstavljene značilnosti obdobja, ki je v romanu prepoznavno, s poudarkom predvsem na vplivu, ki ga je imela negativna miselnost do homoseksualnosti v tem obdobju, tako na razmere protagonistov kot na same romane, zato je diplomsko delo zaključeno s primerjavo izbranih del in komentarjem na zapoznelo objavo romana Maurice.
Undergraduate thesis tries to explain the thematization of homosexuality in Forster%s novels A Room with a View, Howards End and Maurice, in the context of the Victorian era, and with that also substantiate, why one of the novels had to wait over half a century to be published. To understand the works, we need to understand their author, and also the environment and social circumstances in which they were penned, therefor the undergraduate thesis focuses both on the author and his writings, and the characteristics of Victorian society, among which we focus on those regarding gender and sexuality. After that we introduce the selected novels followed by a more in depth analysis of the novel Maurice, where we present the characteristics of the era recognizable in the novel, focusing predominantly on the influence that the negative mentality towards homosexuality in the era, had both on conditions of the protagonists and the novels themselves. The undergraduate thesis comes to a conclusion with a comparison of the selected works and a commentary on the delayed publication of the novel Maurice.
Diplomsko delo skuša v kontekstu viktorijanstva objasniti tematizacijo homoseksualnosti v Forsterjevih romanih Soba z razgledom (A Room with a View), Howardov kot (Howards End) in Maurice in s tem tudi utemeljiti, zakaj je eden izmed teh romanov na svojo objavo čakal več kot pol stoletja. Za razumevanje del je pomembno razumevanje njihovega avtorja ter okolja in družbenih okoliščin, v katerih so nastala, zato se v diplomskem delu posvetimo tako avtorju in njegovemu ustvarjanju kot tudi značilnostim viktorijanske družbe, med katerimi so izpostavljene tiste, ki so vezane na spol in spolnost. Temu sledi predstavitev izbranih romanov in podrobnejša analiza romana Maurice, kjer so predstavljene značilnosti obdobja, ki so odsevale v romanih, pri katerih se osredotočimo predvsem na vpliv, ki ga je negativna miselnost o homoseksualnosti v obdobju imela tako na okoliščine literarnih oseb kot na same romane. Diplomsko delo se zaključi s primerjavo izbranih del in obrazložitvijo zapoznele objave romana Maurice.
104635
V diplomskem delu smo razvili igro, ki temelji na Unityu, za vizualizacijo različnih algoritmov za ustvarjanje labirintov in iskanje poti skozi njih. Igra ponuja različne načine za predstavitev algoritmov na različne načine. Eden od načinov igre nam omogoča ustvarjanje labirintov z uporabo devetih različnih algoritmov. Drugi nam omogoča reševanje labirintov s šestimi različnimi algoritmi in njihovimi kombinacijami. Zadnji način igre je namenjen uporabnikom, ki iščejo nekaj možganske stimulacije, saj vnaprej pripravlja naključne labirinte in izrisuje pot, ki ji morajo uporabniki slediti s kombiniranjem iskalnih algoritmov, da bi uspešno rešili labirint. Igra je zasnovana tako, da nam omogoča čim večji nadzor nad izvajanjem algoritmov (upočasnitev, ustavitev, korak za korakom, prikaz ustreznih podatkov med izvajanjem).
In this thesis, we developed a Unity-based game to visualize different algorithms for generating labyrinths and finding paths through them. The game offers different modes to present the algorithms in different ways. One of the game modes allows us to generate labyrinths using nine different algorithms. Another enables us to solve labyrinths with six different algorithms and their combinations. The last game mode is intended for users who are looking for some brain stimulation, as it prepares random labyrinths in advance and plots the path that users have to follow by combining search algorithms in order to successfully solve the labyrinth. The game is designed to give us as much control over the execution of algorithms as possible (slowing down, stopping, step-by-step execution, showing relevant data during execution).
V okviru diplomske naloge smo s pomočjo orodja Unity izdelali igro za predstavitev delovanja različnih algoritmov za tvorbo labirintov in iskanje poti v njih. Igra ponuja različne igralne načine in z vsakim nam poiskuša prikazati delovanje posameznih algoritmov. Eden izmed igralnih načinov nam omogoča tvorbo labirintov z devetimi različnimi algoritmi. Drugi nam omogoča reševanje labirintov s šestimi različnimi algoritmi in njihovimi kombinacijami. Tretji igralni način pa je namenjen tistim, ki si želijo razmigati možgane, saj vnaprej pripravi naključne labirinte in izriše pot, ki ji morajo uporabniki slediti s pomočjo sestavljanja iskalnih algoritmov, da uspešno rešijo labirint. Igra je zasnovana tako, da nam omogoča čim večji nadzor nad izvajanjem algoritmov (upočasnjevanje, ustavljanje, premik za en korak, izpis podatkov med izvajanjem algoritmov).
125535
V diplomskem delu je predstavljena karakterizacija gama polja znotraj jedrskega reaktorja z eksperimenti in računskim modeliranjem. V prvem delu diplomskega dela je predstavljen potek prenosa jedra z nevtroni in nevtroni. Opisane so visokoenergijske fotonske in elektronske reakcije ter pomen njihove sklopitve za natančne izračune energijskega odlaganja. Enačbe transporta delcev so predstavljene s poudarkom na izpeljavi pomožnih operatorjev, ki se uporabljajo za zmanjšanje variance transportnih kod delcev Monte Carlo. karakterizacija polja sevanja gama z uporabo transportnih kod Monte Carlo upošteva le takojšnje generiranje gama iz cepitvenih, neelastičnih sipanja in hitrih reakcij (n, gama). Predhodne ocene kažejo približno 30-odstotno podcenjenost v primerjavi z meritvami. Šifrant JSIR2S za izračune zapoznelega sevanja je bil razvit in validiran s številnimi eksperimenti. Karakterizacija nevtronskega in hitrega sevanja gama znotraj naprav za obsevanje jedra reaktorja JSI TRIGA je bila izvedena s pomočjo aproksimacije kerme Računski model je bil kasneje razširjen in termin kritičnosti vir preveden v fiksni vir za izračune parametrov zmanjšanja variance. Metodologija je bila validirana z eksperimenti, ki so pokazali dobro ujemanje za nevtrone, in podcenjevali gama polje zaradi zanemarjanja zakasnelega sevalnega polja. Na reaktorju JSI TRIGA je bilo izvedenih več eksperimentalnih kampanj s cepitveno in ionizacijsko komoro in termoluminiscenčnimi dozimetri. Razvit je bil eksperimentalni postopek za ocenjevanje zapoznele frakcije gama. Na zgoraj omenjenih meritvah je bila izvedena validacija JSIR2S, ki izkazuje strinjanje v okviru negotovosti.Primer uporabe JSIR2S za kalibracijo polprevodniških detektorjev v reaktorju JSI TRIGA po zaustavitvi reaktorja je opisan.Kodirni paket JSIR2S se uporablja tudi za izračune stopnje zaustavitve pri fuzijskih problemih, ki kažejo dobro ujemanje s poskusi in podobnimi dvostopenjskimi in enostopenjskimi metodološkimi kodami za karakterizacijo polja z zakasnitvijo sevanja.
The work presented in this thesis deals with the characterization of gamma field inside a nuclear reactor by experiments and computational modelling. In the first part of the thesis an outline of the nuclear with neutrons and neutron transport. A description of high energy photon and electron reactions and importance of their coupling for accurate calculations of energy deposition. Particle transport equations are presented with emphasis on deriving adjoint operators used for variance reduction of Monte Carlo particle transport codes. Characterization of gamma radiation field using Monte Carlo transport codes only takes into account prompt gamma generation from fission, inelastic scattering and prompt (n,gamma) reactions. Previous evaluations suggest a roughly 30 % underestimation compared to measurements. A JSIR2S code package for delayed radiation field calculations has been developed and validated by numerous experiments. Characterization of neutron and prompt gamma radiation field inside the JSI TRIGA reactor core irradiation facilities was performed using the kerma approximation. The computational model was later expanded and the criticality source term translated to a fixed source for calculations of variance reduction parameters. The methodology has been validated by experiments, showing good agreement for neutrons, while underestimating the gamma field due to neglecting delayed radiation field. Several experimental campaigns were performed at JSI TRIGA reactor using fission and ionization chamber and Thermoluminescent dosimeters. An experimental procedure for estimation of the delayed gamma fraction was developed. Validation of the JSIR2S was performed on the above mentioned measurements, showing agreement within the uncertainty. use case on using the JSIR2S for calibration of semiconductor detectors in the JSI TRIGA reactor after reactor shut-down is described. The JSIR2S code package is also applied to shut-down dose rate calculations in fusion problems showing good agreement with experiments and similar two-step and single-step methodology codes for delayed radiation field characterization.
Doktorsko delo obravnava eksperimentalno in računsko karakterizacijo polja žarkov gama v jedrskih reaktorjih. V prvem delu predstavimo jedrske reakcije z nevtroni, njihov transport in transport nastalih visoko energijskih fotonov in elektronov ter izpostavili pomembnost njihovega prelivanja za izračune deponirane energije. Predstavimo tudi splošno transportno enačbo s poudarkom na adjungiranih operatorjih, ki se uporabljajo za redukcijo variance v preračunih transporta delcev z metodo Monte Carlo. Pri uporabi metode za Monte Carlo transprot delcev se navadno upoštevajo samo promptne reakcije produkcije žarkov gama kot so fisija, neelastično sipanje in promptne reakcije (n,gamma). Meritve kažejo na 30 % podcenitev izračunov, kar pripisujemo zakasnelemu sevanju. Razvili smo programski paket JSIR2S za izračune polja zakasnelega sevanja. Paket smo validirali na vrsti eksperimentov na reaktorju IJS TRIGA ter na nekaterih fuzijskih eksperimentih za izračun hitrosti doze po zaustavitvi. Začetno karakterizacija polja nevtronov in promptnih žarkov gama v obsevalnih mestih sredice reaktorja IJS TRIGA smo izvedli v približku kerme. Razširjen računski model smo uporabili za izračune sevalnega polja zunaj biološkega ščita reaktorja. Nevtronski izvor smo iz preračunov kritičnosti prevedli na fiksni izvor, ki smo ga uporabili za določanje parametrov redukcije variance. Za polje nevtronov dobimo ujemanje znotraj negotovosti, polje žarkov gama pa podcenimo ker ne upoštevamo polja zakasnelega sevanja. Na reaktorju IJS TRIGA smo izvedli več eksperimentov z meritvami s fisijskimi in ionizacijskimi celicami ter termoluminescentnimi dozimetri. Razvili smo proceduro za eksperimentalno določanje prispevka polja zakasnelih žarkov gama. Pridobljene rezultate smo uporabili za validacijo JSIR2S, kjer dobimo ujemanje znotraj negotovosti. JSIR2S smo uporabili tudi za kalibracijo polprevodniških dozimetrov v polju žarkov gama po zaustavitvi reaktorja IJS TRIGA. JSIR2S smo aplicirali tudi na fuzijske probleme za izračune hitrosti doze po zaustavitvi reaktorja, ki kažejo na dobro ujemanje z eksperimenti oziroma z preračuni s podobnimi programskimi orodji z uporabo eno ali dvo-koračne metode.
116136
Televizija ponuja širok spekter medsebojno povezanih in soodvisnih vsebin, ki so produktkonvencij, več kot enega žanra. Proces, imenovan hibridnost, apelira na širok spekter občinstva s tem, ko prestopa in povezuje dva ali več žanrov. Večina transformacijskih televizijskih oddaj je mešanica elementov realnosti in dokumentarnih žanrov. V pričujočem diplomskem delu raziskujemo hibridnost, ki temelji na induktivni žanrski analizi transformativnih televizijskih oddaj. Z združitvijo in kombinacijo omenjenih žanrov ustvarjamo novo reprezentacijo pripovedovanja zgodb. V diplomski nalogi je s primerjavo izbranih oddaj o prenovi doma predstavljeno, v kolikšni meri se zaznani kontekstualni in vsebinski elementi skladajo s konvencijami realnosti in dokumentarnih žanrov. Rezultati dopolnjevanja in mešanja elementov so prikaz hibridnosti. Analiza izbranih oddaj o prenovi doma - Delovna akcija, Holmes Family Rescue in Holmes Family Effect ter DIY SOS Big Build - hkrati pomeni standardizacijo žanrskih elementov. Glavna ugotovitev diplomskega dela je formulacija, ki je opazna skozi ponavljajoče se vzorce uporabe in razporeditve elementov ter primerljivega toka vsebin. S pomočjo analize smo ugotovili močan vpliv inkluzivnega izpovedniškega stila pripovedovanja zgodb in inherentnega učinka dramatizacije, ki so predstavljene v vseh analiziranih predstavah in pripomorejo k temu, da gledalci pritegnejo in zadržijo pozornost.
Television offers a wide range of interconnected and interdependent content, the product ofconventions, of more than one genre. The process called hybridity appeals to a wide range ofaudiences by crossing and connecting two or more genres. The majority of transformationtelevision shows are a mixture of elements of the reality and documentary genres. In thepresented thesis we research hybridity, based on the inductive genre analysis of transformativetelevision shows. The merge and combination of the mentioned genres creates a newrepresentation of storytelling. With the comparison of selected home renovation shows, thethesis presents to what extent perceived stylistic and contextual elements fit the conventions ofthe reality and documentary genres. The results of complementing and mixing elements are anindication of hybridity. The analysis of selected home renovation shows - Working Action,Holmes Family Rescue and Holmes Family Effect, and DIY SOS: The Big Build, at the sametime implies the standardisation of genre elements. The main finding of the thesis is formulation,which is noticeable through recurringpatterns of use and arrangement of elements and thecomparable content flow. Through the analysis we identified the strong influence of theinclusive confessional style of storytelling and the inherent effect of dramatization. Thesefeatures are presented in all of the analyzed shows and help engage andhold the attention ofviewers.
Televizijski zaslon vsakodnevno ponuja širok spekter medsebojno povezanih in soodvisnih vsebin, ki so produkt konvencij, več kot enega žanra. Proces, imenovan hibridnost, s prehajanjem in medsebojnim povezovanjem dveh ali več žanrov nagovarja široko množico gledalcev. Večji del oddaj, katerih osrednji namen je preobrazba, temelji na mešanici prvin resničnostnega in dokumentarnega žanra. Cilj diplomskega dela je na osnovi induktivne žanrske analize oddaj preobrazbene televizije raziskati hibridnost. Ta ob združevanju elementov omenjenih žanrov ustvarja nove oblike upodobitve in pripovedovanja zgodb. Z izbranimi oddajami prenove doma sem primerjala, do kolikšne mere se razbrani stilistični in vsebinski elementi ujemajo s konvencijam resničnostnega ter dokumentarnega žanra. Rezultat dopolnjevanja in mešanja elementov je pokazatelj hibridnosti. Analiza izbranih oddaj obnove domov - Delovne akcije, Holmes Family Rescue in Holmes Family Effect ter DIY SOS: The Big Build, obenem implicira še standardizacijo žanrskih elementov. Ponavljajoči se vzorci rabe in razporeditve elementov ter primerljiv vsebinski potek oddaj dokazujejo formuliranost, ki je temeljna ugotovitev diplomskega dela. Ob analizi sem razpoznala močan vpliv vključujočega izpovednega sloga pripovedovanja zgodb in inherenten učinek dramatizacije. Omenjene lastnosti so prisotne v vseh analiziranih oddajah in pripomorejo k zanimanju in ohranjanju pozornosti gledalcev.
141074
Namen diplomske naloge je bil ugotoviti ergonomsko prilagoditev kmetijskega traktorja za delo v gozdu. S pomočjo švedskih ergonomskih smernic za gozdarske stroje smo primerjali dva traktorja Zetor različnih let. Ugotovili smo, da traktorji ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z izpostavljenostjo delavcev vibracijam. Poleg tega imata oba neustrezno požarno zaščito in opremo za ugašanje stroja ter tudi brez opozorilnih znakov v primeru nesreče zunaj kabine. Starejši traktor ne dosega osvetlitve delovnega prostora. Preučevani traktorji v trenutnem stanju in načinu njihove uporabe niso primerni za profesionalno ali občasno delo v gozdu. Kljub temu pa bi jih lahko z ukrepi, novimi organizacijskimi pripomočki in zamenjavo obstoječe opreme prilagodili za varno in prijazno uporabo. Primerjava ergonomskih profilov traktorjev kaže, da je tehnološki razvoj traktorja izboljšal ergonomsko tehnološko ustreznost traktorja.
The purpose of this thesis was to determine ergonomic adjustment of the agricultural tractor for work in the forest. By using the Swedish ergonomic guidelines for forestry machines, two Zetor tractors of different years were compared. It was established that the tractors do not meet the requirements related to exposure of workers to vibration. Moreover, both of them have inadequate fire protection and equipment for turning off the machine and also lack warning signs in case of an accident outside the cab. The older tractor falls short of the illumination of workspace. The studied tractors at their current state and the way they are used are not suitable for professional or occasional work in the forest. However, they could be adapted for safe and employee-friendly use by taking organizational measures, introducing new accessories and replacing existing equipment. The comparison of ergonomic profiles of both tractors shows that ergonomic suitability of tractors is improving owing to technological development.
Namen diplomskega dela je bil ugotoviti ergonomsko prilagojenost kmetijskega traktorja za delo v gozdu. Uporabljene so bile švedske ergonomske smernice za gozdarske stroje. Po njih sta bila primerjana dva različno stara traktorja znamke Zetor. Ugotovljeno je bilo, da traktorja ne izpolnjujeta zahtev pri obremenitvah delavcev s tresenjem, imata neprimerno požarno zaščito, pomanjkljivo opremo za izključitev stroja ter pomanjkljive opozorilne znake v primeru nezgode izven kabine. Pri starejšem traktorju je pomanjkljiva tudi osvetljenost delovnega prostora. Ugotovljeno je bilo, da proučevana traktorja v trenutnem stanju in pri načinu uporabe nista primerna za delo v gozdu za profesionalno ali občasno delo. Z organizacijskimi ukrepi, dodatno opremo ter zamenjavo obstoječe opreme bi bilo mogoče traktorja usposobiti za varno in delavcu prijazno delo. Primerjave ergonomskih profilov obeh traktorjev pa so pokazale na povečevanje ergonomske primernosti traktorjev s tehnološkim razvojem.
115088
Opisali smo tri cinkove (II) in eno bakrovo (II) koordinacijsko spojino s 4-aminobenzojsko kislino (HL). Te spojine so [CuCl2 (HL 2) 1, [ZnCl2 (HL) 2] 2, {(L) H2O 2 (H2O)] (H2O) n 3 in [) Zn (L) (N3) n 4. Za mononuklearni spojini 1 in 2 se naslovna kislina, kot ligand, nevtralno veže preko dušikovega atoma. Po drugi strani pa v primeru polinuklearnih spojin 3 in 4 koordinacija poteka preko dušikovega in kisikovega atoma anionskega elementa L, in z anidom 4. Pri mononuklearnih spojinah 1 in 2 se vodikova formula, kot ligand, veže nevtralno z dušikovim atomom in podobno strukturo elementov IR (CV). Poleg tega smo v okviru analize preverili tudi skladnost vseh prisotnih elektronskih vezi z elementi IR-Elementom.
Three zinc(II) and one copper(II) coordination compounds with 4-aminobenzoic acid (HL) have been described. These compounds are [CuCl2(HL)2] 1, [ZnCl2(HL)2] 2, {[Zn(L)2(H2O)](H2O)}n 3 and [Zn(L)(N3)]n 4. For the mononuclear compounds 1 and 2, the title acid, as the ligand, binds neutrally via the nitrogen atom. On the other hand, in the case of the polynuclear compounds 3 and 4 coordination takes place via the nitrogen and oxygen atom of the anionic L, and additionally via the azide anions for 4. The basic formula units are also linked by the hydrogen bonds. Elemental CHN analysis was used to check the proportion of a particular element and thus compliance with the formula obtained from a specific structure. Furthermore, the IR and electron spectroscopy data were compared and all are in agreement with the present ligands (IR) and similarities within coordination spheres (UV-Vis).
Opisala sem tri cinkove(II) in eno bakrovo(II) koordinacijsko spojino z anionom 4-aminobenzojske kisline (HL). Te spojine so [CuCl2(HL)2] 1, [ZnCl2(HL)2] 2, {[Zn(L)2(H2O)](H2O)}n 3 in [Zn(L)(N3)]n 4. Pri spojinah 1 in 2, ki sta enojedrni, se naslovna kislina, kot ligand, veže nevtralno preko dušikovega atoma, pri spojinah 3 in 4, ki sta večjedrni, pa potekajo koordinacije preko dušikovega in kisikovega atoma anionskega L in pri 4 tudi dodatno preko azidnih anionov. Osnovne formulske enote so povezane tudi z vodikovimi vezmi. Z elementno CHN analizo se ugotavljata delež določenega elementa in s tem skladnost s formulo, dobljeno iz določene strukture. Primerjala sem tudi objavljene podatke za IR in elektronsko spektroskopijo, ki se skladajo s prisotnimi ligandi (IR) in podobnostjo v koordinacijski sferi (UV-Vis).
124532
Nekatere teselacije s konveksnimi mnogokotniki so odkrili že stari Grki, danes pa se vse več matematikov ukvarja z reševanjem problemov te veje geometrije. V diplomskem delu je predstavljen problem tlakovanja s konveksnimi mnogokotniki. Pentagoni so od vseh mnogokotnikov najbolj zanimivi. Do leta 2017 nismo vedeli, ali poznamo vse konveksne petkotnike, ki tlakujejo ravnino. Konveksne petkotnike, ki tlakujejo ravnino, glede na vzorec tlakovanja razdelimo na različne tipe. Posebni pogoji veljajo za konveksne petkotnike določenega tipa. Različne ploščice tvorijo različne tlakovanja, odvisno od lastnosti teh pentagonov. Prve vrste konveksnih pentagonov je opisal Reinhardt leta 1918, zadnji znani tip pa so odkrili znanstveniki Univerze v Washingtonu Bothell leta 2015. Kljub temu pa problem iskanja vseh konveksnih pentagonov, ki so ploščice v ravnini, ni mogoče rešiti le s seznamom primerov. Da bi razumeli problem, je treba upoštevati lastnosti obeh ploščic in tlakovanja. Leta 1985 sta M. D. Hirschhorn in D. C. Hunt uspela dokazati popolnost seznama enakostraničnih peterokotnikov, ki so ploščice v ravnini. Do enakega zaključka je leta 2004 prišel ruski matematik O. Bagina, ki je neodvisno od Sugimota leta 2012 in Bagine leta 2011 predstavil dokaz o popolnosti seznama petkotnikov, katerih tlakovanje je od roba do roba. V diplomskem delu prikazujemo vpoglede v dokaze o Hirschhornu in Huntu, Bagini in Sugimotu, saj so njihova odkritja prelomna pri iskanju odgovora na vprašanje tlakovanja ravnine s konveksnimi petkotniki.
Some tessellations with convex polygons were already discovered by ancient Greeks, but nowadays more and more mathematicians are engaged in solving problems of this branch of geometry. The Thesis presents the problem of tiling with convex polygons. Pentagons are the most interesting of all polygons. Until the year of 2017 we didn't know, whether we know all convex pentagons that tile the plane. We divide convex pentagons that tile the plane into different types according to the pattern of tilings. Special conditions apply for convex pentagons of a certain type. Different tiles form different tilings depending on the properties of these pentagons. First types of convex pentagons were described by Reinhardt in 1918 and the last known type was discovered by Scientists of the University of Washington Bothell in 2015. Nevertheless, the problem of finding all convex pentagons that tile the plane cannot be solved only by listing the cases. In order to understand the problem, it is necessary to observe the properties of both tiles and tilings. In 1985, M. D. Hirschhorn and D. C. Hunt were able to prove the completeness of the list of equilateral pentagons that tile the plane. Russian mathematician O. Bagina came to the same conclusion in 2004. The proof of the completeness of the list of pentagons, whose tilings are edge to edge, was presented independently from Sugimoto in 2012 and Bagina in 2011. In the thesis we show insights into proofs of Hirschhorn and Hunt, Bagina and Sugimoto, as their discoveries are groundbreaking in finding the answer to the question of tiling of the plane with convex pentagons.
Nekatera tlakovanja s konveksnimi mnogokotniki so poznali že stari Grki, s problemi te veje geometrije pa se danes ukvarja vse več matematikov. V magistrskem delu se ves čas srečujemo z vprašanjem tlakovanja s konveksnimi mnogokotniki. Od teh so najbolj zanimivi ravno petkotniki, saj do leta 2017 ni bilo znano, ali poznamo vse konveksne petkotnike, ki tlakujejo ravnino. Konveksne petkotnike, ki tlakujejo ravnino, razdelimo v družine glede na vzorec tlakovanja. Za petkotnike določene družine pa veljajo posebni pogoji oz. lastnosti. Glede na te lastnosti različni petkotniki tvorijo različna tlakovanja. Prve družine je opisal že Reinhardt leta 1918, zadnjo družino pa so odkrili znanstveniki iz univerze v Washingtonu (Bothell) leta 2015. Vendar problema odkrivanja vseh petkotnikov, ki tlakujejo ravnino ne moremo rešiti le z naštevanjem primerov. Za razumevanje problema je potrebno opazovanje lastnosti tako tlakovanj kot tlakovcev. Popolnost seznama enakostraničnih petkotnikov, ki tlakujejo ravnino, sta leta 1985 dokazala M. D. Hirschhorn in D. C. Hunt. Do enakega zaključka je prišla tudi O. Bagina leta 2004. Dokaz popolnosti seznama petkotnikov, katerih tlakovanja imajo lastnost od roba do roba, sta neodvisno drug od drugega predstavila Sugimoto leta 2012 in Bagina leta 2011. V magistrskem delu je predstavljen vpogled v dokaze Hirschhorna in Hunta, Bagina in Sugimota, saj so prelomni v odkrivanju odgovora na vprašanje tlakovanja ravnine s konveksnimi petkotniki.
99502
Ptice so gostitelji številnih herpesvirusov (HVs), pri katerih lahko okužba ostane neopažena ali povzroči (smrtno) bolezen. Za razliko od HV pri perutnini so podatki o okužbi ter prisotnosti in vplivu HV pri divjih pticah omejeni. Pri pticah je celoten seznam naravnih gostiteljev HV neznan. Vzorci organov in orofaringealnih in / ali kloakalnih brisov 1,212 živih in mrtvih prosto živečih ptic iz 15 redov so bili pregledani za prisotnost fragmenta gena HV polimeraze. HV je bil odkrit v vzorcih organov pri osmih od 55 () mrtvih sov, kloakalnih brisih v štirih od 525 (0,7%) prosto živečih ptic med migracijo, v orofakalnih in/odpavih živih ptic iz 15 reptilov (15%) in 14,5% živih ptic, ki so bile sprejete v veterinarski kliniki K (9,4%) in 14,5% prosto živečih ptic na Jelovici in 17,4% živih ptic, ki živijo na Jelovici). HV smo zaznali tako pri mrtvih kot pri živih posameznikih brez kliničnih znakov bolezni. Poleg tega v vzrejni populaciji klinično zdravih sov nismo zaznali nobenih odstopanj v produktivnosti (tj. v velikosti sklopke in zaroda). Filogenetska analiza nukleotidnih zaporedij delnega DNA polimeraznega gena HV je pokazala, da HV, zaznanih pri prosto živečih pticah, pripadajo poddružini Alphaherpesvirinae in da v populaciji prosto živečih ptic v Sloveniji krožijo različna VN, ki se v večini primerov razlikujejo od znanih HV nukleotidnih zaporedij objavljenih v GenBanku. nekatere HV so specifične za gostiteljske vrste ptic, medtem ko so bile v nekaterih primerih HV zelo podobne enakim zaporedjem nukleotidov najdene v različnih vrstah ptic, kar pomeni, da HV niso vedno omejene na gostiteljske vrste ptic. prenos HV se lahko pojavi s plenjenjem ptic ali celo s superoroptacijo. ugotovljeno je bilo tudi, da majhni glodavci niso vir HV okužb pri sovah, sokolih in pticah roparicah. rezultati raziskave so močno razširili seznam gostiteljskih vrst prosto živečih ptic, dovzetnih za HV, in pokazali, da je treba prosto živeče ptice z neznanim statusom okužbe testirati s kombinacijo orofaringealnih in kloakalnih brisov, kar bi povečalo verjetnost odkritja HV.
Birds are hosts of many herpesviruses (HVs), in which the infection can go unnoticed or cause (lethal) disease. In contrast to HV in poultry, data on infection with and the presence and impact of HV in wild birds are limited. In birds, the full list of natural hosts of HV is unknown. Samples of organs and oropharyngeal and/or cloacal swabs of 1,212 live and dead free-living birds from 15 orders were examined for the presence of a fragment of the HV DNA polymerase gene. HV was detected in organ samples in eight out of 55 (14.5%) dead owls, in cloacal swabs in four out of 525 (0.7%) free-living songbirds caught during the autumn migration, in oropharyngeal and/or cloacal swabs in 34 out of 447 (7.5%) free-living birds admitted as wildlife casualties to the Clinic for Birds, Small Mammals, and Reptiles at the Faculty of Veterinary Medicine, and in oropharyngeal swabs in 16 out of 170 (9.4%) live free-living owls sampled on Mount Krim and the Jelovica Plateau. HVs were detected in individuals found dead as well as in live individuals with no clinical signs of illness. Furthermore, no productivity deviances (i.e., in clutch and brood size) were recorded in a breeding population of clinical healthy owls. Phylogenetic analysis of nucleotide sequences of the partial DNA polymerase gene of HVs showed that HVs detected in free-living birds belong to the subfamily Alphaherpesvirinae and that different HVs have been circulating in the population of free-living birds in Slovenia, which in most cases are different from known HV nucleotide sequences published in GenBank. Some HVs are specific to the host bird species, whereas in some cases HVs very similar to identical nucleotide sequences were found in different bird orders, meaning that HVs are not always restricted to bird host species. HV transmission could occur through bird predation or even superpredation. It was also found that small rodents are not a source of HV infections in owls, falcons, and birds of prey. The results of the research greatly expand the list of HV-susceptible host species of free-living birds and show that free-living birds with unknown infection status should be tested with a combination of oropharyngeal and cloacal swabs, which would maximize the probability of HV detection.
Ptice so gostitelji številnih herpesvirusov (HV). Okužba pri njih lahko ostane neopažena ali povzroči (letalno) bolezen. Za razliko od HV pri perutnini so podatki o okužbi, prisotnosti in vplivu HV na prostoživeče ptice skopi. Celotni seznam naravnih gostiteljev HV pri pticah ni poznan. Vzorce organov, orofaringealnih in/ali kloakalnih brisov 1212 živih in mrtvih prostoživečih ptic iz 15 redov smo pregledali na prisotnost odseka gena DNA polimeraze HV. HV smo dokazali v vzorcih organov osmih od 55 (14,5 %) pregledanih poginjenih sov, v brisih kloake štirih od 525 (0,7 %) pregledanih prostoživečih pevk, odlovljenih med jesensko selitvijo, v orofaringealnih in/ali kloakalnih brisih 34 od 447 (7,5 %) prostoživečih bolnih, poškodovanih ali oslabelih ptic, ki so potrebovale nujno veterinarsko pomoč in so bile sprejete na Kliniko za ptice, male sesalce in plazilce Veterinarske fakultete, in v orofaringealnih brisih 16 od 170 (9,4 %) živih prostoživečih sov, vzorčenih na območju Krima in Jelovice. HV smo odkrili tako pri poginjenih kot tudi pri živih, klinično zdravih prostoživečih pticah. V gnezdeči populaciji sov nismo ugotovili vpliva HV na produktivnost sov, saj se število jajc in mladičev med okuženimi in neokuženimi gnezdi ni razlikovalo. Filogenetska analiza nukleotidnih zaporedij odseka gena DNA polimeraze HV je pokazala, da se HV, dokazani pri prostoživečih pticah, uvrščajo v poddružino Alphaherpesvirinae in da v populaciji prostoživečih ptic v Sloveniji krožijo različni HV, ki se v večini primerov razlikujejo od že znanih HV, objavljenih v genski banki. Nekateri HV so specifični za gostiteljsko vrsto ptic, medtem ko smo v nekaterih primerih v različnih redovih ptic odkrili zelo podobna oziroma identična nukleotidna zaporedja, kar pomeni, da HV niso vedno omejeni na vrsto ptice. Do prenosa HV bi lahko prišlo s plenjenjem ptičjega plena ali celo s superplenilstvom. Ugotovili smo tudi, da mali glodavci kot plen ne predstavljajo vira okužbe s HV za ptice iz reda sov, sokolov in ujed. Z opravljenimi študijami smo močno razširili seznam dovzetnih gostiteljskih vrst prostoživečih ptic in ugotovili, da je za dokaz HV pri prostoživečih pticah z neznanim statusom okužbe treba odvzeti tako brise orofarinksa kot brise kloake.
143968
Vankomicin je glikopeptidni antibiotik, ki se uporablja za parenteralno zdravljenje hudih po Gramu pozitivnih bakterijskih okužb in je na seznamu protimikrobnih rezerv. Zaradi ozkega terapevtskega okna je potrebno redno spremljanje terapevtskih koncentracij vankomicina in vzdrževanje njegovih serumskih koncentracij v terapevtskem območju. Prevelike koncentracije so problematične zaradi nefrotoksičnosti; po drugi strani pa lahko prenizke koncentracije vodijo do razvoja bakterijske rezistence in neučinkovite terapije. V retrospektivni raziskavi smo analizirali parenteralno zdravljenje z vankomicinom na Kliniki za infekcijske bolezni v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana v letih 2018 in 2019. Vključili smo odrasle iz neintenzivne enote in enote za intenzivno nego. Ocenili smo ustreznost začetnega odmerjanja vankomicina in spremljanja terapevtskih zdravil po internih priporočilih klinike. Preverili smo tudi razvoj akutne ledvične odpovedi med zdravljenjem z vankomicinom in vpliv možnih dejavnikov tveganja na njen pojav. V raziskavo je bilo vključenih 148 bolnikov (povprečna starost 65,8 let, 52% moških) s skupno 176 terapijami z vankomicinom. Sepsa in bakterijska pljučnica sta bili glavni indikaciji za zdravljenje z vankomicinom. Zdravljenje se je najpogosteje začelo s standardnim režimom odmerjanja 1000 mg / 12 ur. Pri 67,9% terapij je bil začetni odmerek vankomicina prilagojen glede na delovanje ledvic. Polnilni odmerek so uporabili pri 17,3% terapij, večinoma v odmerku 2000 mg in pogosteje na oddelku za intenzivno nego. Terapevtske koncentracije vankomicina so spremljali pri 158 terapijah, prvo koncentracijo pa so večinoma izmerili Vse meritve so pri manj kot 20% terapij dosegle razpon terapevtskih koncentracij vankomicina (10-15 mmol/l). Med neustreznimi najnižjimi koncentracijami so prevladovale izmerjene najnižje koncentracije, višje od 15 mmol/l. V 14,0% terapij se je razvila akutna ledvična odpoved. Med možnimi dejavniki tveganja je bila s pojavom vankomicina nad terapevtskim območjem pomembno povezana le prisotnost vsaj ene terapevtske serumske koncentracije vankomicina. Glede na te rezultate smo predlagali nekaj možnih izboljšav pri sistemskem zdravljenju z vankomicinom na Oddelku za infekcijske bolezni.
Vancomycin is a glycopeptide antibiotic, used for parenteral treatment of severe Gram-positive bacterial infections. It is on the list of reserve antimicrobials. Due to the narrow therapeutic window, regular therapeutic drug monitoring of vancomycin and maintaining its serum concentrations within the therapeutic range is required. Too high concentrations are problematic because of the nephrotoxicity; on the other hand, too low concentrations can lead to development of bacterial resistance and ineffective therapy. In the retrospective study, we analysed parenteral vancomycin treatment at Department of Infectious Diseases, University Medical Centre Ljubljana in 2018 and 2019. Adults from non-intensive care unit and from intensive care unit were included. We evaluated the adequacy of vancomycin initial dosing and therapeutic drug monitoring according to the clinic´s internal recommendations. We also checked the development of acute kidney failure during the vancomycin therapy and the impact of potential risk factors on its occurrence. The research included 148 patients (average age 65.8 years, 52 % men) with a total of 176 vancomycin therapies. Sepsis and bacterial pneumonia were the main indications for vancomycin treatment. Treatment was most often started with the standard dosing regimen of 1000 mg/12 h. In 67.9 % of therapies, initial dose of vancomycin was adjusted according to patient´s renal function. Loading dose was used in 17.3 % of therapies, mostly 2000 mg dose and more often at intensive care unit. Therapeutic vancomycin concentrations were monitored in 158 therapies, the first concentration was mostly measured before steady state was reached. All measurements reached the therapeutic concentration range of vancomycin (10–15 μmol/L) in less than 20 % of therapies. Measured trough concentrations higher than 15 μmol/L prevailed among inappropriate trough concentrations. Acute kidney failure developed in 14.0 % of the therapies. Among potential risk factors, only the presence of at least one therapeutic serum concentration of vancomycin above the therapeutic range was significantly associated with its occurrence. According to these results, we have suggested some possible improvements in systemic vancomycin treatment at Department of Infectious Diseases.
Vankomicin je glikopeptidni antibiotik, ki se parenteralno uporablja pri zdravljenju resnejših okužb s po Gramu pozitivnimi bakterijami. Razvrščen je na seznam rezervnih antibiotikov, zaradi ozkega terapevtskega okna pa zahteva redno spremljanje serumskih koncentracij vankomicina in ohranjanje le-teh znotraj terapevtskega območja. Previsoke koncentracije so problematične s strani nefrotoksičnosti, prenizke pa lahko vodijo do razvoja bakterijske odpornosti in neučinkovitega zdravljenja. Z retrospektivno raziskavo smo analizirali parenteralno uporabo vankomicina na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana, v letih 2018 in 2019. V raziskavo smo vključili polnoletne bolnike iz oddelka za odrasle in enote intenzivne terapije. Pri terapijah smo analizirali ustreznost začetnega odmerjanja vankomicina in izvajanja terapevtskega spremljanja serumskih koncentracij glede na interna priporočila klinike. Preverili smo tudi razvoj akutne ledvične okvare med zdravljenjem z vankomicinom ter vpliv potencialnih dejavnikov tveganja za njen pojav. V raziskavo smo vključili 148 bolnikov (povprečna starost 65,8 let, 52 % moških), ki so skupno imeli 176 terapij z vankomicinom. Vodilni indikaciji za vankomicin sta bili sepsa in bakterijska pljučnica. Zdravljenje so na obeh oddelkih začeli najpogosteje s standardnim režimom odmerjanja vankomicina 1000 mg/12 h. Ledvična funkcija bolnika je bila pri izbiri začetnega odmernega režima upoštevana pri skupno 67,9 % terapij. Polnilni odmerek so uporabili pri 17,3 % terapij, pogosteje v enoti intenzivne terapije in prevladoval je odmerek 2000 mg. Spremljanje terapevtskih koncentracij vankomicina so izvajali pri 158 terapijah, pri večini od njih so z meritvami koncentracij vankomicina začeli še pred stacionarnim stanjem. Terapevtsko območje vankomicina (10–15 μmol/L) je bilo pri vseh meritvah doseženo pri manj kot 20 % obravnavanih terapijah. Med neustreznimi izmerjenimi minimalnimi koncentracijami vankomicina v serumu so prevladovale vrednosti nad 15 μmol/L. Akutna ledvična okvara se je med zdravljenjem razvila v 14,0 % deležu, na njen pojav je med opazovanimi dejavniki značilno vplivala le prisotnost vsaj ene izmerjene koncentracije vankomicina nad terapevtskim območjem. Glede na rezultate smo podali predloge možnih izboljšav pri sistemskem zdravljenju okužb z vankomicinom na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja.
117293
V magistrskem delu smo preučevali medvrstno interakcijo med bakterijama Bacillus subtilis in Streptomyces rimosus. Želeli smo poiskati signalno molekulo, ki jo sintetizira bakterija B. subtilis, ki sproži sintezo rožnate substance pri bakteriji S. rimosus na gojišču MSgM z uporabo izrabljenega gojišča B. subtilis iz različnih časovnih točk in različnih koncentracij FeCl3. Ugotovili smo, da je signalna molekula, ki jo sintetizira bakterija B. subtilis, del bazalnega metabolizma, njena teža je manjša od 3 kDa, ni protein, verjetno ni siderofor in jo sintetiziramo neodvisno od koncentracije FeCl3 v gojišču. Preučevali smo, ali kokultivacija obeh bakterij v gojišču MSgM inducira znotrajcelično oksidacijo v vsaj enem izmed proučevanih organizmov in ali nivo znotrajcelične oksidacije vpliva na sintezo rožnate substance, ki jo proizvaja S. rimosus. Nastanek rožnate substance smo preverjali z gojenjem bakterije S. rimosus z mutantoma B. subtilis (katA ali perR). Izraženost promotorja gena katA pri B. subtilis smo preverili ob dodatku izrabljenega gojišča S. rimosus. Stopnjo znotrajcelične oksidacije smo določili s pomočjo H2DCFDA. Ugotovili smo, da gojenje bakterij B. subtilis in S. rimosus vpliva na nivo znotrajcelične oksidacije in da povišana stopnja znotrajcelične oksidacije najverjetneje ne vpliva na
In the master's thesis we studied the interspecies interaction between the bacteria Bacillus subtilis and Streptomyces rimosus. We wanted to find the signaling molecule synthesized by bacteria B. subtilis, that triggers the pink substance synthesis in bacteria S. rimosus on the MSgM medium by using the spent medium of B. subtilis from different time points and different concentrations of FeCl3. We found out that signaling molecule synthesized by bacteria B. subtilis is part of the basal metabolism, it’s weight is less than 3 kDa, it is not a protein, probably not a siderophore and it is synthesized independently of the concentration of FeCl3 in the medium. We studied whether the cocultivation of both bacteria in the MSgM medium induced intracellular oxidation in at least one of the studied organisms and whether the level of intracellular oxidation influences the synthesis of pink substance produced by S. rimosus. The formation of pink substance was checked by cultivation of S. rimosus with mutants B. subtilis (katA or perR). We have examined the expression of the katA gene promoter in B. subtilis while adding the spent medium of S. rimosus. The level of intracellular oxidation was determined using H2DCFDA.We have found that the cultivation of bacteria B. subtilis and S. rimosus influences the level of intracellular oxidation and that the increased level of intracellular oxidation most likely does not affect the production of pink substance in S. rimosus.
V magistrskem delu smo raziskovali medvrstne interakcije med bakterijama Bacillus subtilis in Streptomyces rimosus z namenom ugotoviti, kaj sproži sintezo rožnate učinkovine pri bakteriji S. rimosus. Želeli smo določiti signalno molekulo, ki jo sintetizira bakterija B. subtilis in povzroči sintezo rožnate učinkovine pri bakteriji S. rimosus na gojišču MSgM z uporabo izrabljenega gojišča bakterije B. subtilis iz različnih časovnih točk in različnih koncentracij FeCl3. Ugotovili smo, da je signalna molekula bakterije B. subtilis del bazalnega metabolizma, manjša od 3 kDa, ni proteinske narave in se sintetizira neodvisno od koncentracije FeCl3 v gojišču ter najverjetneje ni siderofor. Nato smo preverili, ali kokultivacija obeh bakterij v gojišču MSgM povzroči indukcijo znotrajcelične oksidacije pri vsaj enem izmed preučevanih organizmov ter ali nivo znotrajcelične oksidacije vpliva na proizvodnjo rožnate učinkovine pri bakteriji S. rimosus. Nastanek rožnate učinkovine smo preverili tudi ob kokultivaciji bakterije S. rimosus z mutantama B. subtilis (katA ali perR). Preverili smo izražanje promotorja gena katA pri bakteriji B. subtilis ob dodatku izrabljenega gojišča bakterije S. rimosus. Nivo znotrajcelične oksidacije smo določali z reagentom H2DCFDA. Ugotovili smo, da kokultivacija bakterij B. subtilis in S. rimosus vpliva na nivo znotrajcelične oksidacije ter da povišan nivo znotrajcelične oksidacije verjetno ne vpliva na proizvodnjo rožnate učinkovine pri bakteriji S. rimosus.
105216
Tek je pogosta oblika telesne dejavnosti in najbolj razširjena oblika gibanja v športu, ki je bila vedno pomemben del tekmovanja v teku in na terenu. Za uspešno tekmovanje v teku na daljavo moramo biti pozorni na tekaško gospodarstvo, ki je delno sestavljeno iz tekaške tehnike (RT). Tekaška tehnika je pomembna tudi z vidika preprečevanja tekaških poškodb.V našem eksperimentu smo preučevali učinek tekaške tehnike na tekaško gospodarstvo (RE) in zasnovali sistem ocenjevanja kakovosti tekaške tehnike na podlagi video analize. V poskus je bilo vključenih 15 športnikov obeh spolov (starost 24 ± 9 let; telesna višina 171,7 ± 8,2 cm; telesna teža 65,3 ± 10,3 kg), različne tekaške izkušnje, različne vadbene statuse (VO2max 52,3 ± 5,3 ml / min / kg) in različne primarne športe. Športnikom so bile izmerjene antropometrične značilnosti in nato je bil izveden tekaški preizkus Nowacki (ogrevanje 2 x 3 min (0% naklon, 7 in 8 km / h hitrost); test do izčrpanosti (2% naklon, začetna hitrost 8 km / h, povečanje hitrosti 1 km / h). Med preizkusom smo merili izmenjavo plinov (Quark CPET) in določali VO2max, RE (kcal / min / kgFFM) in hitrost anaerobnega praga (Vanp) z metodo V-podnebja. Video tehniko teka smo posneli z 2 pametnima telefonoma iPhone (eno s strani in eno s hrbta na višini medenice) pri ločljivosti 240 fps in 720p. Posamezne kinematične spremenljivke kakovosti iz video preračunov pri vanpu je ocenilo 5 licenčnih trenerjev z ocenami od 1 (najslabše) do 3 (najboljše). Na podlagi vrednotenj trenerjev smo kasneje razvili opisne kriterije za ocenjevanje kakovosti posameznih parametrov tehnike teka. Ugotovili smo, da VO2max, van REp in RE RE predstavljajo 82,6% odstopanja v kakovosti teka in da je kakovost teka le v manjši meri povezana s (0,12 p = 0,7), kar je več dejavnikov. Ocenjevanje tekaške tehnike z video analizo in individualnim razvrščanjem po kinematični spremenljivki se je izkazalo za ustrezno in zanesljivo, saj so bile ocene trenerjev precej enotne (Cronbach Alpha 0,874). Ugotovili smo tudi, da zaradi individualnih razlik med tekači ni ene idealne tekaške tehnike, zato bi bilo potrebno tekaško tehniko ocenjevati celostno in previdno. Zaradi majhnega vzorca in zasnove raziskave predlagamo testiranje ugotovitev in izpopolnitev opisnih kriterijev na večjem vzorcu športnikov in trenerjev.
Running is a common form of physical activity and the most prevalent form of movement in sports, which has always been an important part of track and field competitions. To successfully compete in distance running, one must pay attention to running economy, which is partly comprised of running technique (RT). Running technique is also important in terms of preventing running injuries.In our experiment we studied running technique effect on running economy (RE) and designed a running technique quality grading system based on video analysis. We formed descriptive criteria for grading individual running technique kinematic variables. The experiment included 15 athletes of both genders (age 24 ± 9 let; body height 171,7 ± 8,2 cm; body weight 65,3 ± 10,3 kg), various running experience, various training status (VO2max 52,3 ± 5,3 ml/min/kg) and of different primary sports.Athletes were measured for anthropometric characteristics and then performed a Nowacki running test (warm up 2 x 3 min (0 % incline, 7 and 8 km/h speed); test until exhaustion (2 % slope, starting speed 8 km/h, speed increase 1 km/h/min)). During the test we measured gas exchange (Quark CPET) and determined VO2max, RE (kcal/min/kgFFM) and anaerobic threshold speed (vanp) by V-slope method. We video recorded running technique with 2 iPhone smartphones (one from the side and one from the back at pelvis height) at 240 fps and 720p resolution. Individual kinematic variables quality from video reordings at vanp was evaluated by 5 licensed coaches with grades from 1 (worst) to 3 (best). Based on the coaches' evaluations, we later developed descriptive criteria for assessing the quality of individual running technique parameters.We found that VO2max, vanp and RE explained 82,6 % of running quality variance and that running technique quality was only in a lesser degree linked with RE (-0,127 (p = 0,653)), which is comprised of multiple factors. Assessing running technique with video analysis and with individual kinematic variable grading showed as appropriate and reliable, as coaches' grades were quite uniform (Cronbach Alpha 0,874). We also found that there is not one ideal running technique due to individual differences between runners. Running technique assessment and correction should therefore be done holistically and carefully. Due to small sample size and study design, we propose to test the findings and to refine the descriptive criteria on a larger sample of athletes and coaches.
Tek je zelo razširjena oblika telesne aktivnosti za izboljšanje zdravja in najbolj razširjena oblika gibanja v športnem okolju, ki je od nekdaj del vrhunskih atletskih tekmovanj. Za uspešno tekmovanje v vzdržljivostnem teku je pomembna tudi ekonomičnost teka, katere del predstavlja tehnika teka. Ta je pomembna tudi z vidika preprečevanja tekaških poškodb.V raziskavi smo preučevali vpliv tehnike teka na ekonomičnost teka, oblikovali sistem ocenjevanja kakovosti tehnike teka z video analizo in poskusili določiti enotne opisne kriterije za ocenjevanje kakovosti posameznih kinematičnih parametrov tehnike teka. V raziskavo smo vključili 15 preizkušancev obeh spolov (starosti 24 ± 9 let; telesne višine 171,7 ± 8,2 cm; telesne mase 65,3 ± 10,3 kg) z različnimi tekaškimi izkušnjami, statusom treniranosti (VO2max 52,3 ± 5,3 ml/min/kg) in iz različnih primarnih športov.Preizkušancem smo izmerili antropometrične lastnosti, nato so izvedli tekaški test po Nowackem protokolu (2 x 3 min ogrevanja (0 % naklon, hitrosti 7 in 8 km/h), test do odpovedi (2 % naklon, začetna hitrost 8 km/h, stopnjevanje hitrosti 1 km/h/min)). Med testom smo s sistemom Quark CPET merili izmenjavo plinov, določili VO2max, ekonomičnost teka (kcal/min/kgFFM) ter po V-slope metodi določili anaerobni prag in hitrost pri anaerobnem pragu (vanp). Preizkušance smo od strani in od zadaj v višini medenice snemali z dvema pametnima telefonoma modela iPhone (240 sličic na sekundo, resolucija 720p). Posamezne podane kinematične parametre tehnike teka je na podlagi video posnetkov pri vanp brez dodatnih navodil ocenilo 5 izobraženih in usposobljenih trenerjev z ocenami od 1 (najslabša izvedba) do 3 (najboljša izvedba). Na podlagi ocen trenerjev smo kasneje oblikovali opisne kriterije za ocenjevanje kakovosti posameznih parametrov tehnike teka.Ugotovili smo, da VO2max, vanp in ekonomičnost teka pojasnjujejo 82,6 % variance tekaške uspešnosti ter da je kakovost tehnike teka le v manjši meri povezana z ekonomičnostjo teka (-0,127 (p = 0,653)), ki je skupek velikega števila dejavnikov. Ocena kakovosti tehnike teka z video analizo in ocenjevanjem posameznih kinematičnih parametrov se je izkazala za ustrezno in zanesljivo, saj je bila skladnost trenerjev pri ocenjevanju velika (Cronbachova Alpha 0,874). Ugotovili smo, da ena idealna tehnika zaradi individualnih razlik med tekači ne obstaja ter da jo je potrebno v postopku analize interpretirati celostno in individualno. Zaradi majhne velikosti vzorca ter zasnove raziskave predlagamo preverjanje ugotovitev in dopolnitev opisnih kriterijev na večjem vzorcu preizkušancev in trenerjev.
141538
Po katastrofalnem žledolomu leta 2014 je ELES kot del sistema SUMO naročil razvoj modula za zaledenitev DTRi (Dynamic Thermal Rating glazuro). Naloga modula DRRi je izračunati najmanjšo vrednost toka v faznem vodniku, pri katerem temperatura površine vodnika ne pade pod ledišče. DTRi je samostojni modul, ki izvaja ustrezne izračune za čas (od tega trenutka do dneva in pol naprej) na podlagi ledenih alarmov, ki jih pošilja ARSO (Agencija RS za okolje). Modul DTRi prinaša rezultateizračunov na SUMO BUS servisno vodilo (aplikacijski strežnik s spletnimi storitvami za sistem SUMO), kjer so na voljo za nadaljnjo uporabo. Do sedaj je bila interpretacija rezultatov izvedena na vizualizacijski platformi ODIN-VIS (imenovani EES Advanced Visualization System), ki služi kot podporno orodje operaterjem v nadzornih centrih. V okviru magistrskega dela je bila izvedena poglobljena integracija rezultatov DTRimodula v SCADA / EMS (Supervisory Control And Data Acquisition / EnergyManagement System). Globinska integracija pomeni integracijo podatkov DTRi v nadzorni sistem, ki je glavno orodje operaterjev, na tak način, da je modul na videz predstavljen uporabniku kot eden od sestavnih delov sistema SCADA / EMS. sDeep integracija je bila zasnovana kot nadgradnja prikaza rezultatov klasičnega modula DLR (Dynamic Line Rating), ki je bil zasnovan skladno s sistemskimi zahtevami ter obdelavo in prikazom podatkov brez samodejnega sistema. V magistrski nalogi je opisana implementacija posameznih elementov globinske integracije. Končno, DTRi globoko integracijo je preizkušen za pravilno delovanje in uspešnosti.
Following the catastrophic 2014 ice storm, ELES commissioned thedevelopment of the DTRi (Dynamic Thermal Rating icing) module as part of theSUMO (System for the Determination of Operating Limits) system. The task of theDTRi module is to calculate the minimum value of the current in a phase conductor atwhich the conductor surface temperature does not drop below freezing. DTRi is astand-alone module that runs the corresponding calculations for the times(from this moment up to a day and a half ahead) based on the ice alarms sent by ARSO(Slovenian Environment Agency). The DTRi module delivers the results of thecalculations to the SUMO BUS service bus (application server with web services forthe SUMO system), where they are available for further use. So far, the interpretationof the results has been carried out on the ODIN-VIS visualization platform (name ofthe EES Advanced Visualization System), which serves as a support tool for operatorsin control centers.In the context of this master thesis, a deep integration of the results of the DTRimodule into the SCADA/EMS (Supervisory Control And Data Acquisition/EnergyManagement System) has been carried out. Deep integration means the integration ofthe DTRi data into the control system, which is the main tool of the operators, in sucha way that the module is seemingly presented to the user as one of the integral parts ofthe SCADA/EMS system. sDeep Integration was designed as an upgrade to the displayof the results of the classical DLR (Dynamic Line Rating) module. It was designed inaccordance with the system requirements and the processing and display of the data isautomatic.The master thesis describes the implementation of the individual elements of thedeep integration. Finally, the DTRi deep integration is tested for correct operation andperformance.
Po katastrofalnem žledolomu leta 2014 je podjetje ELES v sklopu sistemaSUMO (Sistem za Ugotavljanje Meja Obratovanja) naročilo razvoj modula DTRi(Dynamic Thermal Rating icing – modul za žledni režim delovanja). Naloga modulaDTRi je izračun minimalne vrednosti toka v faznem vodniku, pri katerem setemperatura površine vodnika ne spusti pod ledišče. DTRi je samostojni modul, ki napodlagi žlednih alarmov, ki jih pošilja ARSO (Agencija Republike Slovenije zaokolje), proži ustrezne izračune za čase (od tega trenutka do dan in polnaprej). DTRi modul rezultate izračuna in jih dobavlja na servisno vodilo SUMO BUS(aplikacijski strežnik s spletnimi storitvami za sistem SUMO), kjer so na voljo zanadaljnjo uporabo. Do sedaj je bila interpretacija rezultatov izvedena na vizualizacijskiplatformi ODIN-VIS (ime sistema za napredno vizualizacijo EES), ki služi kotpodporno orodje operaterjev v centrih vodenja.V sklopu te magistrske naloge je bila izvedena globoka integracija rezultatov DTRimodula v SCADA/EMS (Supervisory Control And Data Acquisition/EnergyManagement System). Globoka integracija pomeni vključitev podatkov DTRi v sistemvodenja, ki je glavno orodje operaterjev na način, da se uporabniku modul navideznopredstavlja kot eden od integralnih delov sistema SCADA/EMS. Globoka integracijaje bila izdelana kot nadgradnja prikaza rezultatov klasičnega modula DLR (DynamicLine Rating – dinamično termično ocenjevanje obremenitve vodnikov). Izdelana jebila v skladu z zahtevami sistema, obdelava in prikazovanje podatkov pa staavtomatska.Magistrska naloga opisuje izvedbo posameznih elementov globoke integracije.Na koncu pa je izvedeno še testiranje pravilnosti delovanja globoke integracije modulaDTRi in učinkovitosti njenega delovanja.
140398
Osnovna tema pričujoče diplomske naloge je nadzor prometa v lokalnem omrežju na način brez dodatne konfiguracije povezanih naprav. Na voljo je veliko programske opreme, ki omogoča različne omejitve dostopa do spletnih vsebin, vendar je večinoma zasnovana tako, da se ji uporabniki lahko izognejo, saj je ta oprema konfigurirana na napravah uporabnika. Druga možnost je nakup dragih usmerjevalnikov, ki imajo dodatne možnosti nadzora lokalnega prometa. V nalogi opisane slabosti rešujemo s pomočjo namenske naprave, ki temelji na mini računalniku Raspberry Pi. Naprava, ki je neposredno povezana v lokalno omrežje brez dodatne konfiguracije, lahko snema dogajanje na omrežju, zaradi svojih lastnosti pa je nevidna za ostale povezane naprave in je ni mogoče onesposobiti.
The basic topic of the current diploma thesis is traffic control in the local areanetwork in a way without additional configuration of connected devices. There is a lot of software available that allows various restrictions on access to web content, but it is mostly designed in such a way that users can avoid it, since this equipment is configured on the user's devices. Another option is to buy expensive routers that have additional local traffic control options. We solve the weaknesses described in the thesis with the help of a purpose-built device based on a Raspberry Pi mini-computer. A device that is directly connected to the local network without additional configuration can record what is happening on the network, but due to its properties it is invisible to other connected devices and cannot be disabled.
Osnovna tema pričujoče diplomske naloge je nadzor prometa v lokalnemomrežju na način brez dodatne konfiguracije povezanih naprav. Uporabnikom spleta je na voljo veliko programske opreme, ki omogoča različna omejevanja dostopa spletnih vsebin, vendar je ta večinoma narejena tako, da se ji lahko uporabniki izognejo, saj je prav ta oprema konfigurirana na uporabniški napravi. Druga možnost je nakup dragih usmerjevalnikov, ki imajo dodatne možnosti nadzora lokalnega prometa. V diplomski nalogi opisane slabosti rešujemo s pomočjo v ta namen izdelane naprave, ki temelji na mini računalniku Raspberry Pi. Naprava, ki jo brez dodatne konfiguracije neposredno povežemo v lokalno omrežje, lahko beleži dogajanje na omrežju, zaradi svojih lastnosti pa je drugim povezanim napravam nevidna in je ne morejo onemogočiti.
141461
Tenis je športna igra, ki zaradi svoje nepredvidljivosti postaja vse bolj zanimiva za večje število teniških igralcev, zato je v rekreativnem, tekmovalnem in profesionalnem tenisu vedno več poškodb. V diplomskem delu so predstavljene najpogostejše poškodbe hrbta, kolena in gležnja. Podrobno sem preučila anatomsko strukturo hrbta, kolena, zgornjega in spodnjega gležnja. Nadaljevala sem s splošnim pregledom športnih poškodb, najbolj pa sem se osredotočila na ugotavljanje najpogostejših poškodb hrbta, kolena in gležnja pri tenisu. Opisal sem možne vzroke teniških poškodb, in se osredotočil na iskanje najpogostejših teniških poškodb hrbta, kolena in gležnja. Večina teh poškodb je kronične narave, zaradi dolgotrajnega ponavljanja specifičnih teniških gibov, so poškodbe mehkih tkiv in stresni zlomi. V zadnjem delu magistrskega dela sem opisal nekatere preventivne vaje za hrbet, koleno in gležnje z ravnotežno blazinico, s katerimi lahko zmanjšamo število poškodb, izdelal pa sem tudi osebni vadbeni program za težave s hrbtenico, Osgood- Schlatter desease in zvin gležnja. Na koncu sem naredila nekaj vaj za ogrevanje, kar je zelo pomembno za zmanjšanje števila poškodb.
Tennis is a sport game, which is becoming more interesting to a larger number of tennis players because of its unpredictability. That is why in recreational, competitively and professional tennis is more and more injuries. The disertation presents the most common injuries of the back, knee and ankle. I studied detailed anatomical structure of back, knee, upper and lower ankle. I continued with a general overview of sport injuries, but I focused most on determining most common injuries of back, knee and ankle in tennis. I described the possible causes of tennis injuries, and I focused on finding the most common tennis injuries of the back, knee and ankle. Most of these injuries are chronic in nature, due to the long repetition of specific tennis movements, they are soft tissue damage and stress fractures. In the last part of my master's thesis, I described some preventive exercises for the back, knee and ankles with balance pad, which can reduce the number of injuries. I also made personal exercise program for back problems, Osgood- Schlatter desease and sprain ankle. At the end I made some warm up exercises which is very important to reduce number of injuries.
Tenis je športna panoga, ki je zaradi svoje nepredvidljivosti zelo zanimiva vse večjemu številu ljudi. Pri rekreativnem, tekmovalnem in profesionalnem tenisu se zaradi tega pojavljajo različne vrste poškodb. V magistrskem delu so predstavljene najpogostejše teniške poškodbe hrbta, kolena in gležnja. Predstavljena je anatomska zgradba hrbtenice in kolenskega ter skočnega sklepa. V nadaljevanju sledi pregled teniških poškodb. Opisani so možni vzroki za teniške poškodbe s poudarkom na ugotavljanju najpogostejših teniških poškodb hrbta, kolena in gležnja. Večina opisanih poškodb je kronične narave in se pojavljajo zaradi dolgotrajnega ponavljanja specifičnih teniških gibov. Gre za poškodbe mehkih tkiv in stres frakture. V zadnjem delu magistrskega dela so opisane nekatere preventivne vaje za hrbet, koleno in gleženj na ravnotežni blazini, s katerimi lahko zmanjšamo število poškodb. Dodan je tudi osebni program vadbe za bolečine v križu, Osgood- Schlatterjevo bolezen in zvin gležnja. Na koncu je dodan tudi primer teniškega ogrevanja, ki ima zelo pomembno vlogo pri preprečevanju nastanka poškodb.
105881
Uvod: Virtualna simulacija je metoda, ki se uporablja za paliativno obsevanje bolnika. Napake se lahko pojavijo pri vsakem posameznem koraku obsevanja, začenši s pripravo bolnika na simulatorju in do obsevanja bolnika na linearnem pospeševalniku. Za zagotavljanje varnosti in kakovosti zdravljenja v radioterapiji se uporabljajo tako retrospektivne kot tudi prospektivne metode analize tveganja. Metode prospektivne analize tveganja, kot so kartiranje procesov, način odpovedi in analiza učinkov (FMEA), analiza drevesa odpovedi dopolnjujejo retrospektivne metode analize tveganja. Namen: Namen magistrskega dela je uporaba virtualne simulacije v paliativnem zdravljenju kot primer, v katerem so uporabljene prospektivne metode analize tveganja za analizo tveganj in predlaganje ukrepov za zmanjšanje tveganj v vseh korakih tega procesa. Metode: Anketirali smo 26 zdravstvenih delavcev, ki sodelujejo v procesu obsevanja bolnikov z uporabo virtualne simulacije. V raziskavo smo vključili zdravstvene delavce z različnih področij, kot so zdravnik radioterapije - onkolog, medicinski fizik / dozimetrist, radioterapevt, ki delajo na simulatorju računalniške tomografije (CT) in na linearnem pospeševalniku. Anketna vprašanja so predstavljala načine odpovedi, ki bi se lahko pojavili v procesu priprave in med obsevanjem pacienta z uporabo virtualne simulacije. Vsakemu načinu odpovedi je bila dodeljena vrednost od 1 do 10. Zdravstveni delavci so ocenili pogostost pojavljanja načina odpovedi (O), njegovo resnost (S) in verjetnost odkrivanja napake pred obsevanjem pacienta (D). Nato smo izračunali mediano števil tveganja prednosti (RPN), izračunano kot zmnožek pojava načina odpovedi, resnost in zaznavnost. Rezultati: Radioterapevti, ki delajo na simulatorju radioterapije CT, so kot najbolj nevarne napake izbrali "Nepravilnega bolnika, kljub preverjanju identitete" in "Napačno klasifikacijo bolnika ", z največjo srednjo resnostjo napake (S) 10 in srednjo vrednostjo RPN, ki je enaka 60. Radiacijski onkologi so kot najnevarnejšo napako izbrali" Določanje prevelikega ali premajhnega polja sevanja ", s srednjo vrednostjo RPN 245. Napaka "Uvoz nabora CT za napačnega bolnika" ima najvišjo srednjo vrednost RPN 100,5, kot so ocenili medicinski fiziki. Radioterapevti, ki delajo na linearnem pospeševalniku, so pri preverjanju podatkov prezrti "kot najnevarnejša napaka (RPN = 72). Razprava in zaključek: Skupina sevalnih onkologov je bila pri ocenjevanju napak najbolj kritična. Vrednosti RPN v tej skupini so precej višje kot v drugih skupinah anketirancev, kar pa ne pomeni, da so druge napake, ki se pojavljajo v procesu zdravljenja bolnikov s paliativno oskrbo, zanemarljive. Ta raziskava je lahko izhodišče za analizo napak, ki se pojavljajo pri drugih metodah obsevanja.
Introduction: Virtual simulation is a method used for palliative radiation of a patient. Errors can occur at each individual step of irradiation, starting from preparing the patient on the simulator and up to patient irradiation on a linear accelerator. To ensure safety and quality treatment in radiotherapy both retrospective as well as prospective risk analysis methods are used. Prospective risk analysis methods like Process mapping, Failure mode and effects analysis (FMEA), Failure tree analysis complement the retrospective methods of risk analysis. Purpose: The purpose of this master’s thesis is using virtual simulation in palliative treatment as a case in which prospective methods of risk analysis are employed to analyze the risks and suggest the action to be taken to reduce the risks in all steps of this process. Methods: We surveyed 26 healthcare professionals involved in the process of patient irradiation using virtual simulation. Our research included healthcare professionals from different fields such as: doctor – radiation oncologist, medical physicist/dosimetrist, radiation therapist working on a radiotherapy computed tomography (CT) simulator and on a linear accelerator. Survey questions represented failure modes which could occur in the process of preparation and during irradiation of the patient using virtual simulation. Every failure mode was assigned a value from 1 to 10. Healthcare professionals graded the frequency of the failure mode occurrence (O), its severity (S) and likelihood of discovering the mistake before irradiating the patient (D). Afterwards we calculated the median of the risk priority numbers (RPN), calculated as the product of failure mode occurrence, severity and detectability. Results: Radiotherapists working on a radiotherapy CT simulator chose »Incorrect patient, despite identity verification« and »Faulty patient classification« as the most dangerous mistakes, with the maximal median severity of the error (S) 10 and the median RPN value equal to 60. Radiation oncologists chose »Determining too big or too small of a radiation field« as the most dangerous error, with the median RPN value of 245. Error ”Importing a CT set for the wrong patient” has the highest median RPN value of 100.5, as graded by medical physicists. Radiotherapists working on the linear accelerator graded »When checking data, discrepancy in the radiation parameters between the treatment chart and ARIA system are overlooked« as the most dangerous error (RPN = 72). Discussion and conclusion: The group of radiation oncologists were the most critical in their assessment of errors. RPN values in this group are much higher than in other groups of respondents, which does not mean that other errors that occur in the process of patient treatment with palliative care are negligible. This research can be the starting point for the analysis of errors that occur in other methods of irradiation.
Uvod: Virtualna simulacija je metoda, ki jo uporabljamo za paliativno obsevanje bolnika. Pri vsakem posameznem koraku obsevanja (od priprave bolnika na simulatorju do obsevanja bolnika na linearnem pospeševalniku) se lahko zgodijo določene napake. Za zagotavljanje varnosti in kakovosti zdravljenja v radioterapiji uporabljamo tako retrospektivne kot prospektivne metode analize tveganj. Prospektivne metode analize tveganj, kot so posnetek obstoječih procesov, analiza mogočih napak in njihovih posledic (angl. Failure mode and effects analysis, FMEA) ali analiza drevesa odpovedi, so dopolnilo retrospektivnim metodam. Namen: Namen magistrskega dela je bil na primeru virtualne simulacije pri paliativnem obsevanju z uporabo prospektivnih metod analize tveganj analizirati tveganja in predlagati ukrepe za zmanjšanje tveganj v vseh korakih tega postopka. Metode dela: Anketirali smo 26 zdravstvenih delavcev in sodelavcev, udeleženih v procesu obsevanja bolnika s pomočjo virtualne simulacije. V naši raziskavi so sodelovali različni profili zdravstvenih delavcev: zdravnik – onkolog radioterapevt, medicinski fizik/dozimetrist ter radiološki inženir na radioterapevtskem računalniško tomografskem (CT) simulatorju in na linearnem pospeševalniku. Anketna vprašanja so predstavljala napake, do katerih lahko pride v procesu priprave in obsevanja bolnika v obliki virtualne simulacije. Vsaki napaki oz. odvisni spremenljivki smo pripisali vrednost od 1 do 10. Zdravstveni delavci so ocenjevali pogostost napake, resnost in verjetnost odkritja napake pred obsevanjem bolnika. Na podlagi rezultatov smo izračunali mediano prednostnega števila tveganja (RPN), ki je produkt resnosti napake (S), pogostosti napake (O) in verjetnosti, da napaka ne bo pravočasno odkrita (D). Rezultati: Radiološki inženirji, ki delajo na radioterapevtskem CT-simulatorju, so kot najbolj nevarni napaki izbrali »Zamenjava bolnika, in to kljub preverjanju identitete« in »Razvrščanje napačnega bolnika«, kjer je mediana resnosti napake 10 in mediana produktov RPN 60. Napaka »Določimo premajhno oz. preveliko obsevalno polje« je po mnenju zdravnikov –onkologov radioterapevtov zelo nevarna napaka, saj znaša mediana produktov RPN = 245. Po mnenju medicinskih fizikov ima napaka »Uvozimo set CT-slik za napačnega bolnika« najvišjo mediano produktov; RPN = 100,5. Radiološki inženirji, ki delajo na linearnem pospeševalniku, so ocenili kot najbolj nevarno napako »Ob preverjanju podatkov spregledamo neskladnost v parametrih obsevanja med obsevalnim kartonom in sistemom ARIA« (RPN = 72). Razprava in zaključek: Skupina zdravnikov –onkologov radioterapevtov je bila najbolj kritična pri ocenjevanju napak. Ocene produktov RPN so pri njih precej višje kot pri ostalih skupinah anketirancev, kar ne pomeni, da so ostale napake zanemarljive. Raziskava je lahko izhodišče za analizo napak, ki se pojavijo pri drugih obsevalnih tehnikah.
127222
Matematične učne težave imajo zelo pomemben vpliv na nadaljnji učni uspeh posameznika. Otroci s slabšimi zgodnjimi matematičnimi sposobnostmi, veščinami in znanjem pogosto vse življenje zaostajajo za vrstniki in se srečujejo z različnimi ovirami in stiskami na socialnem, čustvenem in vedenjskem področju. Zato je zgodnje prepoznavanje otrok s tveganjem za težave pri učenju matematike učinkovita obravnava in ključnega pomena. V empiričnem delu magistrskega dela sem želela ugotoviti, katere so matematične sposobnosti, spretnosti, znanja in potrebe predšolskih otrok, starih od 5 do 6 let, pred treningom in kako učinkovit je trening, ki vključuje specifične dejavnosti za razvoj otrokovih sposobnosti, spretnosti in znanja. Na drugi strani me je zanimalo, kako učitelji in starši ocenjujejo učinkovitost učbenikov, ki vključujejo smernice za razvoj matematičnih sposobnosti, spretnosti in znanja v predšolskem obdobju. V raziskavo so bili vključeni trije otroci, stari od 5 do 6 let, ki imajo opazne težave pri razumevanju pojma število, predštevilski koncept, reševanje matematičnih problemov v realnem življenju in razumevanje pojmov matematičnega jezika. Pred izvedbo treninga sem na podlagi dveh testov: Test zgodnje računanja (van de Rijt) idr. 1994, in Test za preverjanje aritmetičnih sposobnosti, znanja in spretnosti, ki sem jih oblikovala, da bi jih uporabila v magistrskem delu, ugotovila, kakšne so matematične sposobnosti, spretnosti in znanja otrok, ki so vključeni v raziskavo. Da bi preverila učinkovitost treninga, sem po prvem testu ponovila test za preverjanje aritmetičnih sposobnosti, znanj in spretnosti ter primerjala rezultate otrok pred in po treningu. V sklopu treninga sem razvila otrokove matematične sposobnosti, spretnosti in znanja na štirih različnih matematičnih področjih: predštevilski koncepti (seriacija, klasifikacija, organiziranje), koncept števila, matematični jezik in matematični življenjski problemi. Trening sem izvajala v skupini, trajal je osem tednov, izvajal pa se je petkrat tedensko po 30 minut. Izvedenih je bilo 40 sestankov, prisotnost otrok pa je bila 86-odstotna. Na usposabljanju so sodelovali starši otrok in njihova vzgojiteljica. Po vsakem usposabljanju sem imela sestanek z vzgojiteljico, vsak sestanek je trajal 15 minut, sredi treninga pa sem ji izročila priročnik z vsemi zbranimi informacijami in dejavnostmi za razvoj matematičnih sposobnosti, spretnosti in znanj znotraj načrtovanih dejavnosti in vsakodnevne rutine v vrtcu. Dvakrat sem imela individualno srečanje s starši in jim dala tudi priročnik z informacijami in specifičnimi dejavnostmi za razvoj matematičnih sposobnosti, spretnosti in znanj, ki jih lahko starši vključijo v svojo vsakodnevno rutino. Ob koncu treninga sem s pomočjo anketnega vprašalnika dobila povratno informacijo o učinkovitosti učbenikov s strani staršev in učitelja. Na podlagi primerjave rezultatov pred in po treningu lahko opazimo velik napredek v matematičnih sposobnostih, veščinah in znanju na področju predštevilskega koncepta, koncepta števila, reševanja matematičnih problemov v realnem življenju in matematičnega jezika pri vseh otrocih.
Mathematical learning difficulties have very important impact on further educational success of an individual. Children with worse early mathematical abilities, skills and knowledge often fall behind peers for their whole life and are confronted with various obstacles and distresses on social, emotional and behaviour field. That is why early recognition of children at risk for difficulties at learning mathematics is an efficient treatment and of a key meaning. In the empirical part of my master´s thesis I aimed to find out what are mathematical abilities, skills, knowledge and needs of preschool children between the ages of 5 and 6 before the training and how efficient is the training which includes specific activities for the development of children´s abilities, skills and knowledge. On the other hand, I was interested in how teachers and parents evaluate the efficiency of handbooks which include guidelines for the development of mathematical abilities, skills and knowledge in the preschool period. Three children between 5 and 6 years old who have noticeable problems with understanding the concept of a number, a pre-number concept, real-life mathematical problem solving and understanding the concepts of mathematical language, were included into the research. Before the realisation of the training I found out what are mathematical abilities, skills and knowledge of children included into the research, based on two tests: Early numeracy test (van de Rijt idr., 1994) and Test for examination of arithmetic abilities, knowledge and skills which I have formed in order to use it in my master´s thesis. In order to check the efficiency of the training I repeated the test for examination of arithmetic abilities, knowledge and skills after the first test and compared the results of children before and after the training. In the assembly of training I developed children´s mathematical abilities, skills and knowledge on four different mathematical fields: pre-number concepts (seriation, classification, organizing), the concept of a number, mathematical language and mathematical life problems. I carried out the training in a group, it lasted eight weeks and it was carried out five times a week for 30 minutes. 40 meetings were carried out and the presence of children was 86%. At the training, parents of children and their teacher participated. After each training I had a meeting with the teacher, each meeting lasted for 15 minutes and in the middle of the training I gave her a handbook with all collected information and activities for the development of mathematical abilities, skills and knowledge inside planned activities and everyday routine in a kindergarten. I had an individual meeting with parents twice and I also gave them a handbook with information and specific activities for development of mathematical abilities, skills and knowledge which parents can include in their everyday routine. In the end of the training I got a feedback on the efficiency of handbooks from parents and the teacher with the help of a questionnaire. Based on comparison of the results before and after the training we can see a big progress in mathematical abilities, skills and knowledge on the field of a pre-number concept, the concept of a number, real-life mathematical problem solving and mathematical language at all children.
Matematične učne težave pomembno vplivajo na nadaljnjo izobraževalno uspešnost posameznika. Otroci s slabšimi zgodnjimi matematičnimi sposobnostmi, veščinami in znanji, pogosto zaostajajo za vrstniki celo življenje ter se v dobi odraslosti soočajo z različnimi ovirami in stiskami na socialnem, čustvenem in vedenjskem področju, zato sta zgodnje prepoznavanje otrok s tveganjem za težave pri učenju matematike ter učinkovita obravnava ključnega pomena. V empiričnem delu magistrskega dela smo želeli ugotoviti, kakšne so matematične sposobnosti, veščine in znanja ter potrebe predšolskih otrok, starih med 5 in 6 let, pred začetkom treninga ter kako učinkovit je trening, ki vključuje konkretne aktivnosti za razvoj otrokovih matematičnih sposobnosti, veščin in znanj. Zanimalo nas je tudi, kako vzgojitelji in starši ocenjujejo uporabnost priročnikov, ki vključujeta smernice za razvijanje matematičnih sposobnosti, veščin in znanj v predšolskem obdobju. V raziskavo so bili vključeni trije otroci, stari med 5 in 6 let, ki imajo opazne težave na področju razumevanja pojma števila, predštevilskih vsebin, reševanja življenjskih matematičnih problemov ter razumevanja pojmov matematičnega jezika. Pred izvedbo treninga smo z A različico Testa zgodnjih matematičnih sposobnosti (van de Rijt idr., 1994) ter preizkusom za preverjanje aritmetičnih sposobnosti, znanj in veščin, ki smo ju oblikovali v namen uporabe v magistrskem delu, ugotovili, kakšne so matematične sposobnosti, veščine in znanja otrok, vključenih v raziskavo. V namen preverjanja učinkovitosti izvajanega treninga smo po končanem treningu ponovno izvedli preizkus za preverjanje aritmetičnih sposobnosti, znanj in veščin ter B različico Testa zgodnjih matematičnih sposobnosti ter rezultate otrok primerjali z rezultati pred izvajanjem treninga. V sklopu treninga smo razvijali otrokove matematične sposobnosti, veščine in znanja na štirih različnih matematičnih področjih: predštevilske vsebine (seriacija in klasifikacija), pojem števila, matematični jezik in matematični življenjski problemi. Trening je bil izveden skupinsko, trajal je 8 tednov, in sicer petkrat tedensko po 30 minut. Izvedenih je bilo 40 srečanj, prisotnost otrok je bila 86%. Pri treningu so sodelovali starši otrok in njihova vzgojiteljica. Z vzgojiteljico smo se srečevali po vsakem treningu, srečanja so trajala približno 15 minut, na polovici treninga smo vzgojiteljici posredovali priročnik, v katerem so zbrane informacije in dejavnosti za razvoj matematičnih sposobnosti, veščin in znanj znotraj načrtovanih dejavnosti in vsakodnevne rutine v vrtcu. S starši smo se dvakrat srečali individualno, tudi staršem je bil na polovici treninga posredovan priročnik z informacijami in konkretnimi dejavnostmi za razvoj matematičnih sposobnosti, veščin in znanj, ki jih lahko starši vključijo v vsakodnevno rutino. Na koncu treninga smo s pomočjo vprašalnikov pridobili povratno informacijo staršev in vzgojiteljice o uporabnosti priročnikov. Na podlagi primerjave rezultatov pred in po treningih vidimo pri vseh otrocih napredek pri matematičnih sposobnostih, veščinah in znanjih na področju predštevilskih vsebin, pojma števila, reševanju življenjskih matematičnih problemov in matematičnega jezika.
120860
Namen diplomskega dela je preučiti vpliv različnih inokulantov, metod dodajanja inokulantov in debeline livne stene na mikrostrukturo sferoidne litine tipa EN-GJS-400-18LT. Izdelanih je bilo 6 stopenjskih ulitkov z debelino stene 10, 20, 30, 40 in 50 mm. Uporabili smo štiri inokulante iz ferosilicija z dodatki aluminija, barija, cirkonija in cerija. Prve tri smo dodali staljenemu železu med ulivanjem iz enega lonca v drugega. Inokulant s cerijem smo dodali barijevemu železu enkrat v kalupu in enkrat v potoku. Pregled mikrostrukture smo opravili s svetlobno mikroskopijo, kemijsko analizo pa z optično emisijsko spektroskopijo. EN-GJS-400-18LT ima feritno, perlitno ali feritno-perlirno matriko z vdelanimi grafitnimi vozliči. Ugotovili smo, da se vsebnost ferita z debelino stene poveča, kot smo pričakovali. Ugotovili smo, da ima inokulant z barijem najslabše skupne rezultate. Najmanj je bilo število nodulov in feritov, v najdebelejšem delu pa je bilo porozno. Inokulant z dodanim aluminijem je zagotovil najbolj konstantno število kroglic, vendar višjo vsebnost perlita v primerjavi z drugimi inokulanti. Inokulant s cirkonijem je zagotovil visoko število kroglic in nizko vsebnost perlita v najtanjšem delu, vendar ni imel enakega učinka v debelejšem delu. Pri inokulaciji kalupov z inokulantom s cerijem in vlivanjem barijevega predinokuliranega železa je bilo število vozličev in vsebnost ferita nekoliko višja kot pri inokulaciji z barijevim. Najboljši rezultati so bili doseženi pri inokulaciji barijevega obdelanega železa v toku s cerijem. najvišje je bilo število nodulov, v celotnem litju kroglaste oblike, najnižje pa vsebnost pealita.
The purpose of this diploma work is to examine the influence of different inoculants, methods of adding inoculants and casting wall thickness on microstructure of spheroidal cast iron type EN-GJS-400-18LT. 6 step shapped castings were made with wall thicknesess of 10, 20, 30, 40, and 50 mm. Four ferosilicon inoculants were used with the additions of aluminium, barium, zirconium and cerium. First three were added to the molten iron during pouring the liquid from one ladle to another. Inoculant with cerium was added to the barium treated iron, once in the mould and once in the stream. One casting was cast without any inoculant treatment. Microstructure examination was performed by light microscopy, while chemical analysis was performed by optical emission spectroscopy. EN-GJS-400-18LT has a ferritic, perlitic or ferittic-perliric matrix with embeded graphite nodules. Ferrite content gets higher with wall thickness, as we expected. We found out that inoculant with barium has the worst overall results. Nodule count and ferrite content were the lowest and the casting was porrous in the thickest section. Inoculant with added aluminium provided the most constant nodule count but higher pearlite content compared to other inoculants. Inoculant with zirconium provided hight nodule count and low pearlite content in the thinnest section, but failed to have the same effect in the thicker section. In mould inoculation using inoculant with cerium and pouring barium preinoculated iron gave a bit higher nodule count and ferrite content than using only inoculant with barium. The best results were obtained when inoculating barium treated iron in stream with cerium. Nodule count was the highest, nodule shape spherical throughout the whole casting and pealite content the lowest.
Namen diplomskega dela je karakterizacija mikrostrukture sive litine s kroglastim grafitom kvalitete EN-GJS-400-18LT v odvisnosti od uporabljenega cepiva, načina cepljenja in debeline stene ulitka. Ulitih je bilo 6 ulitkov stopničaste oblike, z debelino sten 10, 20, 30, 40 in 50 mm. Uporabila so se štiri različna cepiva, in sicer na osnovi aluminija, barija, cirkonija in cerija. Cepiva z aluminijem, barijem in cirkonijem so se dodala pri prelivanju iz ponovce. Cepivo s cerijem se je dodalo talini cepljeni z barijem, in sicer enkrat v livno votlino in enkrat v curek pri ulivanju. En ulitek je bil ulit brez cepiva. Karakterizacija mikrostrukture je potekala s pomočjo svetlobne mikroskopije in programa AxioVision, določevanje kemijske sestave pa s pomočjo optične emisijske spektroskopije. Mirkostruktura litine EN-GJS-400-18LT je sestavljena iz feritno – perlitne matrice in ogljika izločenega v obliki grafitnih krogel. Pri vseh ulitkih se delež ferita pričakovano povečuje z debelino stene. Izkazalo se je, da cepivo z barijem učinkuje najslabše, saj je bilo število krogel najmanjše, delež ferita najmanjši, ulitek pa v najdebelejšem delu porozen. Cepivo z aluminijem je zagotovilo najbolj konstantno število in razporeditev krogel skozi celoten potek strjevanja a višji delež perlita napram ostalim cepivom. Cepivo s cirkonijem je v tanjšem delu ulitka poskrbelo za visoko število krogel, ki pa z debelino stene bistveno pade, je pa v tem primeru bistveno manj perlita že v najtanjši steni. Ulitku cepljenim z barijem in dodanim cepivom s cerijem v formo se število krogel le nekoliko povečalo in delež perlita nekoliko zmanjšal. Bistveno najboljše rezultate pa smo dosegli s cepivom z barijem in dodanim cepivom s cerijem v curek. Delež perlita je najmanjši, število krogel največje, le te pa so tudi najbolj pravilne pri vseh debelinah stene.
110466
Zlata lisička Chantarellus cibarius je ena izmed najbolj zaželenih glivičnih vrst na svetu zaradi svoje edinstvene mineralne, organske in strukturne sestave. Ker ne vemo, kako jih še donosno rastejo, in povpraševanje na trgu je ogromno, veliko raziskav je usmerjenih v razumevanje kompleksnega načina življenja lisičk in njihovega gojenja. Kljub številnim raziskavam pa je veliko gojenja navadne lisičke Cantharellus cibarius še vedno biotehnologija. Z naprednimi metodami sestavljanke in natančnim laboratorijskim delom so raziskovalci že uspeli izolirati čiste kulture različnih sevov lisičk iz celega sveta, s čimer so jih dali na voljo v genskih bankah po vsem svetu. Z uporabo biotehnologije so uspeli modificirati tudi trdna gojišča do te mere, da so učinkovita za rast micelijev lisičk, ki jih je zaradi odsotnosti simbiotične rastline zelo težko gojiti na trdnih gojiščih. Uspela je celo indukcija mikorize in vitro z simbiotično rastlino, vendar je še vedno slabo razumljena. Uspeh indukcije mikorize odpira tudi večje področje za nadaljnje raziskave, ki bi se lahko osredotočile na potek presnove med glivo, rastlino in drugimi prisotnimi organizmi. Znanstveniki ugotavljajo, da je v mikorizno izmenjavo rastlin in gliv vpletenih veliko različnih vrst mikroorganizmov. Glavna ovira za gojenje navadne lisičke Cantharellus cibarius pa je indukcija oploditve. Ne glede na to, da so Danell et al. (1997) in Ogawa et al. (2019) že uspešno gojili gobe lisičke, vendar še nihče ni uspel ugotoviti, kaj je dejavnik, ki povzroča spolno razmnoževanje. Diplomsko delo povzema ugotovitve na področju gojenja lisičk in predstavlja omejitve, s katerimi se srečujejo znanstveniki po vsem svetu.
The golden chantarelle Chantarellus cibarius is one of the most desirable fungal species in the world because of its unique mineral, organic and structural composition. Since we do not know how to grow them profitably yet, and the market demand for them is enormous, much research is directed towards understanding the complex way of life of chantarelles and their cultivation. Despite much research, however, much of the cultivation of common chantarelle Cantharellus cibarius is still a puzzle. Through advanced biotechnology methods and precise laboratory work, researchers have already succeeded in isolating the pure cultures of various chantarelle strains from around the world, thus making them available in gene banks worldwide. By using biotechnology they have also been able to modify the solid media to the extent that it is effective for growth of the chantarelle mycelium, which is very difficult to grow on solid media because of the absence of the symbiotic plant. Even the induction of in vitro mycorrhiza with a symbiotic plant has succeeded, but it is still poorly understood. The success of mycorrhizal induction also opens up a larger area for further research that could focus on the course of metabolism between the fungus, plant, and other organisms present. Scientists conclude that many different types of microorganisms are involved in mycorrhizal exchange of plants and fungi. The major obstacle to the cultivation of the common chantarelle Cantharellus cibarius, however, is the induction of fructification. Notwithstanding that Danell et al. (1997) and Ogawa et al. (2019) have already successfully grown chantarelle mushrooms, but no one has yet been able to determine what is the factor that induces sexual reproduction. The diploma summarizes the findings in the field of chantarelle cultivation and presents the limitations faced by scientists around the world.
Lisičke so zaradi svoje unikatne mineralne, organske in strukturne kompozicije ena izmed najbolj zaželenih vrst gliv na svetu. Ker jih še ne znamo profitabilno gojiti, povpraševanje na trgu po njih pa je ogromno, se mnogo raziskav usmerja v razumevanje kompleksnega načina življenja lisičk in njihovo gojenje. Kljub mnogim raziskavam pa je večji del gojenja navadne lisičke Cantharellus cibarius še vedno uganka. Z naprednimi biotehnološkimi metodami in natančnim laboratorijskim delom so raziskovalci že uspeli izolirati čiste kulture različnih sevov lisičk s celega sveta in s tem omogočili dostopnost lisičk v genskih bankah po celem svetu. Prav tako so z uporabo biotehnologije uspeli modificirati trdna gojišča do te mere, da ustrezajo rasti micelija navadne lisičke, ki je zaradi odsotnosti simbiotske rastline na trdnem gojišču zelo težaven za gojenje in raste zelo počasi. Uspela je celo že indukcija mikorize s simbiotsko rastlino, ki pa je še precej slabo raziskana. Z uspehom indukcije mikorize se odpre tudi večje področje za nadaljnje raziskave, ki bi se lahko osredotočile na potek izmenjave snovi med glivo, rastlino in drugimi prisotnimi organizmi. Znanstveniki namreč sklepajo, da so v mikorizno izmenjavo rastline in glive vključene tudi mnoge različne vrste mikroorganizmov. Največjo oviro pri gojenju navadne lisičke Cantharellus cibarius pa predstavlja indukcija fruktifikacije. Ne glede na to, da so Danell in sod. (1997) in Ogawa in sod. (2019) že uspešno vzgojili gobe lisičke, pa nikomur še ni uspelo ugotoviti, kaj je faktor, ki inducira spolno razmnoževanje. V diplomskem delu so široko povzeta odkritja na področju gojenja lisičk in predstavljene omejitve, s katerimi se srečujejo znanstveniki po celem svetu.
117231
Materino mleko je najbolj naravna in popolna hrana za dojenčke, saj zagotavlja vso potrebno energijo in hranila za optimalno rast in razvoj. Sestava materinega mleka je zelo kompleksna in se med dojenjem spreminja. Za optimalno sestavo in s tem zdravje dojenčka je zelo pomembna ustrezna prehrana mater pred in še posebej med nosečnostjo in dojenjem. Ker so transmaščobne kisline (TFA) v materinem mleku povezane z mnogimi nezaželenimi zdravstvenimi izidi, smo raziskali, kolikšna je vsebnost TFA v materinem mleku slovenskih mater. Zanimalo nas je tudi, kako prehrana mater med nosečnostjo in dojenjem vpliva na vsebnost TFA v materinem mleku. Vpogled v njihovo prehrano smo dobili z ocenjevanjem 4-dnevnih tehtanih prehranskih evidenc (4PD), ki so jih zabeležile med nosečnostjo in dojenjem. Maščobnokislinsko sestavo materinega mleka smo analizirali s plinsko kromatografijo s plamensko ionizacijskim detektorjem GC-FID. Analizirali smo 105 vzorcev materinega mleka. Količina TFA, ki smo jo zaznali v materinem mleku, je znašala 1,15 ± 0,47 wt.% vseh identificiranih maščobnih kislin. Pri raziskovanju povezanosti med zaužito hrano in TFA v materinem mleku nismo ugotovili povezave med količino hrane z vsebnostjo TFA, ki so jo matere zaužile med nosečnostjo in dojenjem, in vsebnostjo TFA v materinem mleku. Čeprav je bila ugotovljena pozitivna korelacija med vnosom nasičenih maščobnih kislin iz mleka in mlečnih izdelkov ter vsebnostjo vakcenske kisline v materinem mleku. Korelacija je bila močnejša pri materah med dojenjem. Čeprav nismo našli povezave med količino hrane z vsebnostjo TFA, ki so jo matere zaužile med nosečnostjo in dojenjem, in vsebnostjo TFA v materinem mleku, svetujemo, da matere upoštevajo prehranska priporočila in se izogibajo uživanju TFA.
Breast milk is the most natural and perfect nutrition for infants. It provides all the energy and nutrients that are required for optimal growth and development. The composition of breast milk is very complex and changes during lactation. For the optimal composition and therefore health of the infant, adequate nutrition of mothers before and especially during pregnancy and lactation is very important. Because trans fatty acids (TFA) in breast milk are related to many undesirable health outcomes, we investigated the amount of TFA in breast milk of Slovenian mothers. We also wanted to see how dietary intake of mothers during pregnancy and lactation impacts the content of TFA in breast milk. We got the insight into their nutrition by evaluating their 4-day weighted dietary records (4PD) that they recorded during pregnancy and during lactation. The fatty acid composition of breast milk was analyzed by gas chromatography with a flame ionization detector (GC-FID). 105 samples of breast milk were analyzed. The amount of TFA we detected in breast milk was 1,15 ± 0,47 wt. % of all identified fatty acids. When investigating the correlation between food intake and TFA in breast milk, we found no correlation between the amount of food containing TFA that mothers consumed during pregnancy and during lactation and the content of TFA in their breast milk. Although a positive correlation between the intake of saturated fatty acids from milk and milk products and the content of vaccenic acid in breast milk was found. The correlation was stronger in mothers during lactation. Even though we haven't found any correlation between the amount of food containing TFA that mothers consumed during pregnancy and lactation and the content of TFA in their breast milk we advise mothers to follow dietary recommendations and avoid consumption of TFA.
Materino mleko velja za naravno in najboljšo hrano za dojenčke, saj zagotavlja vso potrebno energijo in hranila za rast in razvoj. Njegova sestava je izjemno kompleksna in se tekom dojenja spreminja. Za optimalno sestavo materinega mleka in posledično zdravje njenega otroka, je ustrezna prehrana ženske pred, predvsem pa med nosečnostjo in dojenjem, ključnega pomena. Glede na to, da se trans maščobne kisline (TMK) v materinem mleku povezuje z negativnimi učinki na zdravje, smo v naši raziskavi želeli ugotoviti, kakšen je delež TMK v mleku slovenskih mater. Hkrati nas je zanimalo, kako prehrana mater med nosečnostjo in dojenjem vpliva na vsebnost in vrsto TMK v materinem mleku. S pomočjo 4-dnevnega tehtanega prehranskega dnevnika (4PD), ki so ga matere vodile med nosečnostjo in tekom dojenja, smo dobili vpogled v prehrano mater. Maščobno-kislinsko sestavo materinega mleka smo določili s plinsko kromatografijo s plamenskim ionizacijskim detektorjem (GC-FID). Analizirali smo 105 vzorcev materinega mleka. Ugotovili smo, da je bila vsebnost TMK v zrelem materinem mleku 1,15 ± 0,47 ut. % glede na vse identificirane maščobne kisline. Pri ugotavljanju, kako prehrana mater vpliva na vsebnost TMK, nismo našli povezave med količino zaužitih živil, ki vsebujejo TMK in vsebnostjo TMK v materinem mleku. Povezave nismo našli ne med nosečnostjo in ne tekom dojenja. Smo pa ugotovili povezavo med uživanjem nasičenih maščobnih kislin iz mleka in mlečnih izdelkov med nosečnostjo in dojenjem in vsebnostjo vakcenske maščobne kisline v materinem mleku. Povezava je bila statistično močnejša pri materah tekom dojenja. Neglede na to, da v naši raziskavi nismo našli povezave med količino zaužitih živil, ki vsebujejo TMK in vsebnostjo TMK v materinem mleku, svetujemo da nosečnice in doječe matere upoštevajo veljavne prehranske smernice in se izogibajo uživanju živil, ki vsebujejo TMK.
106413
Predstavljeno delo obsega raziskavo optičnih in toplotnih lastnosti zračno podprte dvomembranske ovojne konstrukcije z aerogel toplotno izolacijsko odejo Spaceloft ® ter raziskavo vpliva izvedbe aerogel odeje na dnevno osvetljevanje, porabo energije za ogrevanje in hlajenje ter toplotno ugodje stanovalcev za izbrano študijo primera zračno podprte kupole "Športna dvorana Brezovica ". Dvojna membranska ovojnica izbrane zračno podprte konstrukcije je sestavljena iz dveh poliestrskih tkanin, prevlečenih s polivinilkloridno smolo. Zaradi pričakovane relativno nizke prepustnosti aerogel odeje Spaceloft ® smo pripravili nov predlog obravnavanega konstrukcijskega kompleksa, ki vključuje visoko prozorno etilen tetrafluoroetilensko folijo in polietilensko tkanino. S pomočjo laboratorijske in terenske spektrometrije smo določili svetlobno (prepustnost in odbojnost), sončno (prepustnost, odbojnost na belem in črnem ozadju ter vpojnost) ter toplotne lastnosti, kot so emisivnost posameznih materialov, delov ali celotnih konstrukcijskih kompleksnih variacij (obstoječi izdelani iz dveh poliestrskih tkanin, prevlečenih s polivinilkloridom, novi izdelani iz dveh etilen tetrafluoroetilenskih folij in njihove izolirane različice). Terensko eksperimentalno delo je obsegalo tudi meritve temperature zraka in hitrosti znotraj kanala dvojnega membranskega ovoja proučevane stavbe, meritve okoljskih parametrov (temperatura zraka v stavbi in zunaj nje ter drugi) za opis njenega toplotnega odziva ter meritve dnevne osvetljenosti. Na podlagi teh meritev smo v kombinaciji z optičnimi lastnostmi določili toplotno odpornost treh konstrukcijskih kompleksnih izvedb ter skupno prepustnost sončne energije. Rezultate eksperimentalnih meritev osvetljenosti "Športne dvorane Brezovica" smo primerjali z rezultati DAYSIM-ovega izračuna dnevne osvetljenosti, ki je potrdil, da sta geometrijski model in vhodni podatek o optičnih lastnostih pravilno pripravljena, posledično je bila omogočena tudi napoved osvetljenosti notranjih igralnih površin in narejen DAYSIM izračun dnevne svetlobe na primeru objekta, katerega ovojnica je izolirana z aerogelom Spaceloft ®, ter izračun porabe energije za ogrevanje in hlajenje za lokalno klimo s pomočjo računalniškega programa EnergyPlus. Izračuni so pokazali, da predvidena uporaba prosojne toplotne izolacije Spaceloft ® ne le poveča možnost osvetljevanja stavbe, temveč tudi podaljša čas delovanja v prostem teku in zmanjša porabo energije za ogrevanje, tudi zaradi povečanega izkoristka sončne energije. Po drugi strani pa uporaba toplotno izoliranega kompleksa Aerogel z odejo močno poveča porabo energije za hlajenje. Analiza toplotnega udobja stanovalcev razkriva, da v primeru dovolj nizke stopnje aktivnosti (t.j. tenis) v času ogrevalne sezone, uporaba konstrukcijskega kompleksa z naneseno aerogel odejo Spaceloft ® znižuje odstotek nezadovoljnih ljudi.
The presented work encompasses the research of optical and thermal properties of an air-supported double membrane envelope structure with aerogel thermal insulation blanket Spaceloft® applied and the research of the influence of the aerogel blanket implementation on daylighting, energy use for heating and cooling and thermal comfort of occupants for the selected case study of the air-supported dome »Športna dvorana Brezovica«. The double membrane envelope of the selected air-supported structure is composed of two polyester fabrics coated with polyvinyl chloride resin. Due to the expected relatively low transmittance of aerogel blanket Spaceloft® a new proposal of the considered constructional complex was prepared, including highly transparent ethylene tetrafluoroethylene foil and polyethylene fabric. With the help of laboratory and field spectrometry the luminous (transmittance and reflectance), solar (transmittance, reflectance on white and black background and absorptance) as well as the thermal properties such as emissivity of individual materials, parts or whole constructional complex variations (existing made of two polyvinyl chloride coated polyester fabrics, the new made of two ethylene tetrafluoroethylene foils and its insulated version), were determined. The field experimental work included also the measurements of air temperature and velocity inside the channel of the double membrane envelope of the studied building, measurements of environmental parameters (temperature of air inside and outside the building and others) for the description of its thermal response and daylighting measurements. On the basis of these measurements, in combination with the optical properties thermal resistance of the three constructional complex versions as well as the total solar energy transmittance were determined. The results of experimental illuminance measurements of the »Športna dvorana Brezovica« were compared to those of the DAYSIM daylighting calculation, which confirmed that the geometry model and the input data about the optical properties were prepared correctly. Consequently, the prediction of indoor playground illuminance was made possible and a DAYSIM calculation of daylight factor was made for the case of a building with its envelope insulated by the aerogel blanket Spaceloft®. Furthermore, the calculation of heating and cooling energy use for local climate was made using EnergyPlus computer programme. The calculations showed that the predicted use of translucent thermal insulation Spaceloft® not only increases the possibility of the studied building daylighting, but also prolongs the free running mode period and decreases energy use for heating, also due to the increased solar gain utilisation. On the other hand, the use of aerogel blanket insulated constructional complex strongly increases the energy use for cooling. The analysis of the occupants’ thermal comfort reveals that in case of low enough activity rate (i.e. tennis) during the heating season, the use of constructional complex with applied aerogel blanket Spaceloft® lowers the percentage of dissatisfied people.
Predstavljeno delo obsega raziskavo optičnih in toplotnih lastnosti obstoječega (toplotno neizoliranega) in predloga novega (toplotno izoliranega) konstrukcijskega sklopa dvojnega membranskega ovoja zračno podprtih konstrukcij z uvedeno aerogelno izolacijsko odejo Spaceloft®. Prikazani so učinki na delovanje vzorčnega primera stavbe z vidika njene dnevne osvetljenosti, rabe energije za ogrevanje in hlajenje ter toplotnega ugodja uporabnikov. Za raziskavo je bila izbrana Športna dvorana na Brezovici pri Ljubljani (ŠDB), približno devet kilometrov jugozahodno od središča mesta Ljubljana. Dvojni membranski ovoj obstoječe stavbe ni dodatno toplotno izoliran, sestavljata ga poliestrski tkanini (zunanja in notranja), prevlečeni s polivinilkloridno prevleko (PES(1)2009 in PES(2)2009). Zaradi pričakovane relativno nizke prosojnosti aerogelne izolacijske odeje Spaceloft® je bila predlagana sestava novega konstrukcijskega sklopa z uporabo za svetlobo visokoprepustne etilen tetrafluoroetilenske (ETFE) folije kot primarne membranske nosilne konstrukcijske, aerogelne odeje (aerogel) kot toplotne izolacije in polietilenske tkanine (PEfabric), ki je bila namenjena za zaščito toplotne izolacije. S pomočjo laboratorijskih in terenskih meritev spektrov so bile določene: prvič, svetlobne (prepustnost in odbojnost v vidnem spektru), drugič, sončne (prepustnost, odbojnost na beli in črni podlagi, absorptivnost v ultravijoličnem, vidnem in bližnjem infrardečem spektru) in tretjič, toplotne lastnosti (v daljnem infrardečem spektru, valovna dolžina med 2,5 μm in 16 m) materialov, posameznih delov in celovitih različic konstrukcijskega sklopa (1. obstoječa iz dveh poliestrskih tkanin, prevlečenih s polivinilkloridno prevleko; 2. različica iz dveh enakih etilen tetrafluoroetilenskih folij; 3. toplotno izolirana različica). Terensko eksperimentalno delo je vključevalo meritve temperature in hitrosti zraka v zračnem kanalu dvojnega membranskega ovoja ŠDB, meritev okoljskih parametrov (temperature zraka v stavbi in zunaj nje) in drugih količin potrebnih za opis toplotnega odziva, ter meritve dnevne osvetljenosti. Rezultati terenskih meritev hitrosti in temperature zraka v zračnem kanalu med membranama so bili skupaj z optičnimi lastnostmi uporabljeni za izračun toplotnega upora vseh treh obravnavanih različic dvojnega membranskega ovoja v odvisnosti od naklona konstrukcije. Izveden je bil tudi izračun totalne prepustnosti za sončno energijo. Na podlagi eksperimentalnih meritev dnevne osvetljenosti ŠDB je bila narejena primerjava z računalniškim programom DAYSIM izračunanih in simuliranih vrednosti količnika dnevne svetlobe, ki je potrdila primernost priprave geometrijskega modela stavbe in vhodnih podatkov. Posledično je bil z istim računalniškim programom opravljen izračun za napoved dnevne osvetljenosti stavbe z novim predlaganim ovojem s toplotno izolacijo, ki je pokazal boljšo dnevno osvetljenost igrišča, tudi na oblačni dan. Izračun rabe energije za lokalno klimo s programom EnergyPlus je pokazal, da uporaba prosojne toplotne izolacije Spaceloft® ne vpliva ugodno le na dnevno osvetljenost izbrane stavbe, temveč tudi na podaljšanje obdobja uporabe, ko stavba lahko deluje v prostem teku in je pri tem celo za bivanje udobnejša, kar posledično zmanjša potrebo po energiji za ogrevanje, tudi na račun povečanih sončnih dobitkov. Nasprotno, izbrani ukrep na količino energije, potrebne za hlajenje, ne vpliva ugodno in jo močno poveča. To v realnosti nima posebnega pomena, saj se vzorčna stavba v poletnem času, tj. v času eventualne potrebe po ohlajevanju, ne uporablja, ker lokalno podnebje dopušča letne športne aktivnosti na odprtem prostoru. Analiza toplotnega ugodja pokaže, da tedaj, ko je stopnja aktivnosti dovolj nizka (na primer igranje tenisa) med ogrevalno sezono, uvedba aerogelne izolacijske odeje Spaceloft® ugodno vpliva na toplotno in tudi na svetlobno ugodje uporabnikov.
106593
V diplomski nalogi sem analizirala karakterizacijo petih živalskih likov, ki so najpogosteje prisotni v pravljicah pisateljice Svetlane Makarovič: mačke, miši, lisice moškega in ženskega spola, psi, kokoši in petelinčki. Ugotovila sem, da Svetlana Makarovič pogosto postavlja svoje živalske protagoniste v težke situacije, v katerih se znajdejo brez upanja in so zato prisiljeni poiskati pomoč. Njihove značilnosti, vedenje in mentaliteta so podobne otrokovim - tako otroci kot živalski liki so zelo odzivni, trmasti, potrebni pozornosti in tako dalje. Pogosto stradajo, se morajo boriti, da bi preživeli. Vendar pa niso vse mačke prijazne - lahko igrajo tudi vlogo plenilcev, vendar pa je njihov lov lahko neuspešen. Miške so pogosto postavljene v brezupne situacije, zaradi česar so nesrečne, vendar se vedno uspejo pobrati in se združiti z drugimi živalmi, da bi našli rešitve za svoje težave. Kokoši so neumne in čičerikaste - edina izjema je Emily, ki misli neodvisno in ne dovoli, da bi jo drugi manipulirali. Petelini hrepenijo po moči in nadvladi s strani narave; na vsak način morajo ohraniti svoj ugled kot voditelji. V večini obravnavanih pravljic lisice igrajo vlogo bolj ali manj uspešnih zvitih plenilcev, ki varajo svoj plen, da bi se jim približali. Običajno so arogantni in domišljavi, kar od njih odganja druge živali. Psi se pojavljajo v pravljicah Svetlane Makarovič, kadar pa se pojavijo, pomembno vplivajo na zaplet (npr. druge živali sledijo svojim idejam).
In my bachelor’s thesis, I analysed the characterisation of the five animal characters most commonly present in the Slovene writer Svetlana Makarovič’s fairy tales: cats, mice, male and female foxes, dogs, and hens and roosters. I concluded that Svetlana Makarovič often puts her animal protagonists in difficult situations that they may find hopeless and are therefore forced to seek help. Their characteristics, behaviour, and mentality are similar to those of a child - both children and the animal characters are highly responsive, stubborn, in need of attention, et cetera. The cats are usually attentive, often portrayed as caring mothers or playful offspring. Often starving, they have to fight in order to survive. However, not all cats are kind - they may also play the role of predators, however unsuccessful their hunting may be. The mice are often put in hopeless situations, which makes them miserable, but they always manage to pick themselves back up and team up with other animals to find solutions to their problems. The hens are stupid and gossipy - the only exception to this is chickchicken Emily, who thinks independently and does not allow herself to be manipulated by others. The roosters yearn for power and supremacy by nature; they must retain their reputation as leaders by any means necessary. In most of the analysed fairy tales, foxes play the role of more or less successful cunning predators who deceive their prey to get closer to them. They are usually arrogant and cocky, which drives other animals away from them. Dogs seldom appear in Svetlana Makarovič’s fairy tales, but when they do, they significantly influence the plot (e.g., other animals following their ideas).
V diplomskem delu sem analizirala karakterizacijo petih najpogostejših živalskih likov, ki se pojavijo v pravljicah Svetlane Makarovič: mačka, miš, lisica/lisjak, pes, kokoš/petelin. Ugotovila sem, da Svetlana Makarovič živalske protagoniste pogosto postavi v neprijetno situacijo, ki se jim zdi brezizhodna, in so prisiljeni poiskati pomoč. Liki imajo lastnosti, obnašanja ter miselnost otrok: so hitro odzivni, trmasti, željni pozornosti … Mačke so običajno skrbne, velikokrat v vlogi skrbnih mater in razigranih mladičev. Pogosto so lačne, zato se morajo za preživetje boriti. Niso pa vse mačke dobre – lahko nastopijo tudi v vlogi plenilca, a so pri lovu neuspešne. Miši so pogosto postavljene v brezizhodno situacijo in so zaradi tega zelo nesrečne, a se morajo pobrati in s pomočjo drugih živali najdejo rešitev. Kokoši so neumne in opravljive, edina svetla izjema je kokokoška Emilija, ki razmišlja samostojno in ne pusti, da drugi manipulirajo z njo. Petelini imajo že po naravi željo po moči in nadvladi, svoj sloves vladarja, glavnega morajo ohranjati za vsako ceno. Lisice so v večini pravljic v vlogi včasih bolj, včasih manj uspešnih plenilcev, ki prežijo na svoj plen in se mu skušajo približati z zvijačo. Običajno so nadute in važne, kar pa druge živali od njih odbija. Psi se v pravljicah Svetlane Makarovič pojavijo malokrat, a takrat, ko se, s svojimi dejanji vplivajo na potek dogajanja (npr. druge živali jim sledijo).
120477
Zaključno delo obravnava samoreprezentacijo uporabnikov aktualne mobilne platforme, Tinder. Poseben poudarek je namenjen razlikovanju razlik v samopodobi med spoloma. V današnjem času in starosti Tinder velja za eno najbolj razširjenih in inovativnih sredstev za iskanje bližnjih prijateljskih ali resnih odnosov. Uporaba tovrstne platforme nam omogoča, da ustvarimo "oglase", ki vsebujejo informacije o sebi. Te oglase lahko nato vidijo tudi drugi uporabniki, ki se nato lahko odločijo, ali želijo stopiti v stik z nami. V diplomskem delu se bom osredotočila na teorijo o zastopanosti spolov v oglaševanju J. Kilbourne ter na eno izmed njenih najpomembnejših ugotovitev, ki obravnava podrejenost žensk na socialnem, spolnem, čustvenem in izobraževalnem področju življenja. V primerjavi z moškimi so ženske prikazane zgolj kot podrejene in objektivizirane spolne organe. Vendar pa so moški prikazani kot agresivni in nasilni, kar dokazuje njihovo nadrejenost. Zanima me, ali se podrejenost žensk moškim odraža tudi v Tinderju in kako se to odraža v njihovi samoreprezentaciji. V empiričnem delu raziskave sem analizirala 10 uporabnic in 10 uporabnic omenjenih platform. Opazovala sem ženske profilne fotografije, status (izobrazba, poklic itd.) in opise samih sebe. Ugotovila sem, da spolna hierarhija med moškimi in ženskami sicer obstaja, vendar ne tako izrazito, ugotovila pa sem tudi, da moški svojim slikam pogosteje dodajajo opise sebe in uporabljajo več emotikonov kot ženske.
The final work deals with self-representation of users of the topical mobile platform, Tinder. A special focus is dedicated to distinguishing the differences in self-esteem between genders. In this day and age, Tinder is seen as one of most widespread and innovative means of finding close amicable or serious relationships. The use of this kind of platform allows us to create “ads” containing information about ourselves. These ads can then be seen by other users, which are in turn able to decide whether they wish to contact us. In this study I will focus on a theory about gender representation in advertising by J. Kilbourne, as well as on one of her most important findings tackling the subordination of women in social, sexual, emotional and educational areas of life. In comparison to men, women are shown as mere subordinates and objectivized sexual bodies. However, men are shown as aggressive and violent, demonstrating their superiority. I am interested in knowing whether female subordination to men is also reflected in Tinder, and how this is reflected in their self-representation. In the empiric part of this research I have analysed 10 female and 10 male users of aforementioned platform. I observed women’s profile photos, status (education, occupation, etc.) and descriptions of themselves. I discovered that gender hierarchy between men and women does exist, but not as distinctively. I also came to the conclusion that men add descriptions of themselves to their pictures more often and use more emoticons than women.
Diplomsko delo se ukvarja s samoreprezentacijo uporabnikov na aktualni mobilni platformi Tinder s poudarkom na razlikovanju samopredstavljanja med spoloma. Tinder velja danes za eno izmed najbolj razširjenih in inovativnih načinov sklepanja partnerskih razmerij. V raziskavi se osredinjamo na teorijo J. Kilbourne o reprezentaciji spola v oglaševanju, in izpostavljamo eno izmed njenih glavnih ugotovitev podrejenosti žensk na družbenem, seksualnem, čustvenem in izobraževalnem področju. V primerjavi z moškimi so ženske v oglasih reprezentirane kot podrejene moškemu in kot objektivizirana, seksualizirana telesa. Moški pa so v oglasih reprezentirani skozi dejavno in/ali agresivno plat ter izkazujejo premoč nad ženskami. Zanima nas, ali se oz. na kakšen način se podrejenost žensk v primerjavi z moškimi kaže skozi samopredstavljanje na Tindru, in ali moški izkazujejo premoč nad njimi. V empiričnem delu raziskave smo zajeli 10 ženskih in 10 moških uporabnikov omenjene platforme. Analizirali smo profile, pri čemer smo v analizo vključili profilne fotografije, njihov status (izobrazba, poklic, itd.) in opise »o sebi«. Ugotovili smo, da je ob samopredstavljanju moških in žensk spolna hierarhija izrazita, vendar ne povsem. Prav tako smo prišli do ugotovitve, da je več moških kot žensk, ki ob objavljanju fotografij dodajajo opise »o sebi« in uporabljajo več emotikonov.
110624
Izdelali smo matematični model za pridobitev kinetičnih parametrov acidolize benzil fenil etra z dvema molarnama žveplene kisline, ki je homogen katalizator v sistemu v treh sistemih topil, etanolu, metanolu in vodi / etanolu. Eksperimente smo izvajali v šaržnem reaktorju v temperaturnem območju med 160 in 200 ° C v dušikovi atmosferi pri začetnem tlaku 10 bar. Homogenost zmesi je bila stisnjena, gostota in tlačna funkcija sta bili ustvarjeni s prilagajanjem krivulje eksperimentalnih podatkov. Opisali smo tudi volumsko spremembo zaradi vzorčenja. Izmerjeni so bili kinetični parametri, tj. konstante hitrosti reakcije in aktivacijske energije. Hitrost reakcije je bila linearno sorazmerna s koncentracijo žveplove kisline in temperaturno odvisnostjo, ki je bila določena z Arrheniusovo enačbo.
A mathematical model was developed to obtain the kinetic parameters of benzyl phenyl ether acidolysis with two molar sulphuric acid which is the homogenous catalyst in the system in three solvent systems, ethanol, methanol and water/ethanol. The experiments were performed in batch reactor in the temperature range between 160 and 200 °C in the nitrogen athmosphere at the initial pressure of 10 bar. Homogeneity of the mixture was pressumed, density and pressure functions were created with curve fitting of experimental data. The volumetric change due to sampling was also described. Kinetic parameters i.e. reaction rate constants and activation energies were obtained. The reaction rate was linearly proportional to the concentration of sulphuric acid and temperature dependance was described with the Arrhenius equation. The accuracy of the model was verified for the ethanol system.
Oblikovan je bil model za pridobitev kinetičnih parametrov acidolize benzil fenil etra s pomočjo dvomolarne žveplove kisline, ki ima pri reakcijah vlogo homogenega katalizatorja. Poskusi so potekali v treh sistemih topil: etanolu, metanolu in etanolu/vodi. Poskusi so potekali pri temperaturah med 160 in 200 °C v dušikovi atmosferi pri začetnem tlaku 10 bar. Pridobljeni so bili podatki o konstantah hitrosti in aktivacijskih energijah reakcije. Model je bil sestavljen na podlagi poskusov v reaktorju z goščo. Predvideno je bilo popolno premešanje in upoštevano spreminjanje gostot tekoče faze, uparevanje topila in zmanjševanje mase tekoče faze skozi trajanje poskusa zaradi jemanja vzorcev. Funkcije parnih tlakov in gostot tekočih faz so bile pridobljene iz eksperimentalnih podatkov. Vsi modeli so predvideli linearno odvisnost reakcijske hitrosti od koncentracije žveplove kisline, za opis odvisnosti od temperature pa sem uporabil Arrheniusovo zvezo. Ujemanje modela je dobro, do večjih odmikov pride pri temperaturah reakcije 200 °C, kjer pride do negativnih odmikov eksperimentalnih vrednosti od modelnih. Model v etanolu je bil tudi validiran z dvema poskusoma, s katerima sem želel doseči čim višje konverzije. Razpad benzil fenil etra pri obeh reakcijah poteka po z modelom napovedani krivulji.
120635
V diplomski nalogi so na podlagi dveh izbranih analiz predstavljeni rezultati energetskih izkaznic pred in po prenovi eno- in večstanovanjskih stavb. Prva analiza obravnava vpliv spremembe debeline izolacije (oziroma njenega dodatka, kjer manjka), druga analiza pa vpliv spremembe orientacije stavbe na letno porabo toplote, ki je potrebna za ogrevanje stavbe QNH. Prva analiza predpostavlja stanje, kjer se TI maksimalne debeline 20 cm dodaja le zunanjim stenam stavbnega ovoja glede na zunanjo stran stavbe. Na podlagi rezultatov spremembe letne porabe toplote, potrebne za ogrevanje stavbe QNH, je prikazano, da imajo izvedeni strukturni ukrepi v obravnavanem primeru trikrat večji vpliv na rezultate enostanovanjskih stavb kot na rezultate večstanovanjskih stavb. Prihranki pri stroških ogrevanja so v obravnavanem primeru v enostanovanjskih stavbah v povprečju petkrat večji. V drugi analizi se usmerjenost stavb spreminja za 90 °, 180 ° in 270 ° glede na obstoječe stanje. Na podlagi sprememb vrednosti QNH se ugotavlja, ali je objekt optimalno orientiran ali ne. Izkazalo se je, da kljub poznavanju učinkov sončnega sevanja večina stavb še vedno ni optimalno orientirana. Prihranki pri stroških ogrevanja v obravnavanem primeru, povezanih s spremembami orientacije stavb, so v večstanovanjskih stavbah v povprečju dvakrat večji kot v enostanovanjskih stavbah.
The thesis presents the results of energy performance certificates before and after the renovation of one- and multi-dwelling residential buildings, based on two selected analyses. The first analysis examines the impact of insulation thickness changes (or its addition where missing), while the second analysis is focused on the impact of building orientation changes on the annual heat consumption necessary for heating the building QNH. The first analysis assumes a state, where TI of maximum thickness of 20 cm is added only to the exterior walls of building envelope relative to the outside. Based on the results of the change of the annual heat consumption required for heating the building QNH, it is shown that the implemented structural measures in the present case have three times greater impact on the results of one-dwelling residential buildings than on the results of multi-dwelling residential buildings. On average, savings on heating costs are in the present case five times greater in one-dwelling residential buildings. In the second analysis, the buildings’ orientation is being changed by 90°, 180° and 270° in relation to the existing situation. Based on the changes of the QNH value, it is concluded whether the building is optimally oriented or not. It is shown that most of the buildings are still not optimally oriented, despite knowledge of the effects of solar radiation gain. On average, savings on heating costs in the present case related to the changes in building orientation are twice as great in multi-dwelling residential buildings than in one-dwelling residential buildings.
V diplomski nalogi obravnavam rezultate energetskih izkaznic pred in po prenovi eno in večstanovanjskih stavb na podlagi dveh izbranih analiz. Pri prvi analizi proučujem vpliv spremembe debeline toplotne izolacije (oziroma njeno dodajanje v primerih, kjer manjka), pri drugi pa vpliv spremembe orientacije stavbe na letno potrebno toploto za ogrevanje stavbe QNH. Pri prvi analizi predpostavljam stanje pri katerem dodajam toplotno izolacijo (maksimalno do debeline 20 cm) le na zunanje stene stavbnega ovoja napram zunanjosti. Na podlagi rezultatov spremembe letne potrebne toplote za ogrevanje stavbe QNH se izkaže, da pri naših primerih izvedeni konstrukcijski ukrepi v povprečju trikrat bolj vplivajo na rezultate pri enostanovanjskih stavbah kot pri stanovanjih v večstanovanjskih stavbah. Prihranki pri stroških ogrevanja so pri naših primerih tako pri enostanovanjskih stavbah v povprečju celo petkrat večji. V sklopu druge analize spreminjam orientacijo stavb za 90°, 180° in 270° glede na obstoječe stanje ter ugotavljam na podlagi sprememb vrednosti QNH ali je stavba najbolj optimalno orientirana ali ne. Izkaže se, da kljub poznavanju vplivov dobitkov sončnega obsevanja, večina obravnavanih stavb še vedno ni najbolj optimalno orientirana. Prihranki pri stroških ogrevanja so pri naših primerih zaradi sprememb orientacije stavb oziroma stavbnih enot v povprečju dvakrat večji pri stanovanjih v večstanovanjskih stavbah kot pri enostanovanjskih stavbah.
95438
Starši se znajdejo v edinstvenem položaju, ko lahko pomagajo svojim otrokom, še posebej, če imajo ti otroci čustvene in vedenjske težave. Pogosto pa je težava v tem, da starši nimajo ustreznih starševskih veščin za reševanje takšnih težav. V ta namen so bili oblikovani različni programi starševstva, kjer lahko starši pridobijo znanje in veščine za učinkovitejše starševstvo. V enem vzgojnem zavodu v Sloveniji so oblikovali program za starše, ki imajo otroke s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Z magistrskim delom sem želela raziskati, kakšne so bile izkušnje in predstave staršev, ki so bili vključeni v ta starševski program, natančneje, zanimalo me je, kakšen je odnos z otrokom danes, kakšna je zaznana kakovost soočanja s težavami, katera znanja in spretnosti so pridobili in kako so doživeli program staršev, ki so ga obiskovali. V raziskavi je sodelovalo 12 mater, katerih otroci obiskujejo vzgojni zavod. Podatke smo pridobili s pomočjo polstrukturiranega intervjuja in jih dopolnili z anketnim vprašalnikom. Analiza odgovorov je pokazala, da se je odnos med materjo in otrokom po starševskem programu izboljšal, prav tako so se udeleženci počutili bolj samozavestne v svojih starševskih spretnostih. Udeleženci so pridobili tudi različna znanja in spretnosti v starševskem programu, najpogosteje so poročali o konstruktivnem reševanju problemov, postavljanju meja otroku, okrepljeni vlogi starša in razumevanju otroka, ki ima čustvene in vedenjske težave. Udeleženci so program zaznali kot koristen in jim je veliko pomenilo, da so lahko stopili v stik z drugimi starši, ki se soočajo s podobnimi težavami kot oni. Starševski program se je pri teh materah izkazal za učinkovitega, saj je privedel do pozitivnih sprememb na področjih, ki so jih s programom želele izboljšati, prav tako pa je pomemben vpogled v pomen izvajanja in predvsem raziskovanja starševskih programov za vzgojne zavode in kot podpora staršem, ki imajo otroke s čustvenimi in vedenjskimi težavami.
Parents find themselves in a unique position where they can help their children, especially if these children are having emotional and behavioral problems. Often, however, the problem is that parents lack the appropriate parenting skills to deal with such problems. To this end, various parenting programs have been designed where parents can acquire the knowledge and skills for more effective parenting. In one residential care institution in Slovenia, they designed program for parents who have children with emotional and behavioral problems. With my master's thesis, I wanted to explore what were the experiences and perceptions of the parents who attended this parent program. Specifically, I was interested in what the relationship with the child is like now, the perceived quality of coping with problems, what knowledge and skills they acquired and how they experienced the parent program they attended. The study involved 12 mothers whose children attend a residential care institution. Data were obtained through a semi-structured interview and supplemented by a questionnaire. The analysis of responses showed that the mother-child relationship improved after the parent program, in addition, the participants felt more confident in their parenting skills. The participants also gained various knowledge and skills in the parent program, most often reporting on constructive problem solving, setting boundaries for the child, a more strengthened role of the parent and understanding of the child who has emotional and behavioral problems. The participants also perceived the program as useful and it meant a lot to them that they were able to get in touch with other parents who are facing similar problems as them. Parent program, for these mothers, proved to be effective as it led to positive changes in the areas they wanted to improve with the program. The research also provides important insight into the significance of conducting and, especially, researching parent programs for residential care institutions and as a support to parents who have children with emotional and behavioral problems.
Starši se nahajajo v edinstvenem položaju, kjer lahko pomagajo svojim otrokom, še posebej, če se slednji spoprijemajo s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Pogosto pa je težava v tem, da staršem primanjkujejo ustrezne starševske veščine za spoprijemanje s takšnimi težavami. V ta namen so bili oblikovani različni programi za starše, kjer starši lahko pridobijo znanja in veščine za bolj učinkovito starševstvo. V enem vzgojno-izobraževalnem zavodu (VIZ) v Sloveniji so oblikovali delavnice za starše, ki imajo otroke s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Z magistrskim delom sem želela raziskati, kakšne so bile izkušnje in zaznave staršev, ki so obiskovali te delavnice. Predvsem me je zanimalo, kakšni so sedaj odnos z otrokom, zaznana kvaliteta spoprijemanja s težavami, kakšna znanja in spretnosti so pridobili ter kako so doživljali obiskane delavnice. V raziskavi je sodelovalo 12 mam, katerih otroci obiskujejo VIZ. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo polstrukturiranega intervjuja ter dopolnjeni z anketnim vprašalnikom. Analiza odgovorov je pokazala, da se je odnos med mamo in otrokom po delavnicah izboljšal, poleg tega so se udeleženke počutile bolj samozavestne v svojih starševskih veščinah. Udeleženke so na delavnicah tudi pridobile različna znanja in veščine, največkrat so poročale o konstruktivnem reševanju problemov, postavljanju mej otroku, bolj utrjeni vlogi starša ter razumevanju otroka, ki ima čustvene in vedenjske težave. Udeleženke so delavnice še zaznavale kot uporabne in veliko jim je pomenilo, da so lahko stopile v stik z drugimi starši, ki se soočajo s podobnimi težavami. Delavnice za starše so se za te mame izkazale kot učinkovite, saj so pripeljale do pozitivnih sprememb na področjih, ki so jih želeli z delavnicami izboljšati. Raziskava pa tudi daje pomemben vpogled v smiselnost izvajanja in predvsem raziskovanja delavnic za starše za VIZ in kot podporo staršem, ki imajo otroke s čustvenimi in vedenjskimi težavami.
125238
Uvod: Rojstvo otroka je za večino ljudi pozitivna izkušnja, ki jo spremljajo veselje, sreča in ljubezen, kmalu zatem pa sledijo zahtevni in naporni dnevi. Čeprav je čustvena nestabilnost v tem obdobju zelo pogosta, prisotnost intenzivnih simptomov, kot so pretirano jokanje, skrajna žalost, krivda, jeza in drugi negativni občutki, nakazuje na poporodno depresijo. Peripartalna depresija je velik javnozdravstveni problem, ki v povprečju prizadene eno od šestih žensk med nosečnostjo in po porodu. Samomor kot posledica poporodne depresije je eden izmed vodilnih vzrokov smrti mater. Namen: Namen diplomskega dela je pregledati strategije, ki se uporabljajo v Sloveniji, s ciljem diagnosticiranja obporodne depresije in preprečevanja njenih negativnih posledic, vključno s samomorom. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo pregleda literature. Na podlagi sistematičnega pregleda strokovne literature smo predstavili zaščitne in rizične dejavnike. Pri tem smo uporabili javno dostopne baze podatkov, kot so PubMed, Science Direct in Google Scholar. Predstavljene so strategije diagnosticiranja in preprečevanja peripartalne depresije v Sloveniji, ki temeljijo na pregledu spletnih strani, publikacij in dokumentov, povezanih z zdravjem žensk med nosečnostjo in v poporodnem obdobju. Rezultati: Družinska in osebna anamneza depresije ter predhodne izkušnje s peripartalno depresijo so se izkazale kot najpomembnejši dejavniki tveganja za peripartalno depresijo, medtem ko je depresija med nosečnostjo dodaten dejavnik tveganja za poporodno depresijo. Ključni zaščitni dejavnik proti peripartalni depresiji pa je socialna podpora, predvsem s strani partnerja. Ob upoštevanju vseh preventivnih in rizičnih dejavnikov sta zgodnje odkrivanje in zgodnja obravnava ključni strategiji za preprečevanje peripartum depresije. Promocija duševnega zdravja, dosledna uporaba presejalnih vprašalnikov v procesu preprečevanja peripartum depresije in dostopna kombinacija služb za pomoč pri soočanju s peripartum depresijo so med najpogostejšimi in najučinkovitejšimi strategijami za preprečevanje peripartum depresije in samomorov v Sloveniji. Razprava in zaključek: Dobro duševno zdravje nosečnice ali otročnice pomembno vpliva na samo žensko, njenega otroka in njene medosebne odnose z drugimi, zato je ključnega pomena, da pravočasno diagnosticiramo prisotnost peripartum depresije in začnemo z zdravljenjem čim prej. V Sloveniji še vedno ni dovolj pozornosti namenjene duševnemu zdravju nosečih in novorojenih žensk, zato je izjemno pomembno, da se uporabijo in nadalje razvijejo strategije za preprečevanje poporodne depresije ter da se upoštevajo in dosledno uporabljajo navodila projekta PODN, ki priporoča, da babice in ginekologi opravijo presejalne teste s svojimi pacienti, saj lahko le tako prispevamo k zgodnjemu odkrivanju in preprečevanju poporodne depresije.
Introduction: For most people, a birth of a child is a positive experience accompanied by joy, happiness and love, but soon afterwards demanding and challenging days follow. Although emotional instability in this period is very common, the presence of intense symptoms, such as excessive crying, extreme sadness, guilt, anger, and other negative feelings, suggests a postpartum depression. Peripartum depression is a big public health issue, which on average affects one in six women during pregnancy and after giving birth. Suicide as a consequence of a peripartum depression is one of the leading causes of maternal deaths. Purpose: The purpose of this thesis is to review the strategies used in Slovenia, aiming diagnosis of peripartum depression and prevention of its negative consequences, including suicide. Methods: In this thesis, we used a descriptive method of literature review. Protective and risk factors were presented, based on a systematic overview of scientific literature. Publicly available databases,such as PubMed, Science Direct, and Google Scholar were used. The strategies of diagnosing and preventing peripartum depression in Slovenia are presented, based on the overview of websites, publications and documents related to women’s health during pregnancy and in the postpartum period. Results: Family and personal history of depression, as well as previous experience of peripartum depression have been proven to be the most important risk factors for peripartum depression, while depression during pregnancy is an additional risk factor for postpartum depression. On the other hand, the key protective factor against peripartum depression, is social support, especially from a partner. In addition to considering all the preventive and risk factors, early discovery and early treatment are crucial strategies for the prevention of peripartum depression. Mental-health promotion, consistent use of screening questionnaires in the process of peripartum-depression prevention, and an accessible combination of help services for coping with peripartum depression, are some of the most common and most efficient strategies used to prevent peripartum depressions and suicides in Slovenia. Discussion and conclusions: Good mental health of a pregnant woman or a neonatal mother has a significant effect on the woman herself, her child and her interpersonal relationships with others, therefore it is crucial to diagnose the presence of peripartum depression in time and to start treatment as soon as possible. In Slovenia, there is still not enough attention directed to the mental health of pregnant and neonatal women. Therefore, it is of extreme importance to use and further develop the strategies for peripartum-depression prevention and to abide by and consistently use the directions from the PODN project, recommending that midwives and gynaecologists perform screening tests with their patients, since this is the only way we can contribute to early detection and prevention of peripartum depression.
Uvod: Rojstvo otroka je za večino pozitiven dogodek v življenju, ki ga spremljajo sreča, veselje in ljubezen, kljub temu pa se kmalu po porodu pojavijo zahtevni in naporni dnevi. Psihična nestabilnost v tem obdobju je nekaj običajnega, kadar pa se pojavijo intenzivni simptomi, kot so jokavost, neprestana žalost, občutki krivde, jeze ter drugi neprijetni občutki, govorimo o poporodni depresiji. Obporodna depresija je velik javnozdravstveni problem, ki prizadene vsako šesto žensko v času nosečnosti ali po porodu. Samomor, kot posledica obporodne depresije, je en izmed najpogostejših vzrokov maternalne smrti. Namen: Namen preglednega diplomskega dela je pregledati strategije za odkrivanje obporodne depresije in preprečevanje njenih posledic, vključno s samomorom, ki se uporabljajo v Sloveniji. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo dela s pregledom literature. Varovalne dejavnike in dejavnike tveganja smo predstavili s sistematskim pregledom znanstvene literature. Viri so bili zbrani s pomočjo podatkovnih baz PubMed, Science Direct in mrežnika Google Učenjak. Strategije odkrivanja in preprečevanja obporodne depresije v Sloveniji smo predstavili na podlagi pregleda spletnih strani, strokovnih objav in dokumentov, povezanih z zdravjem žensk v nosečnosti in poporodnem obdobju. Rezultati: Depresija v osebni in družinski anamnezi ter predhodna obporodna depresija sta se izkazali za najpomembnejša dejavnika tveganja pojava obporodne depresije, depresija v času nosečnosti pa kot dodatni dejavnik tveganja za nastanek poporodne depresije. Prisotnost socialne podpore, predvsem s strani partnerja, pa se je izkazala kot ključen varovalni dejavnik obporodne depresije. Za preprečevanje, zgodnje odkrivanje ter zgodnje zdravljenje ima poleg upoštevanja varovalnih dejavnikov in dejavnikov tveganja velik pomen tudi izvajanje strategij preprečevanja obporodnih depresij. Promocija duševnega zdravja, dosledna uporaba presejalnih vprašalnikov za odkrivanje obporodnih depresij ter dostopna mreža služb za pomoč ob prisotnosti obporodne depresije so najpogostejše in najučinkovitejše strategije preprečevanja obporodnih depresij ter samomorov v Sloveniji. Razprava in zaključek: Dobro duševno zdravje nosečnice oziroma otročnice ima velik vpliv na žensko samo, otroka ter dobre medosebne odnose, zato je ob prisotnosti obporodne depresije ključno pravočasno diagnosticiranje ter takojšnje ukrepanje. V Sloveniji je še vedno premalo pozornosti namenjeno duševnemu zdravju nosečnic in otročnic, zato je nujno izvajanje in nadgrajevanje strategij preprečevanja obporodnih depresij ter upoštevanje in dosledno izvajanje priporočil projekta PODN glede izvajanja presejalnih testov s strani babic in ginekologov, saj bomo le tako pripomogli k preprečitvi in zgodnjemu odkrivanju obporodnih depresij.
125073
Rastlinarstvo oziroma botanika sicer zajema del pouka biologije v vzgojno-izobraževalnem programu, vendar je v primerjavi s tematiko živali za učence manj zanimiva, kar se kaže v pomanjkanju zanimanja za učenje in v pomanjkanju znanja.Praktično delo ima pomembno mesto pri poučevanju naravoslovja. Učitelji ga lahko vključijo v svoje poučevanje kot osnovno metodo za pridobivanje znanja ali kot primer ponazoritve teoretičnih vsebin.Nismo našli podatkov o tem, kateri od obeh pristopov je pri poučevanju o rastlinah učinkovitejši. Zato smo v naši raziskavi primerjali, kako ti pristopi vplivajo na znanje učencev o razmnoževanju in razmnoževanju rastlin ter na njihov odnos do rastlin. Oblikovali smo vprašalnik, ki je vseboval tudi preizkus znanja. V raziskavo so bili vključeni učenci drugega letnika ene srednje šole v Ljubljani, ki so anketni vprašalnik izpolnili dvakrat. Vprašalnik smo izpolnili pred in en teden po pouku. Naš vzorec je bil sestavljen iz 114 učencev, ki so tvorili dve skupini, ki sta se razlikovali v zaporedju uporabljenih učnih metod. V obeh skupinah je pouk potekal kot blok, v prvi skupini pa je sledila frontalna učna metoda praktičnega dela v obliki laboratorijskega dela po vnaprej napisanih navodilih. V drugi skupini je bilo zaporedje učnih ur obrnjeno. Po statistični analizi podatkov se po učnih urah niso pokazale bistvene razlike v znanju učencev glede zaporedja učnih metod. Po pouku so vsi učenci pokazali več znanja kot pred poukom. Prva skupina učencev je dosegla nekoliko boljše rezultate, vendar so te razlike majhne. Ugotovili smo, da učenci ne razlikujejo med pojmoma razmnoževanja in razmnoževanja rastlin. Večina učencev ima težave s prepoznavanjem delov semena in njegove vloge, tega pa ne morejo povezati s spolnim razmnoževanjem. Pri znanju učencev ni bilo zaznati pomembnih razlik med spoloma. Po pouku je večina učencev razlikovala med opraševanjem in gnojenjem. Čeprav so se učenci zavedali pomena rastlin v naravi in onesnaževanja okolja ter jih skrbi prekomerno krčenje gozdov, je bil njihov interes za učenje o rastlinah precej nizek. Nauki o rastlinah se jim zdijo dolgočasni in se raje učijo o živalih. Menimo, da lahko svoja stališča in znanje izboljšajo predvsem z vključevanjem neposrednih izkušenj z rastlinami. Z neposrednimi izkušnjami bi učenci spoznavali rastline in njihovo delovanje, hkrati pa bi lahko razvili pozitiven odnos do rastlin in narave.
Plant science or botany covers a part of the biology lessons in the educational program, but in comparison with the topic of animals it is less interesting for the students, which is reflected in a lack of interest in learning and a lack of knowledge. Practical work has an important place in teaching natural sciences. It can be included by teachers in their teaching as a basic method for acquiring knowledge or as an example of illustrating theoretical content. We did not find information on which of the two approaches is more effective when teaching about plants. Therefore, in our study, we compared how these approaches affect students' knowledge of plant reproduction and propagation, and their attitudes toward plants. We designed a questionnaire that also included a knowledge test. The survey included second year students from one upper secondary school in Ljubljana who completed the survey questionnaire twice. The questionnaire was completed before and one week after instruction. Our sample consisted of 114 students, who formed two groups that differed in applied teaching methods sequence. In both groups, lessons were taught as a block lesson. In the first group, a frontal teaching was followed by a method of practical work in the form of an labwork following pre-written instructions. In the second group, the sequence of lessons was reversed. After the statistical analysis of the data, no significant differences in students' knowledge emerged after the lessons regarding teaching methods sequence. After class, all students showed more knowledge than before class. The first group of students achieved slightly better results, but these differences are small. We found that students do not differentiate between the concepts of plant reproduction and propagation. Most students have difficulty recognizing the parts of a seed and its role, and they are not able to relate this to sexual reproduction. No significant gender differences were detected in students knowledge. After class, most students distinguished between pollination and fertilization. Although students were aware of the importance of plants in nature and of environmental pollution and are concerned about excessive deforestation, their interest in learning about plants was rather low. They find the lessons about plants boring and they prefer to learn about animals. We believe that their attitudes and knowledge can be improved primarily by incorporating direct experience with plants. Through direct experiences, students would learn about plants and their functioning, and at the same time they could develop positive attitudes toward plants and nature.
Vsebine botanike so v splosno-izobrazevalnih programih vkljucene predvsem pri predmetu biologija, a v primerjavi z vsebinami o zivalih predstavljajo za ucence manj zanimivo tematiko, kar se kaze tudi v pomanjkanju interesa za ucenje in pomanjkljivem znanju. Prakticno delo ima pri poucevanju naravoslovnih vsebin pomembno mesto. Prakticno delo lahko ucitelji vkljucijo v pouk kot osnovno metodo za pridobivanje znanja ali kot primer ponazoritve teoreticne obravnave. Podatkov o tem, kateri od dveh pristopov je bolj ucinkovit, nismo nasli. Zato smo v nasi raziskavi primerjali, kako omenjena pristopa vplivata na znanje dijakov o razmnozevanju in razsirjanju rastlin in kaksna so njihova stalisca do rastlin. Oblikovali smo anketni vprasalnik, ki je vkljuceval tudi preizkus znanja. V raziskavo smo vkljucili dijake drugih letnikov splosne gimnazije v Ljubljani, ki so anketni vprasalnik izpolnili dvakrat. Najprej je izpolnjevanje potekalo pred poukom, nato pa so enak vprasalnik izpolnili se en teden po obravnavi snovi. Izpolnjevanje je bilo anonimno, nas vzorec je zajemal 114 dijakov, ki so sestavljali dve skupini, ki sta se razlikovali v zaporedju uporabe ucnih metod. Pri obeh skupinah je pouk potekal v sklopu blok ure. V prvi skupini je najprej potekala frontalna razlaga, ki ji je sledila metoda prakticnega dela v obliki samostojne vaje po vnaprej napisanih navodilih. V drugi skupini je bilo zaporedje pouka ravno obratno, samostojnemu delu je sledila frontalna razlaga snovi. Po statisticni obdelavi podatkov se po pouku niso pojavile bistvene razlike v znanju dijakov glede na zaporedje uporabe ucnih metod. Po pouku so dijaki izkazali vec znanja kot pred poukom. Nekoliko boljsi rezultat so dosegli dijaki prve skupine, a so te razlike majhne. Ugotovili smo, da dijaki ne razlikujejo med pojmoma razmnozevanje in razsirjanje rastlin. Vecina dijakov ima tezave s prepoznavanjem zgradbe semena in njegove vloge, tega pa ne znajo povezati s spolnim razmnozevanjem. Bistvenih razlik v znanju med spoloma nismo zaznali. Vecina dijakov je po pouku razlikovala med pojmoma oprasitev in oploditev. Ceprav se dijaki zavedajo pomena rastlin v naravi in onesnazevanja okolja ter jih skrbi pretirano izsekavanje gozdov, je njihov interes za ucenje o rastlinah dokaj nizek. Pouk, kjer spoznavajo rastline, se jim zdi dolgocasen in se raje ucijo o zivalih. Menimo, da lahko njihova stalisca in znanje izboljsamo predvsem z vkljucevanjem neposredne izkusnje z rastlinami. Preko lastne izkusnje bi dijaki spoznavali vsebine o rastlinah in njihovem delovanju in hkrati razvijali pozitiven in odgovoren odnos do rastlin in do narave.
113719
CRISPR / Cas9 je bakterijski imunski sistem proti invazivnim virusom. Ker je spreminjanje zaporedja sgRNA, ki se veže na cilj v genomu, tako enostavno, je CRISPR / Cas9 postala metoda izbire na področjih, kot so genski inženiring, mikrobna biotehnologija ali sintetična biologija. Poleg tega ima sistem velik potencial v kliničnih aplikacijah za popravljanje genov, ki povzročajo bolezni, v somatskih celicah. Potencial CRISPR / Cas9 sega dlje kot urejanje genov prek NHEJ ali HDR. Aplikacije deaktiviranega proteina Cas9 s spojeno efektorsko domeno so v zadnjih letih doživele porast priljubljenosti. Z njimi, je mogoče spremeniti genske regulacije, povzroči epigenetsko remodeling ali vizualizirati nekatere lokusi interesu. Čeprav obstaja širok spekter potencialnih uporab sistema, je trenutno spopadajo z nekaterimi omejitvami. Takšne omejitve so off-target mutacije ali težave z dostavo. V zadnjem času, so se pojavile nove rešitve za te izzive, kot so inženirstva Cas9 proteinov, spremembe v sgRNA in nekateri novi sistemi za višjo specifičnost. Bistveno je, da se določi potencialne off ciljnih mest v obeh in silico in in in vivo ali in vitro sistemov.
CRISPR/Cas9 is a bacterial immune system against invading viruses. Because altering the sgRNA sequence, which binds to the target in the genome is so facile, CRISPR/Cas9 has become a method of choice in the fields such as genetic engineering, microbial biotechnology or synthetic biology. Furthermore, the system has a great potential in clinical applications for correcting disease-causing genes in somatic cells. The potential of CRISPR/Cas9 extends further than gene editing via NHEJ or HDR. Applications of deactivated Cas9 protein with a fused effector domain have seen a surge in popularity in recent years. With them, it is possible to alter gene regulation, cause epigenetic remodeling or visualize certain loci of interest. Although there is a wide range of potential uses of the system, it is currently coping with some limitations. Such limitations are off-target mutations or problems with delivery. Recently, new solutions have emerged for those challenges, such as engineered Cas9 proteins, modifications in sgRNA and some new systems for higher specificity. It is crucial to determine potential off target sites in both in silico and in vivo or in vitro systems.
Sistem CRISPR/Cas9 je bakterijski način obrambe proti virusom. V zadnjih letih je postal najbolj uporabljena metoda za spreminjanje genomov. Sistem z enojno vodečo (sgRNA) specifično prepoznava točno določena zaporedja na genomu, kamor se nato veže protein Cas9 z nukleazno aktivnostjo. Zaradi enostavnosti spreminjanja zaporedja sgRNA in s tem tarče v genomu, ima sistem veliko aplikacij na številnih področij, od spreminjanja genoma rastlin za produkcijo terapevtskih proteinov, mikrobne biotehnologije, sintetične biologije, do direktnih kliničnih aplikacij pri ljudeh. Poleg dobro poznanih aplikacij sistema, s katerimi se genom spremeni, pa se je razvilo tudi ogromno drugih aplikacij. Sistem z deaktiviranim proteinom Cas9 se tako danes uporablja tudi za regulacijo prepisovanja genov ali spreminjanje epigenoma. Kljub širokemu spektru obstoječih aplikacij pa obstajajo omejitve, kot so netarčne mutacije ali težave z dostavo, ki zavirajo še širšo uporabo sistema. Pojavilo se je že veliko rešitev za te ovire. V zadnjem času je bilo izdelanih nekaj izboljšanih proteinov Cas9, prav tako pa je bilo razvitih več novih sistemov, s pomočjo katerih bi lahko težave omejili. Poleg tega je zelo pomembno predvideti in kasneje tudi validirati potencialne neželene učinke v obliki netarčnih mutacij.
107893
Izbrana letališča Gradec, Ljubljana in Zagreb tvorijo neke vrste konkurenčni trikotnik. Ker se vsa tri letališča nahajajo v približno isti neposredni bližini, so še toliko bolj zanimiva za raziskovanje. Dejstvo je, da zaradi kratkih razdalj lahko močno tekmujejo, še posebej, ko gre za primerjavo med letališči Ljubljana in Zagreb, ki sta glavni ali največji letališči v svoji državi, za razliko od letališča Gradec, ki ni. Poslovna uspešnost mednarodnih letališč je zelo pomembna za prispevek k nacionalnemu BDP, na katerega vplivajo letalske družbe in njihove zveze ali združenja. Letališča se med seboj razlikujejo na več načinov. Raziskava se osredotoča na lokacijo, promet, infrastrukturo, cene vozovnic in možnosti za nadaljnjo rast. V skupni primerjavi je v ospredju letališče Zagreb, ki se ponaša z najboljšo lokacijo in največjim gravitacijskim območjem, največjim turističnim prometom, najnižjimi prevoznimi cenami v analiziranem obdobju in najbolj dostopnimi podatki o nadaljnjem razvoju letališča, vendar letališče Jožeta Pučnika Ljubljana ne zaostaja veliko. V njem je zabeležen tudi največji tovorni promet in rahlo vodstvo glede na infrastrukturne elemente, vendar moramo upoštevati, da je raziskavo mogoče še dodatno razširiti, kar bi lahko vodilo do različnih zaključkov, zaradi tako majhnih razlik med letališči Zagreb in Ljubljano.
The selected airports of Graz, Ljubljana and Zagreb form a kind of competitive triangle. Because all three airports are located in about the same close proximity, they are even more interesting to explore. The fact is that due to too short distances, they can compete strongly, especially when it comes to the comparison between airports Ljubljana and Zagreb, which are the main or the largest airports in their country as distinct from airport Graz, which is not. Business performance of international airports is very important for contributing to national GDP, which is influenced by airlines and their alliances or associations. Airports differ from each other in several ways. The research focuses on location, traffic, infrastructure, ticket prices and potentials for further growth. In the overall comparison, in the lead is airport Zagreb, which boasts the best location and the largest gravitational area, the largest tourist traffic, the lowest transport prices in the analyzed period and the most accessible data on further development of the airport, but airport of Jože Pučnik Ljubljana does not lag behind a lot. It records even the largest freight traffic and a slight lead regarding to infrastructure elements, but we must take into account that the research can be further expanded, which could lead to different conclusions, due to such small differences between aiports Zagreb and Ljubljana.
Izbrana letališča Gradec, Ljubljana in Zagreb tvorijo nekakšen konkurenčni trikotnik. Ker se vsa tri letališča nahajajo v približno enaki neposredni bližini, so še toliko bolj zanimiva za raziskavo. Dejstvo je, da si zaradi prekratkih razdalj lahko močno konkurirajo, še zlasti ko gre za primerjavo med ljubljanskim in zagrebškim letališčem, ki sta za razliko od graškega glavni oziroma največji letališči v svoji državi. Poslovanje mednarodnih letališč je zelo pomembno za prispevek k nacionalnemu BDP-ju. Na njihovo poslovanje vplivajo letalski prevozniki in alianse oziroma združenja le-teh. Letališča se med sabo razlikujejo na več načinov. V raziskavi je poudarek na legi, prometu, infrastrukturi, cenah vozovnic in možnostih razvoja letališč. V skupni primerjavi je v ospredju letališče Zagreb, ki se ponaša z najboljšo lego in največjim gravitacijskim območjem, z največjim turističnim prometom, z najnižjimi cenami prevozov v analiziranem obdobju in z najbolj dostopnimi podatki glede nadaljnjega razvoja letališča, vendar letališče Jožeta Pučnika Ljubljana ne zaostaja prav veliko. Beleži celo največji tovorni promet in rahlo prednost glede infrastrukturnih elementov, vendar moramo upoštevati, da je raziskavo možno še razširiti, kar bi lahko privedlo do drugačnih zaključkov, prav zaradi tako majhnih razlik med letališčema Zagreb in Ljubljana.
131046
Tekstil je material z veliko uporabnimi lastnostmi, kot so prijeten dotik, poroznost, vpojnost, prožnost, raztegljivost in elastičnost. Z izbiro ustrezne proizvodne tehnologije in strukture, tj. z mehansko funkcionalizacijo, je mogoče načrtovati njihove lastnosti. Te je mogoče dodatno funkcionalizirati s postopki dodelave. 3D tiskanje je nova tehnologija, ki ustvarja funkcionalne predmete z vnaprej načrtovano geometrijo z dodajanjem materiala na izbrano površino. 3D tiskanje na izbranih tekstilnih površinah odpira nove možnosti za hitro izdelavo hibridnih, večplastnih struktur z različnimi lastnostmi, ki imajo poleg spremenjene strukture in teksture lahko dodatne lastnosti. Na primer, so električno prevodni, imajo vsiljeno raztegnjeno strukturo zaradi tiskanih elementov na določenih točkah, so bolj odporni proti obrabi, so bolj togi na izbranih površinah, so manj porozni na izbranih površinah itd. V primerjavi s tkaninami so pletene tkanine na splošno bolj raztegljive, elastične in porozne. Raziskava kaže, da so primerna podlaga za 3D tiskanje. Glavni namen raziskave je bil ugotoviti, kako 3D tiskanje z različnimi polimeri spremeni mehanske lastnosti, videz in strukturo pletene tkanine. Z raziskavo smo želeli preveriti primernost fine osnove in krožnih votkastih pletenin različnih surovinskih sestav in struktur za funkcionalizacijo s 3D tiskom ter raziskati osnovne funkcionalne lastnosti pletilnih tkanin, ki so funkcionalizirane s 3D tiskom v primerjavi z netiskanimi pletenimi tkaninami. Ugotovili smo, da so polimerni filamenti TPU primernejši od polimernih PLA filamentov za tiskanje na pletene tkanine. 3D tisk zmanjšuje zračno prepustnost in toplotno prevodnost pletenega materiala, saj polimer zapolni pore v pleteni strukturi in poveča njegovo debelino. Ugotovljeno je bilo tudi, da so imele vse testirane pletene tkanine s 3D tiskanjem, razen 100% pletene tkanine iz bombažnega votka, zelo slabo odpornost proti obrabi.
Textiles are materials with many useful properties, such as pleasant touch, porosity, absorbency, flexibility, stretchability, and elasticity. By choosing the appropriate manufacturing technology and structure, i.e. with mechanical functionalization, their properties can be planned. They can be additionally functionalized by finishing processes. 3D printing is a new technology that creates functional objects with a pre-planned geometry by adding material to a selected surface. 3D printing on selected textile surfaces opens up new possibilities for the rapid production of hybrid, multi-layered structures with different properties, which, in addition to the modified structure and texture, can have additional properties. For example, they are electrically conductive, they have an imposed stretched structure due to the printed elements at certain points, they are more wear-resistant, they are more rigid on selected surfaces, they are less porous on selected surfaces, etc. Compared to woven fabrics, knitted fabrics are generally more stretchable, elastic, and porous. The research shows that they are a suitable substrate for 3D printing. The main purpose of the research was to determine how 3D printing with different polymers changes the mechanical properties, appearance, and structure of knitted fabrics. The research aimed to test the suitability of fine warp and circular weft knitted fabrics of different raw material compositions and structures for functionalization with 3D printing and to investigate the basic functional properties of knitted fabrics functionalized by 3D printing compared to unprinted knitted fabrics. TPU polymer filaments were found to be more suitable than PLA polymer filaments for printing on knitted fabrics. 3D printing reduces the air permeability and thermal conductivity of knitted fabrics because the polymer fills the pores in the knitted structure and increases its thickness. It was also found that all 3D printed knitted fabrics tested, except for the 100% cotton weft knitted fabric, had very poor abrasion resistance.
Tekstilije so materiali z mnogimi uporabnimi lastnostmi, kot so prijeten otip, poroznost, vpojnost, upogibljivost, razteznost, elastičnost. Z izbiro primerne tehnologije izdelave in strukture, tj. z mehansko funkcionalizacijo, je mogoče njihove lastnost vnaprej načrtovati. Dodatno jih je mogoče funkcionalizirati s plemenitilnimi postopki. 3D tisk je nova tehnologija, ki z dodajanjem materiala na izbrano površino ustvari funkcionalne predmete z vnaprej načrtovano geometrijo. 3D tisk na izbrane tekstilne površine odpira nove priložnosti za hitro izdelavo hibridnih, večslojnih struktur z različnimi lastnostmi, ki imajo poleg spremenjene strukture in teksture lahko tudi dodatne lastnosti, npr.: so električno prevodni, imajo na določenih mestih zaradi natiskanih elementov vsiljeno raztegnjeno strukturo, so odpornejši proti obrabi, so na izbranih površinah bolj togi, so na izbranih površinah manj porozni ipd. Pletiva so v primerjavi s tkaninami na splošno bolj raztezna in elastično povratna ter bolj porozna. Raziskave kažejo, da so primeren substrat za 3D tisk. Glavni namen raziskave je bil ugotoviti, kako se s 3D tiskom ob uporabi različnih termoplastičnih polimernih filamentov spremenijo mehanske lastnosti, videz in struktura pletiv. Cilj raziskave je bil preskusiti primernost finih snutkovnih pletiv in votkovnih pletiv s krožnih pletilnikov različne surovinske sestave in strukture za funkcionalizacijo s 3D tiskom ter preskusiti temeljne funkcionalne lastnosti pletiv, funkcionaliziranih s 3D tiskom, v primerjavi z nepotiskanimi pletivi. Ugotovljeno je bilo, da je za tisk na pletiva polimerni filament na osnovi termoplastičnega poliuretana TPU primernejši od polimernega filamenta na osnovi polilaktične kisline PLA. S 3D tiskom se zmanjšata zračna prepustnost pletiv in toplotna prevodnost pletiv, saj polimer zapolni pore v pletivu in poveča debelino pletiva. Ugotovljeno je bilo tudi, da so vsa preskušana 3D potiskana pletiva razen votkovnega pletiva iz 100 % bombaža zelo slabo obstojna proti drgnjenju.
139776
Glede na statistične podatke je v Sloveniji 99% malih in srednje velikih podjetij (MSP). Kljub temu pa primanjkuje literature, ki bi pojasnila odnos med MSP in družbeno odgovornostjo podjetij (DOP). Zato smo želeli raziskati, ali MSP v Sloveniji razumejo koncept DOP in ali izvajajo aktivnosti DOP v svojem poslovanju. Ugotovili smo, da vsi intervjuvanci razumejo koncept in v določeni meri tudi izvajajo aktivnosti DOP. Obstaja tudi razlika med MSP, ki imajo DOP v svojem jedru in tistimi, ki ga nimajo. Tisti, ki to počnejo, so koncept bolje opisali in so bolj zavestno aktivni pri izvajanju aktivnosti družbene odgovornosti podjetij. Ugotovili smo tudi, da ima pomanjkanje financ veliko vlogo pri odločanju, v kolikšni meri MSP izvajajo družbeno odgovornost podjetij. Zaradi lanske pandemije (Covid-19) smo raziskovali tudi, kako oz. če je vplivala na razumevanje družbene odgovornosti podjetij in na njihovo izvajanje aktivnosti. Ugotovili smo, da Covid-19 ni vplival na razumevanje družbene odgovornosti podjetij, izpostavil pa je nekatere vidike, kot je vpliv na okolje zaradi presežne odpadne embalaže. Zaradi pomanjkanja financ nas je zanimalo tudi, ali bodo MSP v naših raziskavah kdaj žrtvovala dejavnosti CSR na račun finančne stabilnosti. Še enkrat, obstaja razlika med MSP, ki imajo CSR v svojem jedru in tistimi, ki ga nimajo, ker prvi ne bi žrtvovali svojih dejavnosti CSR zaradi financ.
According to the statistic data, there are 99 % of small and medium size enterprises (SME) in Slovenia. Nevertheless there is a lack of literature that explains the relationship between SME and corporate social responsibility (CSR). That is why we tried to research whether SMEs in Slovenia understand the concept of CSR and if they implement CSR activities in their business. We found out, that all of our interviewees understand the concept and they also practice CSR activities to some extent. There is also the difference in SMEs that have CSR in their core and those who don’t. The ones that do, managed to describe the concept better and are more consciously active in carrying out CSR activities. We also realised, that the lack of finances plays a big role in deciding the extent to which SMEs implement CSR. Because the pandemic last year (Covid-19), we also investigated how or if it influenced the SMEs understanding of CSR and their implementations of activities. We found out, that Covid-19 did not influence the understanding of CSR, but it did highlight some aspects like the impact on the environment due to excess discarded packaging. Because of the lack of finances, we were also interested in whether SME in our research would ever sacrifice CSR activities at the expense of financial stability. Once again, there is the difference between the SMEs who have CSR in their core ant those who don’t, because the first ones wouldn’t sacrifice their CSR activities due to finances.
Sodeč po podatkih na statističnem uradu, predstavljajo majhna in srednje velika podjetja (MSP) 99 % vseh podjetij v Sloveniji. Kljub temu lahko v strokovni literaturi zasledimo pomanjkanje v razlagi odnosa MSP do družbene odgovornosti (DO), ki z leti le pridobiva na pomenu. Zato smo v enem delu magistrskega dela ugotavljali, ali MSP v Sloveniji razumejo koncept DO in v kolikšni meri izvajajo DO aktivnosti. Razbrali smo, da je tematika DO jasna vsem intervjuvancem, hkrati so vsi do neke mere aktivni na tem področju. Razliko smo opazili pri podjetnikih, ki nosijo DO v jedru znamke in tistimi, pri katerih je DO na stranskem tiru. Prvi so koncept bolje opisali in so zavestno bolj aktivni pri izvajanju DO aktivnosti. Ugotovili smo tudi, da igra pomanjkanje financ veliko vlogo pri odločanju, do kakšne mere MSP izvajajo DO. Ker je zadnje leto svet zaznamovala pandemija (Covid-19), smo raziskavo postavili tudi v okvir virusa in raziskali, kako oz. če sploh je ta vplival na odnos MSP do DO ter na njihovo izvajanje aktivnosti. Ugotovili smo, da Covid-19 ni vplival na razumevanje DO, je pa pandemija osvetlila določene vidike, kot je npr. skrb za okolje zaradi odvečne odvržene embalaže. Zaradi pomanjkanja finančne zaloge, ki jo je Covid-19 še oslabil, nas je tudi zanimalo, ali bi kdaj žrtvovali DO dejavnosti na račun finančne stabilnosti. Ponovno se je pokazala razlika med podjetji, ki nosijo DO v jedru in tistimi ki ne, saj prvi nebi opustili DO dejavnosti zaradi finančne stabilnosti, slednji pa bi se odločili ravno obratno.
131527
Nobena metapodatkovna shema ne more zadovoljiti vseh potreb heterogene skupnosti uporabnikov in njihovih specifičnih informacijskih virov. Za repozitorij SI-DIH, ki ga vzdržuje Inštitut za novejšo zgodovino, smo razvili aplikacijski profil za digitalne kritične izdaje, ki so običajna oblika objavljanja znanstvenih dosežkov na področju digitalne humanistike. V empiričnem delu diplomskega dela smo predstavili postopek oblikovanja aplikacijskega profila po Zengu in Chanu (2008) ter opisali proces implementacije v repozitorij SI-DIH in njegov administrativni sistem. Aplikacijski profil smo uspešno implementirali v repozitorij SI-DIH, kjer smo kot testni primer uporabili digitalno izdajo Casting of Death. Za preverjanje kakovosti in oceno uspešnosti aplikacijskega profila smo izdelali tri ad hoc uporabniške persone in tri ocenjevalne scenarije, na katerih smo testirali uporabnost novega aplikacijskega profila. Rezultati so pokazali, da lahko aplikacijski profil zadovolji informacijske potrebe dveh glavnih uporabniških skupin repozitorija SI-DIH. Čeprav, brez formalnega uporabniškega testiranja, nismo mogli trditi, da z gotovostjo.
No metadata scheme can address all of the needs of a heterogeneous community of users and their specific information resources. For the SI-DIH repository, which is maintained by the Institute of Contemporary History, we have developed an application profile for digital critical editions, which are a common form of publishing scientific achievements in the field of digital humanities. In the empirical part of the thesis, we presented the process of creating an application profile according to Zeng and Chan (2008) and described the process of implementation in the SI-DIH repository, and its administration system. We successfully implemented the application profile into the SI-DIH repository, where we used a digital edition titled »Casting of Death« as a testing example. To check the quality and evaluate the performance of the application profile we designed three ad hoc user personas and created three evaluation scenarios, on which we tested the usefulness of the newly-implemented application profile. Results showed that the application profile could adress the information needs of the two main user groups of the SI-DIH repository. Although, without a formal user testing, we are not able to claim that with certainty.
Nobena metapodatkovna shema ne more nasloviti vseh potreb heterogene skupnosti uporabnikov in njihovih specifičnih informacijskih virov. Za prototip repozitorija SI-DIH, ki ga vzdržuje Inštitut za novejšo zgodovino pod okriljem slovenske veje infrastrukture DARIAH-SI, smo v pričujočem delu razvili aplikacijski profil za digitalne znanstvenokritične izdaje, ki so na področju digitalne humanistike pogosta oblika objave znanstvenih dosežkov. V empiričnem delu smo prikazali postopek oblikovanja aplikacijskega profila po predlogi Zeng in Qin (2008) in opisali postopek implementacije v repozitorij SI-DIH oziroma njegov administracijski sistem. Aplikacijski profil smo uspešno implementirali na podlagi vzorčnega primera testne digitalne izdaje Odlivanje smrti v repozitorij SI-DIH. Na oblikovanih nadomestnih personah in evalvacijskih scenarijih smo ocenili tudi način uporabe aplikacijskega profila. Rezultati so pokazali, da aplikacijski profil v večini primerov lahko ponudi odgovor na informacijske potrebe dveh glavnih uporabniških skupin repozitorija SI-DIH, čeprav brez formalnega uporabniškega testiranja tega ne moremo trditi z gotovostjo.
125707
Poleg pravilnih varilnih parametrov pri varjenju nerjavnih cevovodov je bistveno zagotoviti tudi ustrezne varilne pogoje v cevovodu, kjer se varijo korenine. Koren mora izpolnjevati visoko kakovost v mehanskih in kemičnih lastnostih za namensko uporabo v jedrski kot tudi v procesni tehnologiji. Varilna korenina je zaščitena s pihanjem zaščitnega plina v cevovod, katerega obseg je omejen z uporabo pregrad. Ti so razdeljeni glede na namen uporabe in material, iz katerega so izdelani. V diplomskem delu smo se osredotočili samo na ovire iz vodotopnega papirja, ki se uporabljajo v cevovodih, kjer po zaključku zvara ne moremo več posegati. Neugodni pogoji, kot je sprememba tlaka, močno vplivajo na pogoje za vzpostavitev primerne atmosfere v notranjosti cevovoda. Prišli smo do zaključka, da lahko določeno atmosfero v komori zagotovimo le pri atmosferskem tlaku. Če temu ni tako, je uporaba vodotopnega papirja neprimerna in je treba poiskati drugačno rešitev.
In addition to the correct welding parameters when welding stainless pipelines, it is also essential to ensure adequate welding conditions within the pipeline where the weld root is being welded. The root must meet high quality in mechanical and in chemical properties for dedicated use in nuclear as well as in process technology. Weld root is protected by blowing the shielding gas into the pipeline, whose volume is limited by the use of the barriers. These are divided according to the purpose of use and the material from which they are made. In this thesis, we focused solely on barriers made of water soluble paper which are used in pipelines where after completion of the weld we can no longer interfere. Adverse conditions, such as pressure change, have a strong impact on the conditions for establishing an appropriate atmosphere inside the pipeline. We have concluded that certain chamber atmosphere can only be provided at atmospheric pressure. If this is not the case, the use of water-soluble paper is inappropriate and a different solution needs to be found.
Poleg ustreznih varilnih parametrov je pri varjenju nerjavnih cevovodov bistveno, da zagotovimo primerne varilne pogoje tudi znotraj cevovoda kjer izdelamo koren zvara. Ta mora biti po mehanskih kakor tudi fizikalno-kemičnih lastnostih za namensko uporabo v jedrski kot tudi procesni tehniki na izredno visokem nivoju kakovosti. Koren zvara zaščitimo z vpihavanje zaščitnega plina v cevovod, kateremu volumen omejimo z uporabo barier. Te delimo glede na namembnost uporabe ter na material iz katerega so narejene. V diplomski nalogi smo se osredotočili zgolj na bariere izdelane iz vodotopnega papirja. Ta tip barier se uporablja v cevovodih kjer po končanem varjenju v le-te ne moremo več posegati. Neugodne razmere kot je denimo sprememba tlaka močno vplivajo na pogoje vzpostavitve primerne atmosfere znotraj cevovoda. Ugotovili smo, da je mogoče zanesljivo atmosfero v komori zagotoviti le pri atmosferskem tlaku. V kolikor temu ni tako je uporaba vodotopnega papirja neprimerna in je potrebno poiskati drugo rešitev.
105725
V magistrskem delu smo preučili povezanost hematoloških in biokemijskih pokazateljev statusa železa in pokazateljev kognitivnih sposobnosti z vidika pozornosti ter koncentracije in reakcijskega časa, namen naloge pa je bil ugotoviti pomembnost teh povezav, ugotoviti razlike v kognitivnih kazalcih med tekači z zadostnim statusom železa in tekači z latentnim pomanjkanjem železa ter ugotoviti, ali se tekači na srednje in dolge proge razlikujejo v statusu železa in kognitivnih sposobnostih. Testni vzorec je bil sestavljen iz 14 mladih tekačic, na nacionalni ravni kategoriziranih športnikov (10 tekačev na srednje in 4 tekači na dolge proge, starost: 21,2 ± 3,1 leta, tekaške izkušnje: 8,3 ± 3,1 leta). Udeleženci so pridobili vzorec krvi in opravili 4 izbrane kognitivne naloge. Z ustreznimi metodološkimi testnimi postopki smo ugotovili statistično značilne povezave med MCH, MCHC, RDW, transferin, feritin in železovim serumom ter kazalniki pozornosti, kognitivno fleksibilnostjo, hitrostjo in natančnostjo obdelave informacij ter natančnostjo odziva na kompleksne dražljaje. Rezultati raziskave so potrdili, da različno stanje železa vpliva na kognitivno delovanje - tekači z latentno pomanjkljivostjo železa (glede na nizek faktor mikrocitne anemije) so dosegli nižjo koncentracijo, počasnejšo in nenatančno obdelavo informacij. Paradoksalno je, da so tekači z nizkimi vrednostmi feritina v serumu hitreje predelali in analizirali vidne dražljaje; kar naj bi bilo posledica prilagoditvenih mehanizmov trenutnega ali preteklega pomanjkanja železa in / ali prisotnosti sindroma pretreniranosti. Statistično značilne razlike med tekači na srednje in dolge proge so bile opažene le pri železnem statusu, medtem ko pri kognitivnih sposobnostih ni bilo razlik (obstajal je le trend večje natančnosti obdelave informacij pri tekačih na dolge proge). Te ugotovitve kažejo na to, da je boljši hematološki status železa pozitivno povezan s kognitivnim delovanjem, kar lahko uporabijo mojstri za določitev smernic za nadaljnje raziskave kompleksnosti obravnavanega področja, v primeru potrebe po meritvah na večjem vzorcu. Rezultati so lahko v pomoč trenerju in psihologu pri odkrivanju športnika z latentnim pomanjkanjem železa.
This masters thesis examines the relationship between hematological and biochemical indicators of iron status and indicators of cognitive abilities in aspects of attention and concentration and reaction time. The purpose of the task was to determine the importance of these links, to determine the differences in cognitive indicators between runners with sufficient iron status and runners with latent iron deficiency, and to determine whether the middle- and long-distance runners differ in the iron status and cognitive abilities. The test sample consisted of 14 young female runners, national level categorized athletes (10 middle- and 4 long-distance runners, age: 21,2 ± 3,1 years, running experience: 8,3 ± 3,1 years). The participants provided a blood sample and completed 4 selected cognitive tasks. With appropriate methodological test procedures, we have determined statistically significant relationships between MCH, MCHC, RDW, transferin, ferritin and serum iron and indicators of attention span, cognitive flexibility, speed and accuracy of information processing and the accuracy of response to complex stimulus. Research results have confirmed that different iron status influences cognitive functioning – runners with latent iron deficiency (given the low factor of microcitic anemia) achived lower concentration, slower and inaccurate processing of information. Paradoxically, runners with low serum ferritin values were faster in processing and analyzing visual stimuli; which is assumed to be due to the adaptation mechanisms of the current or past iron deficiency and/or by the presence of overtraining syndrome. Statistically significant differences between middle- and long-distance runners were observed only in the haematological iron status, while in cognitive abilities there were no differences (only a trend of higher accuracy of information processing in long-distance runnners was observed). These findings suggest a better hematological iron status is positively associated with cognitive functioning. The masters thesies can be used to set guidelines for further research of the complexity of the subject area, in case of the need for measurements on a larger sample. The results may be helpful to the trainer and the psychologist in detecting an athlete with latent iron deficiency.
V magistrski nalogi smo proučevali odnos med nekaterimi hematološkimi in biokemičnimi kazalci statusa železa in pokazatelji kognitivnih sposobnostih s področja pozornosti in koncentracije ter reakcijskega časa. Namen naloge je bil ugotoviti pomembnost omenjenih povezav, ugotoviti razlike v kognitivnih pokazateljih med tekačicami z zadostnim statusom železa in tekačicami z latentnim pomanjkanjem železa ter ugotoviti, ali se tekačice na srednje in na dolge proge razlikujejo v statusu železa in v kognitivnih sposobnostih. V vzorec preizkušank je bilo vključenih 14 mladih tekačic, kategoriziranih športnic državnega razreda (10 srednje proge in 4 dolge proge; starost: 21,2 ± 3,1 let; tekaški staž: 8,3 ± 3,1 let). Preizkušanke so opravile laboratorijski odvzem vzorca krvi in bile obravnavane s 4 izbranimi kognitivnimi testi. Z ustreznimi metodološkimi postopki smo ugotovili statistično pomembne povezave med kazalci MCH, MCHC, RDW, transferin, feritin in serumsko železo in pokazatelji mere pozornosti, kognitivne fleksibilnosti, hitrosti in natančnosti predelave informacij ter natančnosti odziva na kompleksni dražljaj. Z rezultati raziskave smo potrdili, da status železa vpliva na razlike v kognitivnem delovanju – pri tekačicah z latentnim pomanjkanjem železa (glede na nizek faktor mikrocitne anemije) smo ugotovili nižjo mero koncentracije, počasnejšo in nenatančno predelavo informacij. Paradoksalno smo ugotovili, da so tekačice z nizkimi vrednostmi serumskega feritina hitrejše pri zaznavanju in analiziranju vidnih dražljajev; vzrok za ugotovljeno domnevamo v vplivu prilagoditvenih mehanizmov trenutnega ali preteklega stanja pomanjkanja železa in/ali v prisotnem preobremenitvenem sindromu. Statistično pomembne razlike med tekačicami na srednje in tekačicami na dolge proge smo zasledili zgolj v hematološkem statusu železa, medtem ko v kognitivnih sposobnostih ni bilo razlik (opazen le trend razlik v večji natančnosti predelave informacij pri tekačicah na dolge proge). Ugotovljeno kaže, da je boljši hematološki status železa pozitivno povezan s kognitivnim delovanjem. Naloga omogoča usmeritev za nadaljnje proučevanje kompleksnosti obravnavanega področja ob potrebi izvedb meritev na večjem vzorcu. Rezultati utegnejo biti v pomoč trenerju in psihologu pri prepoznavanju športnice z latentnim pomanjkanjem železa.
99899
Tremor spada med najpogostejše motnje gibanja, ki so povezane predvsem z različnimi nevrološkimi boleznimi. Ker obstaja več kot 20 različnih vrst tremorja, je razlikovanje med njimi pomembno z vidika zdravljenja. V diplomskem delu se osredotočamo na razlikovanje med tremi najpogostejšimi: parkinsonskim, esencialnim in mešanim tremorjem. Naš prvi cilj je bil izdelati diagnostični model za razlikovanje med parkinsonovim, esencialnim in mešanim tipom tremorja na podlagi podatkov kliničnega pregleda, družinske zgodovine in digitalne spirografije. Postopek izgradnje modela je bil izveden s pomočjo argumentiranega strojnega učenja, ki nam je omogočil, da smo zgradili odločitveni model skozi proces pridobivanja znanja domenskega strokovnjaka (v našem primeru nevrologa). Dobljeni model je sestavljen iz trinajstih pravil, ki so medicinsko smiselna. Sam proces pridobivanja znanja je prispeval k večji natančnosti klasifikacije končnega modela v primerjavi z začetnim, v končnem diagnostičnem modelu pa smo lastnosti, ki izhajajo iz spirografije, vključili v več kot polovico pravil. Za potrebe konstruiranja razumljivega modela smo najprej zgradili več atributov, ki so predstavljali domensko medicinsko znanje. Zgradili smo več kot 500 različnih atributov, ki smo jih uporabili v logistični regresiji za konstrukcijo končnega diagnostičnega modela. Model je sposoben razlikovati med subjekti s tremorjem in tistimi brez tremorja z natančnostjo klasifikacije 90%. V procesu konstruiranja atributov smo želeli vedeti, kaj naši atributi odkrivajo. Tako smo razvili metodo za vizualizacijo atributov na nizih, ki nam ni pomagala le pri gradnji atributov, ampak je uporabna tudi za vizualno interpretacijo odločitev diagnostičnega modela. Metodo vizualizacije in posledično odločitveni model smo ovrednotili s pomočjo treh neodvisnih strokovnjakov nevrologije. Rezultati kažejo, da sta tako diagnostični model kot vizualizacija smiselna in zajemata medicinsko znanje o domeni. Končni diagnostični model je vgrajen v prosto dostopno mobilno aplikacijo ParkinsonCheck.
Tremors are one of the most common movement disorders primarily associated with various neurological diseases. Since there are more than 20 different types of tremors, differentiation between them is important from the treatment point of view. In the thesis, we focus on differentiation between three of the most common tremors: Parkinsonian, essential and mixed type of tremor. Our first goal was to build a diagnostic model for distinguishing between Parkinsonian, essential and mixed type of tremors, based on clinical examination data, family history and digital spirography. The process of building a model was carried out using argument-based machine learning which enabled us to build a decision model through the process of knowledge elicitation from the domain expert (in our case from a neurologist). The obtained model consists of thirteen rules that are medically sensible. The process of knowledge elicitation itself contributed to the higher classification accuracy of the final model in comparison with the initial one. In the final diagnostic model, attributes derived from the spirography were included in more than half of the rules. This motivated us to build a model based solely on the digital spirography data. For the needs of constructing an understandable model, we first built several attributes which represented domain medical knowledge. We have built more than 500 different attributes which were used in a logistic regression to construct the final diagnostic model. The model is able to distinguish subjects with tremors from those without tremors with 90% classification accuracy. During the process of attribute construction, we wanted to know what our attributes were detecting. Thus, we have developed a method for attribute visualisation on series. The method not only helped us with attribute construction, but it is also useful for visual interpretation of the diagnostic model's decisions. The visualisation method and consequently the decision model were evaluated with the help of three independent neurology experts. The results show that both the diagnostic model and the visualisation are meaningful and cover medical knowledge of the domain. The final diagnostic model is built into the freely available ParkinsonCheck mobile application.
Tremorji so ena najpogostejših motenj gibanja, ki jih povezujemo predvsem z različnimi boleznimi živčevja. Ker obstaja več kot 20 različnih tipov tremorjev, je z vidika pravilnega zdravljenja pomembno, da jih znamo med seboj razločevati. V disertaciji smo se osredotočili na razločevanje med parkinsonskim, esencialnim in mešanim tremorjem, saj se ti najpogosteje pojavljajo. V disertaciji smo se najprej lotili gradnje diagnostičnega modela za razločevanje med parkinsonskim, esencialnim in mešanim tremorjem na podlagi podatkov kliničnega pregleda, družinske anamneze in digitalne spirografije. Sam proces gradnje diagnostičnega modela je potekal z uporabo argumentiranega strojnega učenja. Ta nam je omogočil, da smo skozi proces elicitacije ekspertovega znanja (v našem primeru nevrologa) zgradili model, ki zajema trinajst pravil, ki so z medicinskega vidika smiselna. Sam postopek elicitacije znanja pa je pripomogel tudi k višji klasifikacijski točnosti končnega diagnostičnega modela v primerjavi z začetnim. V končnem diagnostičnem modelu so spirografski atributi nastopili v več kot polovici pravil. To nas je motiviralo, da smo izdelali model, ki temelji zgolj na podatkih digitalne spirografije. Za potrebe gradnje razumljivega modela smo najprej zgradili atribute. Namen atributov je bil zajem medicinskega znanja, ki se nanaša tako na spirografijo kot tudi na samo domeno. Na podlagi več kot 500 različnih atributov smo z uporabo logistične regresije zgradili končni model, ki z 90% klasifikacijsko točnostjo razločuje med preiskovanci s tremorjem in tistimi, ki tremorja niso imeli. Med samo gradnjo atributov smo želeli ugotoviti, kaj naši atributi zaznajo. Tako smo razvili metodo za vizualizacijo atributov na vrstah. Ta nam je pomagala pri gradnji atributov, poleg tega pa je uporabna tudi za vizualno razlago odločitev diagnostičnega modela. Samo vizualizacijo in posledično diagnostični model smo evalvirali s pomočjo treh neodvisnih ekspertov. Izkazalo se je, da sta tako sam diagnostični model kot tudi vizualizacija smiselna in zajameta medicinsko znanje. Končni diagnostični model je vgrajen v prosto dostopni mobilni aplikaciji ParkinsonCheck.
102233
Uvod: Hitrost hoje je odvisna od več dejavnikov, ena izmed njih pa je tudi mišična zmogljivost. Namen raziskave je bil ugotoviti povezanost med vzdržljivostjo mečne mišice in hitrostjo hoje pri starejših ženskah. Metode: V raziskavi je sodelovalo šestindvajset žensk s povprečno starostjo 68,85 (± 6,18) let. Primerjali smo dva funkcionalna testa, test hoje na 10 metrov (najprimernejša in hitra hitrost) in test dviga pete na eno nogo. Našteli smo največje število dvigov pete. Rezultati Obstajala je dobra korelacija med številom dvigov pete in hitrostjo hitre hoje (r = 0,509), medtem ko ni bilo korelacije med številom dvigov pete in hitrostjo udobne hoje (r = 0,272). Sklep: vaje za moč teleta so povezane s hitrostjo zdrave hoje pri skupini starejših žensk: vaje za ravnotežje, zato priporočamo uporabo posebnih programov za ravnotežje in vaje za ravnotežje.
Introduction: Gait velocity depends on several factors and muscle performance is one of them. The purpose of this study was to determine the correlation between the endurance of the calf muscle and the walking speed in elderly women. Methods: Twenty-six women at the average age of 68.85 (± 6.18) years participated in the study. Two functional tests were compared, the 10-meter walk test (preferred and fast velocity) and the one-leg heel-rise test. Maximal number of heel rises was counted. Results: There was a good correlation between the number of heel rises and fast walking speed (r = 0.509) while there was no correlation between the number of heel rises and comfortable walking speed (r = 0.272). Conclusion: The endurance of calf muscles is related to the fast walking speed in a group of healthy elderly women, therefore we recommend the use of endurance exercises as a part of balance and gait specific exercises programs.
Uvod: Na hitrost hoje pri starejših ženskah vpliva več dejavnikov in zmogljivost mišic nog je eden teh dejavnikov. Namen raziskave je bil ugotoviti povezanost med vzdržljivostjo mečnih mišic in hitrostjo hoje pri starejših ženskah. Metode: V raziskavi je sodelovalo 26 žensk, starih v povprečju 68,85 (± 6,18) leta. Primerjali smo rezultate testa hoje na 10 metrov (za sproščeno in hitro hojo) ter test dvigovanja na prste na eni nogi. Pri testu dvigovanja na prste so preiskovanke naredile največje možno število dvigov na prste na eni nogi. Rezultati: Med vzdržljivostjo mečnih mišic in hitrostjo hitre hoje je bila ugotovljena zmerna pozitivna korelacija (r = 0,509), med vzdržljivostjo mečnih mišic in hitrostjo sproščene hoje pa ni bilo korelacije. Zaključki: Vzdržljivost mečnih mišic je zmerno povezana s hitrostjo hitre hoje pri starejših ženskah, zato predlagamo, da se vaje za vzdržljivost mečnih mišic vključujejo v vadbene programe za vzdrževanje ravnotežja in hoje.
114729
Uvod: Evapotranspiracijski sistemi (ETS ETS) spadajo med čistilne naprave za čiščenje in odstranjevanje komunalnih odpadnih voda, kjer se vsa odpadna voda uporablja za gojenje rastlin, kot so vrbe. V ETS se koncentracija soli (NaCl) sčasoma poveča, kar vpliva na učinkovitost čiščenja odpadne vode in rast vrb. Namen: S pomočjo lončnega eksperimenta smo želeli ugotoviti vpliv različnih koncentracij NaCl na rast in transpiracijo vrb v ETS in primerjati odzive slanosti 3 različnih klonov vrb. Metode dela: Lončni poskus je potekal v rastlinjaku na 3 klonih bele vrbe (Salix alba) v 5 testnih porcijah in kontrolni seriji brez NaCl (skupaj 90 vzorcev). Testirali smo naslednje koncentracije NaCl: 0,1 g / L; 0,2 g / L; 0,5 g / L in 1,0 g / L. Beleži smo si beležili dnevno porabo vode in statistično obdelali podatke z računalnikom, s pomočjo programa Microsoft Excel 2010, kjer smo poskušali ugotoviti razlike z analizo variance (ANOVA). Z računalniškim programom SPSS 17.0 smo t-test uporabili za določanje značilnosti razlike in Pearsonov korelacijski koeficient za analizo povezanosti. Izračunali smo stopnjo normirane relativne transpiracije (NRT) iz absolutne porabe vode. Na koncu poskusa smo izmerili višino, debelino poganjkov in prešteli število poganjkov ter naredili grafično primerjavo med njimi. Rezultati: klon V160 je pri vseh koncentracijah NaCl porabil največ vode. Pri klonu V093 je bil NRT največji pri koncentraciji NaCl 1,0 g / L, pri klonu V160 pri koncentraciji 0,2 in 0,5 g / L ter pri klonu V052 pri koncentraciji 0,5 g / L. V V052 pri koncentraciji NaCl 0,2 g / L je bila NRT manjša od 100% od začetka poskusa. Razprava in zaključek V našem poskusu se NaCl ni kopičil v tleh do te mere, da bi upočasnil transpiracijo in vplival na rast vrb. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko pričakujemo, da pri klonih S. alba V093, V160 in V052 ne bi prišlo do učinkov NaCl na učinkovitost čiščenja komunalne odpadne vode v realnem ETS pri koncentraciji NaCl do 1,0 g / L v vegetativnem obdobju. Predvidevamo, da bi se rezultati v realnem ETS-u lahko razlikovali od naših, ker nismo uporabljali odpadne vode, ki bi povečala absorpcijo vode in pospešila kopičenje NaCl. Poleg tega bi bilo smiselno spremljati, kako se vrbe odzivajo in kako v vegetativnih obdobjih vplivajo različni dejavniki na rast vrb.
Introduction: Evapotranspiration systems (ETS) are among the cleaning plants for treatment and disposal of municipal wastewater, where all wastewater is used to grow plants such as willows. In the ETS, the concentration of salt (NaCl) eventually increases, which has an impact on the efficiency of wastewater treatment and the growth of willow trees. Purpose: With the help of pot experiment, we wanted to determine the impact of different concentrations of NaCl on growth and evapotranspiration of willows in the ETS and compare responses of salinity of 3 different clones of willow trees. Working methods: The pot experiment took place in the greenhouse on 3 clones of White Willow (Salix alba) in the 5 test portions and control batch without NaCl (a total of 90 samples). We tested the following concentrations of NaCl: 0.1 g/L; 0.2 g/L; 0.5 g/L and 1.0 g/L. We took notes of daily water usage and statistically processed the data with a computer, using Microsoft Excel 2010, where we tried to figure out the differences by analysis of variance (ANOVA). With the computer program SPSS 17.0, we used t-test for determination of difference characteristics and Pearson's correlation coefficient for analysis of connectedness. We calculated the level of normalized relative transpiration (the NRT) from absolute water consumption. At the end of the experiment, we measured height, thickness of the shoots and counted the number of shoots and made a graphic comparison between them. The results: The clone V160 used most of water with all concentrations of NaCl. In clone V093, NRT was the highest with the NaCl concentration of 1.0 g/L, in clone V160 at concentration 0,2 and 0.5 g/L, and in clone V052 at concentration 0.5 g/L. In clone V052, at NaCl concentration of 0.2 g/L, NRT was less than 100% from the beginning of the experiment. Discussion and conclusion: In our experiment, NaCl did not pile up in the ground to such extent that it would slow down the transpiration and affect the growth of willow trees. Based on the obtained results, we can expect that in S. alba clones V093, V160 and V052 it would not come to effects of NaCl on the efficiency of treatment of urban wastewater in real ETS at a concentration of NaCl up to 1.0 g/L in 1 vegetative period. We assume that the results in real ETS could differ from ours, because we did not use wastewater that could boost the uptake of water and speed up the accumulation of NaCl. In addition, it would make sense to monitor the response of willow trees and the interaction of various factors on the growth of willow trees during more vegetative periods.
Uvod: Evapotranspiracijski sistemi (ETS) sodijo med čistilne naprave za obdelavo in odstranjevanje komunalnih odpadnih voda, kjer se vsa odpadna voda porabi za rast rastlin, kot so vrbe. V ETS se sčasoma povečajo koncentracije soli (NaCl), kar vpliva na učinkovitost obdelave odpadne vode in rast vrb. Namen: S pomočjo lončnega poskusa smo želeli ugotoviti vpliv različnih koncentracij NaCl na rast in evapotranspiracijo vrb v ETS in primerjati odzive na slanost 3 različnih klonov vrb. Metode dela: Lončni poskus je potekal v rastlinjaku na 3 klonih bele vrbe (Salix alba) v 5 paralelkah in kontrolno serijo brez NaCl (skupaj 90 vzorcev). Testirali smo naslednje koncentracije NaCl: 0,1 g/L; 0,2 g/L; 0,5 g/L in 1,0 g/L. Beležili smo dnevno porabo vode in podatke statistično obdelali z računalniškim programom Microsoft Excel 2010, kjer smo razlike ugotavljali z analizo variance (ANOVA). Z računalniškim programom SPSS Statistics 17.0 smo za ugotavljanje značilnosti razlik uporabili t-test in za analizo povezanosti Pearsonov korelacijski koeficient. Iz absolutne porabe vode smo izračunali stopnjo normalizirane relativne transpiracije (NRT). Na koncu poskusa smo izmerili višino, debelino poganjkov, prešteli število poganjkov in naredili grafično primerjavo med njimi. Rezultati: Klon V160 je pri vseh koncentracijah NaCl porabil največ vode. Pri klonu V093 je bila največja NRT pri koncentraciji NaCl 1,0 g/L, pri klonu V160 pri koncentraciji 0,2 in 0,5 g/L in pri klonu V052 pri koncentraciji 0,5 g/L. Pri klonu V052 je bila NRT pri koncentraciji NaCl 0,2 g/L od začetka poskusa nižja od 100 %. Razprava in sklep: V našem poskusu se NaCl ni nakopičil v zemljo do te mere, da bi zaviral transpiracijo in vplival na rast vrb. Na podlagi pridobljenih rezultatov lahko pričakujemo, da pri klonih vrbe S. alba V093, V160 in V052 ne bi prišlo do vplivov NaCl na učinkovitost obdelave odpadne komunalne vode v realnem ETS pri koncentraciji NaCl do 1,0 g/L v 1 vegetacijski dobi. Predvidevamo, da bi se lahko rezultati v realnih ETS razlikovali od naših, saj nismo uporabili odpadne komunalne vode, ki bi lahko povečala privzem vode in pospešila kopičenje NaCl. Poleg tega bi bilo smiselno spremljati odziv vrb in medsebojno delovanje različnih dejavnikov na rast vrb več vegetacijskih dob.
95291
Posamezniki, ki svoje delo opravljajo vestno in z navdušenjem, se odlikujejo po idejah, znanju in veščinah. Zaposleni so nesporno temelj vsake organizacije; s svojimi idejami, znanjem in veščinami jim omogočajo razvoj in zagotavljajo uspešno delovanje. Da bi bili motivirani in nagrajeni za svoje delo, je treba posameznikom zagotoviti pozitivno delovno okolje, še posebej, ker tretjino svojega časa preživijo na delovnem mestu. Organizacijska klima je način predstavlja dejansko raven zadovoljstva zaposlenih, katerega stalno spremljanje omogoča uspešno in produktivno delovanje organizacije. Organizacijska klima se s časom spreminja. Dokaz dobre klime vključuje lojalnost med zaposlenimi, pozitivne odnose med zaposlenimi in strankami ter dejanski uspeh organizacije same. V organizaciji, kot je občinska uprava, je komunikacija s strankami neizogibna. Bistveno je, da zaposleni delujejo kot homogen tim in da je komunikacija med njimi tekoča. Od njih se pričakuje, da se profesionalno in pravilno obnašajo v vseh vidikih svojega dela; hkrati se vse manj pozornosti posveča zagotavljanju njihovega dobrega počutja. Za vsako organizacijo je najpomembnejši cilj zadovoljstvo strank, na tiste, ki skrbijo za zadovoljstvo, pa se pogosto pozablja. Cilj moje diplomske naloge je osvetliti pojem organizacijske klime, kot tudi njen pomen. Odločila sem se za raziskavo organizacijske klime v upravi Občine Postojna; v raziskavo so bili vključeni vsi zaposleni.
Individuals who perform their work conscientiously and with enthusiasm are distinguished by ideas, knowledge and skills. Employees are indisputably the foundation of every organisation; with their ideas, knowledge and skills they facilitate its development and ensure its successful operation. In order to be motivated and rewarded for their work, individuals must be provided with a positive working environment, especially since a third of their time is spent at work. Organisational climate is a way of representing the actual level of employee satisfaction, the constant monitoring of which enables the successful and productive functioning of the organisation. Organisational climate changes over time. Evidence of good climate includes loyalty among the employees, positive relationships between employees and customers and the actual success of the organisation itself. In an organisation such as municipal administration, communication with customers is unavoidable. It is vital that the employees function as a homogenous team and that the communication among them is fluent. They are expected to conduct themselves professionally and correctly in all aspects of their work; at the same time, less and less attention is paid to ensuring their welfare. Every organisation has customer satisfaction as its paramount objective, yet those who are responsible for ensuring that satisfaction are often forgotten. The aim of my diploma thesis is to elucidate the concept of organisational climate, as well as its importance. I chose to study organisational climate in the administration of the Municipality of Postojna; the research involved all the employees.
Ideje, znanje in veščine so vrline vsakega posameznika, ki svoje delo v določeni organizaciji opravlja vestno in s kar največjim zanosom. Neizpodbitno dejstvo je, da so zaposleni bistvo vsake organizacije, saj s svojimi idejami, znanjem in veščinami skrbijo za razvoj in uspešno delovanje te. Vsak posameznik mora biti za svoje delo motiviran in nagrajen, delovati mora v pozitivno naravnanem delovnem okolju, sploh če v obzir vzamemo, da ljudje na delovnem mestu preživimo vsaj tretjino svojega časa. Organizacijska klima je tista, ki ponazarja dejansko stanje zadovoljstva zaposlenih v določeni organizaciji in prav redno sledenje temu lahko organizaciji zagotavlja uspešnost in produktivnost. Organizacijska klima se spreminja. Dobra klima se kaže v lojalnosti med zaposlenimi, v pozitivnem odnosu med zaposlenimi in strankami in v dejanskem stanju uspešnosti organizacije same. Komunikacija s strankami je v organizaciji, kot je občinska uprava, neizogibna. Prav tako je nujno potrebno, da zaposleni med seboj delujejo kot tim, so homogeni, komunikacija med njimi pa poteka tekoče. Od zaposlenih se pričakuje korekten in strokoven odnos na vseh področjih njihovega delovanja, hkrati pa se, žal, vedno manj pozornosti namenja skrbi zanje. Zadovoljstvo strank je prvotna naloga vsake organizacije, vendar pa pozabljamo na tiste, ki to skrb nudijo. Namen diplomskega dela je predstaviti pojem organizacijske klime in njen pomen. Za raziskavo sem izbrala primer organizacijske klime v občinski upravi Občine Postojna, kjer sem raziskovala organizacijsko klimo med vsemi zaposlenimi.
105829
Magistrsko delo se osredotoča na oceno osvetljenosti treh objektov arhitekta Savina Severja (1927 - 2003), in sicer kompleksa Astra in veleblagovnice Merkur v Ljubljani, ki sta pod varstvom kulturne dediščine, ter tiskarne Soča v Novi Gorici, ki še deluje. Vsi objekti imajo velike razpone prostorov z velikimi fasadnimi okni in strešnimi strešnimi okni, ki omogočajo enakomeren prodor dnevne svetlobe v prostore. V magistrskem delu so predstavljeni različni pristopi k vrednotenju osvetljenosti glede na lokacijo objektov. Metode, ki so bile uporabljene za oceno osvetljenosti na površini 0,85 m nad tlemi, so svetlobni faktor (DF), variacije avtonomije dnevne svetlobe (DA, DAmax in sDA) in letna izpostavljenost soncu (ASE). Za posamezne prostore ali nadstropja izbranih stavb so bile opravljene analize rezultatov simulacij, ki so prikazane v različnih grafikonih in lažnih barvnih kartah tlorisov v modelih značilnih prostorov. Vrednosti rezultatov smo primerjali z vrednostmi v dveh standardih, ki sta dnevna svetloba v stavbah (prEN17037: 2016) in odobrena metoda IES prostorska dnevna svetloba in letna izpostavljenost soncu (ES LM-83-2012). Ocena dnevne osvetljenosti v stavbah temelji na kriterijih iz standardov, ki se med seboj razlikujejo. V obeh standardih mora biti dosežena količina dnevne osvetljenosti na določenem tlorisu vsaj polovico časa, ko je na voljo dnevna svetloba. Za vsako stavbo je izdelana ocena dnevne osvetljenosti.
The master thesis focuses on the evaluation of daylighting in three buildings of architect Savin Sever (1927 – 2003). The chosen buildings are complex Astra and department store Merkur in Ljubljana, which are under cultural heritage protection and the printing facility Soča in Nova Gorica, which is still in function. All of the buildings have large spans of the rooms with big façade windows and roof skylights that enable daylight to penetrate into rooms evenly. Different approaches to evaluation of daylighting regarding the location of buildings are presented in the master thesis. Methods used for the assessment of daylighting on the surface 0.85 m above the ground are daylight factor (DF), variations of daylight autonomy (DA, DAmax in sDA) and annual sunlight exposure (ASE). Analyses of the simulation results are made for individual rooms or floors of the chosen buildings. The results are shown in various charts and false colour maps on the ground plans in models for characteristic spaces. The values of the results are compared to values in two standards which are Daylighting in buildings (prEN17037:2016) and Approved Method: IES Spatial Daylight Autonomy and Annual Sunlight Exposure (IES LM-83-2012). The evaluation of the daylighting in buildings is based on criteria from the standards that differ. In both standards, the amount of daylighting must be achieved on a certain ground area for at least half of the time when daylight is available. An assessment of the daylighting is made for each building.
V okviru magistrske naloge so obravnavane tri stavbe arhitekta Savina Severja (1927 – 2003), v katerih se ocenjuje arhitekturne rešitve z gledišča dnevnega osvetljevanja. Izbrane so stavbe kompleksa Astra in veleblagovnice Merkur v Ljubljani, ki so vpisane v register nepremične kulturne dediščine, ter še delujoča tiskarna Soča v Novi Gorici. V obravnavanih stavbah so za boljše osvetljevanje z dnevno svetlobo prisotni strešni svetlobniki, stavbam so skupni tudi veliki razponi prostorov ter velike transparentne površine na fasadah. V magistrskem delu so opisani različni pristopi k oceni dnevne osvetljenosti delovnih ravnin z upoštevanjem značilnosti lokacij. Za oceno osvetljenosti na delovnih ravninah v prostorih so uporabljene metode: količnik dnevne svetlobe (KDS), različice avtonomije dnevne svetlobe (DA, DAmax in sDA) ter ocena pojava bleščanja (ASE) na tlorisni površini prostorov. Analize so narejene za posamezne prostore oz. nadstropja stavb. Rezultati simulacij so predstavljeni v tabelarični in grafični obliki ter za izbrane prostore vizualno, kot barvne sheme na tlorisih v modelih. Vrednosti rezultatov so za posamezen prostor primerjane s priporočili iz predloga standarda Dnevna svetloba v stavbah (prEN17037:2016) ter ameriškega standarda Inženirskega združenja za razsvetljavo (IES LM-83-2012). Obema standardoma je skupno, da morajo biti priporočene vrednosti osvetljenosti dosežene na določenem delu prostora vsaj polovico časa, ko je dnevna svetloba na voljo. Kriteriji za oceno osvetljenosti z dnevno svetlobo v omenjenih standardih pa se razlikujejo. Podane so ocene osvetljenosti z dnevno svetlobo za posamezne stavbe.
106105
Turistična industrija se je razvila v zadnjih štirih desetletjih po vsem svetu. Pri tem so bile vedno v ospredju gospodarske koristi. Koncept trajnostnega turizma se je pojavil v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Trajnostni turizem je priznan kot oblika gospodarskega razvoja, ki mora ohranjati ustrezno ravnovesje med neokrnjeno naravo, zdravo kulturo, dobrim počutjem gostiteljske skupnosti, zadovoljstvom obiskovalcev in gospodarskim zdravjem zdaj in v prihodnosti. Trajnostni turizem daje prednost prebivalcem, saj imajo ključno vlogo pri uspehu trajnostnega turizma. Prebivalci turizem vidijo kot družbeno izmenjavo, kar pomeni, da želijo, da turizem zadovolji potrebe lokalne skupnosti, zato je pomembno spremljati in upoštevati njihova mnenja in stališča ter jih vključiti v dolgoročno načrtovanje in odločanje o razvoju trajnostnega turizma. Neposredno in posredno vključevanje skupnosti je temelj trajnostnega turizma. Slovenija je še vedno mlada država, vendar njen turizem hitro narašča. Kljub temu se slovenski turizem počasi začenja zavedati pomena trajnosti.
The tourism industry has developed over the last four decades all around the world. In doing so, economic benefits have always been at the foreground. The concept of sustainable tourism has appeared in the 1990s. Sustainable tourism is recognized as a form of economic development, which should maintain a proper balance between unspoiled nature, healthy culture, the well-being of host community, the satisfaction of visitors and economic health now and in the future. Sustainable tourism gives prominence to inhabitants, since they play a key role in the success of sustainable tourism. Inhabitants see tourism as a social exchange, meaning they want tourism to satisfy the needs of the local community. Therefore it is important to monitor and consider their opinions and attitudes and also to engage them in long term planning and decision-making on the development of sustainable tourism. The direct and indirect engagement of the community is the cornerstone of sustainable tourism. Slovenia is still a young country, but its tourism is rapidly growing. Nevertheless Slovenian tourism is slowly becoming aware of the importance of sustainability.
Turistična industrija se je v zadnjih štirih desetletjih zelo razvila po celem svetu. Pri tem so bile vedno v ospredju ekonomske koristi. Šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je začel pojavljati koncept trajnostnega turizma. Trajnostni turizem je prepoznan kot oblika ekonomskega razvoja, ki naj bi ohranjala primerno ravnovesje med neokrnjeno naravo, zdravo kulturo, dobrim počutjem gostiteljske skupnosti, zadovoljstvom obiskovalcev in ekonomskim zdravjem zdaj in v prihodnosti. Trajnostni turizem postavlja prebivalstvo na osrednje mesto, saj ima ključno vlogo v uspešnosti trajnostnega turizma. Prebivalstvo ocenjuje turizem glede na družbeno menjavo, torej želi turizem, ki bi zadovoljil potrebe lokalne skupnosti. Pomembno je torej spremljanje in upoštevanje mnenj in stališč prebivalstva ter vključevanje prebivalstva v dolgoročno načrtovanje in odločanje o razvoju trajnostnega turizma. Posredno in neposredno sodelovanje skupnosti je temelj trajnostnega turizma. Čeprav je Slovenija še mlada država, se njena turistična industrija kar hitro razvija in začenja zavedati pomembnosti trajnosti.
104769
Tenis je šport, kjer je dominantna stran telesa bolj obremenjena kot druga. Večje razlike med stranicami telesa vodijo do poškodb. Zato je najboljša preventiva športna diagnostika, ki vključuje metodo dinamometrije. Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv rezultatov dinamometrije na tekmovalno uspešnost mladih slovenskih teniških igralcev. Vzorec je zajemal 88 igralcev, starih od 11 do 16 let, ki so redno trenirali in tekmovali na turnirjih v organizaciji Teniške zveze Slovenije in so bili na širšem seznamu za izbor predstavnikov državne reprezentance v Teniški zvezi Slovenije. Na letnem rednem testiranju oktobra 2016 smo izvedli teste dinamometra z ročnim dinamometrom. Izmerili smo največjo silo prijema dominantnega in nedominantnega ter izmerili povprečno silo prijema v 20 sekundah dominantnega in nedominantnega kraka. Igralce smo po spolu razvrstili v tri starostne kategorije, do 12, 14 in 16 let. Podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS 19.0 in Microsoft Excel 2013. Za vsako posamezno kategorijo smo izračunali aritmetično sredino in standardni odklon. Nato smo izvedli korelacijski test in rezultate preverili s Spermanovim koeficientom korelacije, s katerim smo preverjali odnos med spremenljivkami. Za preverjanje hipotez smo uporabili 5% stopnjo tveganja. Želeli smo ugotoviti, ali obstajajo statistično značilne razlike med kategorijami, ki vplivajo na tekmovalno uspešnost, ki smo jo preverjali s končnimi uvrstitvami v sezoni 2016. Ugotovili smo, da med najvišjo silo oprijema in mestom na lestvici ni korelacije. Rezultati kažejo, da so igralci z manjšimi razlikami med dominantno in nedominantno stranjo slabši in zasedajo nižje uvrstitve, v kategoriji do 16 let pa ima najvišje vrednosti dinamometrije vodilni igralec, kar kaže na večji telesni razvoj.
Tennis is sport where the dominant side of the body is more loaded than the other. Major differences between the sides of the body lead to injuries. Therefore, the best prevention is sports diagnostics which include the method of dynamometry. The purpose of the study was to determine the impact of the results of dynamometry on the competitive performance of young Slovenian tennis players. The sample consisted of 88 players from 11 to 16 years of age who were regularly training and competing in tournaments organized by Tennis Slovenian Association and were on the broader list for the selection of national team representatives in the Tennis Slovenian Association. The dynamometer tests with manual dynamometer were performed at the annual regular testing in October 2016. The maximal force of the grip of the dominant and non-dominant was measured and the average force of the grip produced in 20 seconds of the dominant and non-dominant arm was measured. The players were classified by gender in the age group into three categories, up to 12, 14 and 16 years. Data were processed with the statistical program SPSS 19.0 and Microsoft Excel 2013. The arithmetic mean and standard deviation was calculated for each individual category. Then the correlation test was run and the results were checked with Sperman’s rank correlation coefficient which checked the relationship between the variables. For the verification of hypothesis we used a 5% level of risk. We wanted to determine whether there are statistically significant differences between the categories that influence the competitive performance that we checked with the final rankings of the 2016 season. We found that there is no correlation between the highest grip force and the place on the rankings. The results show that players with minor differences between the dominant and the non-dominant side are worse and occupy lower rankings. In the category of up to 16 years the leading player has the highest values of dynamometry which indicates greater physical development.
Tenis je šport, pri katerem je dominantna stran telesa bolj obremenjena kot druga. Večje razlike med stranema telesa vodijo v poškodbe, zato je najboljša preventiva športna diagnostika, v katero spada metoda dinamometrije. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv rezultatov dinamometrije na tekmovalno uspešnost mladih igralk in igralcev Slovenije. V vzorec je bilo zajetih 88 igralk in igralcev, starih od 11 do 16 let, ki so redno trenirali in tekmovali pod okriljem Teniške zveze Slovenije ter bili na širšem spisku za izbor reprezentantov in reprezentantk Teniške zveze Slovenije. Na vsakoletnem rednem testiranju oktobra 2016 so opravili teste dinamometrije z ročnim dinamometrom. Izmerjena je bila največja sila prijema dominantne ter nedominantne roke ter povprečna sila prijema v 20 sekundah dominantne ter nedominantne roke. Testirance smo razvrstili po spolu in starosti v tri kategorije, do 12, 14 in 16 let. Podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS 19.0 ter Microsoft Excel 2013. Za vsako posamezno kategorijo smo izračunali aritmetično sredino in standardni odklon ter s korelacijskim testom in Spermanovim koeficientom preverili povezanost med spremenljivkami. Za preverjanje hipotez smo uporabili 5- odstotno stopnjo tveganja. Želeli smo ugotoviti, ali obstajajo statistično značilne razlike med kategorijami, ki vplivajo na tekmovalno uspešnost, ki smo jo preverjali s končno lestvico TZS iz leta 2016. Ugotovili smo, da ni povezanosti med največjo silo prijema ter mestom na lestvici TZS. Rezultati kažejo, da so igralci z manjšimi razlikami med dominantno in nedominantno stranjo rezultatsko slabši in zasedajo nižja mesta na lestvicah. V kategoriji do 16 let ima vodilni igralec tudi največje vrednosti dinamometrije, kar kaže na pospešen telesni razvoj.
95314
Proučevali smo razširjenost šampanovega sinjega drevja (Plyommatus thersites) v osrednji Sloveniji in njegovo habitatno izbiro z namenom določitve ohranitvenih ukrepov, ki bodo omogočili dolgoročno preživetje te vrste v osrednji Sloveniji, pa tudi širše na podobnih območjih v Evropi. Ugotovili smo, da je populacija šampanovega sinjega drevja na proučevanem območju na produ reke Save stabilna. Od 17. 5. do 8. 6. 2017 smo na opazovanem območju opravili 17 terenskih dni. V tem času smo z MRR metodo označili 152 osebkov, od tega 75 samcev in 77 samic. Dnevne velikosti populacije, ocenjene z metodo Jolly Seber, so se gibale med 80 in 190 osebki. Številke so za to vrsto nenavadne, saj se v osrednji Sloveniji običajno pojavljajo v majhnih gostotah. Na preiskovanem območju je bilo več ločenih habitatov Sainfoina ličinke (Onobrychis spp.) je bila prisotna v ločenih zaplatah na proučevanem območju in migracije med njimi so bile pogoste. Med selitvami so osebki preleteli travniške površine in sledi umazanije. Chapmanovo modro je bilo najpogosteje ulovljeno v zaplatah gostiteljskih rastlin (77%), več osebkov pa je bilo ulovljenih tudi zunaj njih. Domačija več kot enkrat ulovljenih osebkov je vključevala večji del območja, ki je bilo vključeno v raziskavo. Po naši oceni je habitat Chapmanove modre na območju popisa relativno v dobrem stanju, čeprav so prisotna nelegalna odlagališča odpadkov in zaraščanje z invazivnimi rastlinskimi vrstami. Pomembno je, da se ukrepi za izboljšanje habitata ličink nadaljujejo, kot na primer z odstranjevanjem invazivnih rastlinskih vrst. Prav tako je še vedno potrebno spremljanje številčnosti te ogrožene vrste s prereznim štetjem. Pomembno je povečati ozaveščenost javnosti o pomembni vlogi metuljev v okolju. K temu bi lahko prispevali z uvedbo naravnega turizma na območju savskega gramoza. Skrbno načrtovane dejavnosti, povezane z metulji, bi lahko bile prednost tako za ohranjanje ogroženih vrst kot tudi za lokalno skupnost in njeno turistično ponudbo.
We studied the distributio of the Chapman's blue (Polyommatus thersites) in central Slovenia and its habitat choice was carried out in order to define conservation measures that will enable the long term survivour of this species in central Slovenia, but also wider in similar areas in Europe. We found that the population of the Chapman's blue is stable in the surveyed area at gravels of the Sava River. From 17. 5. to 8. 6.2017, we conducted 17 fieldwork days in the survey area. During this time, we marked 152 specimens, of which 75 were males and 77 were females, with MRR method. The daily sizes of the population, estimated with the Jolly Seber method, ranged between 80 to 190 specimens. The numbers are unusual for this species as they normally occur in low densities in central Slovenia. At the survey area were several separate habitats of The larval host plant sainfoin (Onobrychis spp.) was present in separate patches in the surveyed area and migrations among them was common. During the migrations, the specimens flew over the meadow areas and the dirt tracks. Chapman's blue was most often caught within host plant patches (77%), but several specimens were caught also outside them. The homerange of specimens caught more than once included larger part of the area included in the study. According to our estimation, the habitat of the Chapman's Blue at the survey area is in relatively good condition, although illegal waste dumps and overgrowing with invasive plant species are present. It is important that the measures for improving the larval habitat are continued, as for example, with removal of invasive plant species. Also monitoring of the abundance of this endangered species with transect counts is still required. It is important to raise public awareness regarding the significant role of butterflies in the environment. Contribution to this could be done with the introduction of the nature tourism in the area of Sava gravels. Carefully planned activities related to butterflies could be an advantage both for the conservation of the endangered species and for the local community and its touristic offer.
Raziskava razširjenosti deteljinega modrina (Polyommatus thersites) v osrednji Sloveniji in določitev stanja njegovega habitata je bila opravljena zaradi določitve naravovarstvenih smernic, ki bodo omogočale ohranitev vrste v osrednji Sloveniji in na vseh podobnih območjih v Evropi. Podrobneje smo preiskovali območje na savskih prodih pri Ljubljani. Ugotovili smo, da je na območju savskih prodov prisotna stabilna populacija deteljinega modrina. Na raziskovanem območju smo opravili 17 terenskih dni v obdobju od 17. 5. do 8. 6. 2017. V tem času smo z MRR metodo markirali 152 osebkov, od tega 75 samcev in 77 samic. Dnevne velikosti populacije, ocenjene po metodi Jolly Seber, so se gibale nekje med 80 in 190 osebki, kar je izjemno za to vrsto, ki se sicer običajno pojavlja v nizkih gostotah. Na preiskovani lokaciji je več ločenih rastišč hranilne rastline turške detelje (Onobrychis sp.), tako znotraj rastišč kot tudi med ločenimi rastišči pa so se pojavljale migracije. Med migracijami so osebki preleteli tako travniške površine kot tudi makadamske poti. Deteljinega modrina smo največkrat ujeli na ploskvah s hranilnimi rastlinami (77 %), nekajkrat pa tudi izven rastišč hranilne rastline. Domači okoliš večine ponovno ulovljenih osebkov je obsegal velik del območja, vključenega v raziskavo. Habitat vrste je na preiskovanem območju na savskih prodih po naši oceni v razmeroma dobrem stanju, še vedno pa je opaziti divja odlagališča odpadkov ter zaraščanje s tujerodno suholetnico. Pomembno je, da se na območju še naprej izvajajo ukrepi za izboljšanje stanja, kot je odstranjevanje invazivnih vrst. Še naprej je potrebno izvajati redne transektne monitoringe, da tako spremljamo pojav in številčnost te ogrožene vrste. Pomembno je ozaveščanje ljudi o pomembni vlogi metuljev v okolju. K ozaveščanju bi lahko pripomogli z uvedbo naravoslovnega turizma na savskih prodih. Skrbno načrtovane aktivnosti, povezane z metulji, bi lahko predstavljale prednost tako za ohranjanje ogroženih vrst kot tudi za lokalno skupnost in obogatitev turistične ponudbe v Ljubljani.
102070
Magistrsko delo obravnava problem sušenja peletov s sušilno komoro v farmacevtski industriji. Razvoj sušilne komore je obsegal pregled obstoječih rešitev, načrtovanje klimatske naprave, izbiro vgrajenih komponent in konstrukcijo. Po izdelavi je sledila montaža na lokaciji in potrebne meritve, s katerimi smo preverili celotno funkcionalnost naprave. Sušilna komora je morala zagotoviti primeren razpon temperature, vlažnosti in pretoka sušilnega zraka. Meritve so bile izvedene z merilniki, ki so potrebni za delovanje sušilnega sistema in z referenčnimi merilniki, testiranje sistema pa je pokazalo, da so bili vsi zahtevani parametri izpolnjeni brez težav. Z video analizo smo potrdili, da so vlažilniki v HVAC-u primerni in da ne povzročajo kondenzacije. Poleg tega smo preverili temperaturni razpon v celotni sušilni komori in ugotovili, da rezultati niso pokazali bistvenih razlik v temperaturi zraka na posameznih merilnih mestih.
The master’s thesis deals with the problem of pellets drying with drying chamber in pharmaceutical industry. The development of the drying chamber consisted of examining the present existing solutions, designing the air-conditioning system, choosing the installed components and the construction. The manufacture was followed by the installation on the site and the necessary measurements with which we verified the overall functionality of the device. The drying chamber had to provide a convenient range of temperature, humidity and drying air flow. The measurements were performed with gauges needed for the drying chamber system performance and with their reference gauges. The testing of the system showed that all the required parameters were met without difficulties. With video analysis we confirmed that humidifiers in HVAC are suitable and that they don’t cause any condensation. In addition, the temperature range throughout the drying chamber was examined and the results did not show substantial differences in the air temperature at individual measuring points.
V magistrski nalogi smo obravnavali problem sušenja pelet s sušilno komoro v farmacevtski industriji. Razvoj sušilne komore je obsegal pregled obstoječih rešitev, projektiranje klimatskega sistema, izbiranje vgrajenih komponent in konstruiranje. Po končani izdelavi je sledila montaža na končnem objektu ter izvajanje potrebnih meritev, s katerim smo preverili celotno funkcionalnost naprave. Sušilna komora je morala zagotavljati ustrezen razpon temperature, vlage in pretok sušilnega zraka. Meritve smo izvajali z merilniki, ki so potrebni za samo delovanje sistema sušilne komore in njihovimi referenčnimi merilniki. S preizkušanjem sistema smo ugotovili, da smo brez težav zadostili vsem zahtevanim parametrom. Z video analizo smo ugotovili, da je delovanje vlažilnikov v klimatskem sistemu ustrezno in nikjer ne prihaja do kondenzacije. Preverili smo tudi razpon temperature po celotni sušilni komori in ugotovili, da se temperatura zraka v posameznih merilnih točkah ne razlikuje bistveno.
95488
V magistrskem delu smo se osredotočili na agregacijo koloidnih raztopin z različnimi interakcijskimi parnimi potenciali, kot efektivno grobo zrnato aproksimacijo za agregacijo proteinov. Za simulacijo kinetike in dinamike agregacije koloidov na osnovi odprtokodnega programa KAPSEL uporabljamo numerično metodo. Simulacija rešuje Navier-Stokesovo enačbo za pretok fluidov z metodo gladkega profila z dodatkom naključnega toplotnega šuma in vplivom interakcijskih sil med koloidnimi delci. Simuliramo agregacijo koloidov v velikostnem razponu 1 nm-1000 nm, ki interagirajo bodisi z van der Waalsom ($1 / r ^ {6 $nocoj, Londonska disperzijska sila med makroskopskimi objekti ($1 / r $) bodisi s hidrofobno interakcijo ($e ^ {-r / d eno $). Raziskujemo tudi vlogo različnih gostot delcev in različnih razmerij interakcij moči proti toplotnemu hrupu. Kot glavni rezultat študije agregacije smo ugotovili, da je kinetika in dinamika koloidne agregacije odvisna od razmerja med močjo interakcije med delci in toplotnim hrupom ($\ epsilon / k _ T $) in manj od natančne oblike in obsega interakcijskih potencialov. Ko je razmerje ($\ epsilon / k _ bT $) večje ali enako približno 2, opazimo stabilen proces agregacije. S povečanjem tega razmerja se kinetika agregacije kvalitativno ne spremeni in je kvalitativno podobna tudi za različne gostote delcev testiranega sistema. Na koncu pokažemo, da je agregacija koloidov v raztopinah odvisna predvsem od njihove sposobnosti raziskovanja prostora, tj. učinkovitega Brownovega gibanja, ki je neposredno povezano s temperaturo in izpolnjevanjem termodinamskega pogoja za nastanek agregatov.
The master thesis focuses on aggregation of colloidal solutions with different interactional pair potentials, as an effective coarse grain approximation for aggregation of proteins. We use numerical based method for the simulation of kinetics and dynamics of colloidal aggregation based on open-source program KAPSEL. The simulation solves Navier-Stokes equation for fluid flow using smooth profile method with addition of a random thermal noise and influence of interaction forces between the colloidal particles. We simulate aggregation of colloids in size range of 1 nm-1000 nm which interact with either van der Waals ($1/r^{6}$), London dispersion force between macroscopic objects ($1/r$) or hydrophobic interaction ($e^{-r/d}$). Also we explore the role of different particle density and different ratios of interactions strengths against thermal noise. As the main result of the study of aggregation we have observed, that the kinetics and dynamics of colloidal aggregation depend primarily on the ratio between the strength of inter-particle interaction and thermal noise ($\epsilon/k_bT$) and less on the exact form and range of interactional potentials. When the ratio ($\epsilon/k_bT$) is greater or equals roughly 2, stable process of aggregation is observed. By increasing this ration, the kinetics of aggregation qualitatively does not change and is qualitatively similar also for different particle densities of the system tested. Finally we show that aggregation of colloids in solutions depends primarily on their ability to explore space –i.e. effective Brownian motion-being directly connected with the temperature and fulfilment of thermodynamical condition for emergence of aggregates.
Magistrsko delo obravnavna agregacijo koloidov v vodnih raztopinah pod vplivom različnih interakcijskih parskih potencialov kot efektivnega modela za agregacijo proteinov. Opisan je razvoj numerične metode za modeliranje kinetike in dinamike agregacije na osnovi programske opreme KAPSEL in rezultati simulacij, ki smo jih izvedli s to opremo. Postopek simulacije temelji na numeričnem reševanju Navier-Stokesove enačbe z metodo gladkega profila, ki mu je v vsakem koraku dodan naključen termični šum in vpilv interakcijske sile med delci. Simulirali smo agregacijo koloidov velikosti od 1 nm do 1000 nm, med katerimi deluje privlačna van der Waalsova interakcija ($1/r^{6}$), Londonove disperzijske sile med makroskopskimi telesi ($1/r$) in hidrofobna interakcija ($e^{-r/d}$), za različne številske gostote sistemov in različna razmerja moči interakcij v primerjavi s termičnim šumom. Kot osrednji rezultat študija agregacije ugotovimo, da sta kinetika in dinamika agregacije pogojeni s termodinamskim pogojem za nastanek agregacije, ki ga pogojuje razmerje med močjo interakcije in termičnim šumom ($\epsilon/k_bT$), manj pa s samo obliko potencialov in njihovim dosegom. Ko je razmerje med močjo interakcije in termičnim šumom večje ali enko okvirno 2, opazimo stabilen proces agregacije. Pri zviševanju tega razmerja ostane kinetika agregacije kvalitativno nespremenjena. Prav tako je bila kinetika agregacije efektivno kvalitativno neodvisna od gostote sistema. Kinetia agregacije je tako osrednje odvisna od gibljivosti molekul v raztopini, ki je neposredno povezana s temperaturo in izpolnjenim termodinamskim pogojem za nastanek agregatov.
99952
Diplomsko delo obravnava katalogizacijo starejših monografskih virov v Univerzitetni knjižnici Maribor. Namen raziskave je bil preučiti in predstaviti problematiko, s katero se katalogizatorji srečujejo pri obdelavi starejših monografskih virov. Ugotoviti smo želeli najpogostejše težave pri katalogizaciji tovrstnih virov in kompetence, ki jih potrebujejo katalogizatorji, ki delajo s starejšimi monografskimi viri. Kot metodo raziskovanja smo izbrali intervju in uporabili namenski vzorec katalogizatorjev z dovoljenji za katalogiziranje starejših monografskih virov v sistemu COBISS. Rezultati so pokazali, da je največji problem prepisovanje podatkov iz naslovne strani, ki je vnesena v blok 2XX, t.j. glavni opisni blok. Katalogisti so omenili tudi težave z retrospektivnimi zapisi z oznako RETRORK, saj takšni zapisi niso visoke kakovosti. Menijo, da bi morali imeti katalogizatorji starejših monografskih virov ustrezne kompetence. Poleg formalne izobrazbe bi morali katalogizatorji poznati vsaj dva tuja jezika in različne vrste pisav, raziskava pa je pokazala tudi, da si želijo nov priročnik za katalogizacijo starejših monografskih virov.
The diploma paper deals with cataloguing of older monographic resources at the University Library of Maribor. The purpose of the research was to examine and present the issues that cataloguers face while processing older monographic resources. We wanted to determine the most common problems in cataloguing this type of resources and the competencies required from cataloguers working with older monographic resources. We chose interview as the research method and used a dedicated sample of cataloguers with permits to catalogue older monographic resources in the COBISS system. Results have shown that the greatest problem is in transcribing data from the cover page, which is entered into block 2XX, i.e. the main description block. Cataloguers also mentioned problems with retrospective records marked RETRORK, as such records are not of high quality. They believe that cataloguers of older monographic resources should have appropriate competences. In addition to formal education, cataloguers should have knowledge of at least two foreign languages and different types of fonts. Research has also shown that they want a new manual for cataloguing older monographic resources.
Diplomski seminar obravnava katalogizacijo antikvarnega gradiva v Univerzitetni knjižnici Maribor. Namen raziskave je bil predstaviti težave, s katerimi se soočajo katalogizatorji pri obdelavi antikvarnega gradiva. Želeli smo ugotoviti, katere so najpogostejše težave pri katalogizaciji tega gradiva in kakšne kompetence naj imajo katalogizatorji, ki se ukvarjajo z antikvarnim gradivom. Za raziskovalno metodo smo izbrali intervju in uporabili namenski vzorec katalogizatorjev, ki imajo dovoljenje za katalogizacijo antikvarnega gradiva v sistemu COBISS. Rezultati so pokazali, da imajo največ težav pri prepisu podatkov iz naslovne strani, ki se vnašajo v blok 2XX, to je blok glavnega opisa. Omenili so tudi težave z retrospektivnimi zapisi z oznako RETRORK, saj tovrstni zapisi niso zelo kakovostni. Menijo, da morajo imeti katalogizatorji antikvarnega gradiva ustrezne kompetence. Poleg formalne izobrazbe, naj bi katalogizatorji poznali vsaj dva tuja jezika in različne vrste pisav. Raziskava je pokazala tudi, da si želijo nov priročnik za katalogizacijo antikvarnega gradiva.
130913
Indukcija sputuma je preiskovalna metoda za spodbujanje naravnega izločanja sluzi iz dihalnih poti. Snov, pridobljena v tem procesu, se imenuje inducirani sputum. Izvira iz pljuč ali spodnjih delov dihalnih poti. Inducirani sputum se pogosto zbira z vdihavanjem aerosolov hipertonične raztopine soli, ki jo proizvaja ultrazvočni nebulator. Kapljice soli dražijo sluznico, sprožijo izkašljevanje in povzročijo izkašljevanje sputuma. Ustrezna in natančna predhodna priprava in obdelava danih vzorcev za analizo sta ključnega pomena, ker le na ta način dobimo kakovostne citološke spojine, ki nam pomagajo oceniti delovanje pljuč in vnetje v dihalnih poteh. V diplomskem delu smo primerjali dve metodi predpriprave in obdelave odvzetih vzorcev induciranega sputuma, in sicer smo prvo metodo že dolgo uporabljali v rutinski praksi in je zato standardizirana. Druga metoda pa je novejša in še ni bila vzpostavljena za delo v klinični praksi. Z uporabo nedavno razvitega pristopa smo optimizirali štiri faktorje, in sicer začetno maso vzorcev induciranega sputuma - plakov, temperaturne in časovne pogoje dela ter porabo osnovnega reagenta. Med metodami smo primerjali viabilnost celic, skupno koncentracijo celic in delež posameznih tipov celic na citoloških preparatih. Zanimalo nas je, ali novejši postopek, kljub spremembi v desetih korakih protokola, daje zanesljive in primerljive rezultate z obstoječo metodo in ali bi določene prednosti olajšale delo na tem področju v prihodnosti in nadomestile že standardizirani postopek. Rezultati so pokazali, da novejša metoda, kljub statistično značilni manjši masi vzorcev induciranega sputuma, daje povsem primerljive rezultate z rutinsko metodo glede na celični profil. Nekoliko nižja viabilnost celic je bila prisotna le pri štirih vzorcih, ki so odstopali od večine, medtem ko je bila skupna koncentracija celic v novi metodi statistično višja. Čeprav ima novi postopek dodatno centrifugiranje, smo še vedno skrajšali čas od sprejema vzorcev v laboratoriju do izdelave trajnih citoloških preparatov. To je še posebej opazno, kadar je večje število in vzorcev slabše kakovosti. Z novim postopkom smo zmanjšali tudi porabo glavnega in najdražjega reagenta, ki je bistvena povezava pri obeh načinih obdelave vzorcev induciranega sputuma, saj zmanjša prisotnost sluzi, izboljša homogenizacijo in disperzijo celic. S tem ko smo zmanjšali porabo, smo pomembno povečali ekonomsko učinkovitost metode, hkrati pa so bili rezultati primerljivi z že obstoječim postopkom.
Sputum induction is an investigative method to stimulate the natural secretion of mucus from the airways. The substance obtained in this process is called induced sputum. It originates from the lungs or lower parts of the airways. The induced sputum is often gathered by inhalation of aerosols of the hypertonic saline solution produced by an ultrasonic nebulizer. Drops of saline irritate the mucous membranes, trigger coughing and cause expectoration of sputum. Appropriate and precise pre-preparation and processing of given samples for analysis are of key importance, because only in this way do we get quality cytological compounds that help us assess the functioning of the lungs and inflammation in the airways. In the dissertation, we compared two methods of pre-preparation and processing of taken samples of induced sputum. We have been using the first method for a long time in routine practice and is hence standardized. However, the second method is newer and has not yet been established for work in clinical practice. Using the recently developed approach, we optimized four factors, the initial mass of the samples of the induced sputum - plaques, temperature and time conditions of work and the consumption of the fundamental reagent. Among the methods, we compared cell viability, total cell concentration and the proportion of individual cell types on cytological preparations. We were interested in whether the newer procedure, despite the change in the ten steps of the protocol, gives reliable and comparable results with the existing method and whether certain advantages would facilitate work in this field in the future and replace the already standardized procedure. The results showed that the newer method, despite a statistically significant lower mass of samples of induced sputum, gives completely comparable results with the routine method in terms of cell profile. Slightly lower cell viability was present in only four samples that deviated from the majority, while the overall cell concentration in the new method was statistically higher. Although the new procedure has the additional centrifugation step, we still shorten the time from the acceptance of samples in the laboratory to the production of permanent cytological preparations. That is particularly noticeable when there is a large number and samples of poorer quality. Using the new process, we also reduced the consumption of the main and most expensive reagent, which is an essential link in both methods of processing samples of induced sputum, as it reduces the presence of mucus, improves homogenization and the dispersion of cells. With its lower consumption, we significantly increase the economic efficiency of the method, and at the same time, the results are comparable to the already existing procedure.
Induciranje izmečka je metoda, s katero spodbudimo izločanje sluzi iz dihalnih poti. Vzorec, ki ga običajno ob kašlju izločimo (izpljunemo) iz ust, imenujemo inducirani izmeček in izhaja iz dihalnih poti. Inducirani izmeček je najpogosteje pridobljen z vdihavanjem aerosolov hipertonične solne raztopine, ki jih proizvaja ultrazvočni razpršilec. Kapljice solne raztopine dražijo sluznico, sprožijo kašelj in povzročijo izkašljevanje izmečka. Laboratorijske preiskave induciranega izmečka so uporabne v diagnostiki pljučnih bolezni. Ustrezna in natančna predpriprava ter obdelava dobljenih vzorcev za analizo sta ključnega pomena, saj le na tak način dobimo kvalitetne citološke preparate, ki nam pomagajo pri oceni vnetja v dihalnih poteh. V magistrski nalogi smo primerjali dve metodi predpriprave in obdelave vzorcev induciranega izmečka. Prva metoda se uporablja v rutinski praksi in je standardizirana, medtem ko je druga metoda novejša in še ni uveljavljena za delo v klinični praksi. Pred uvedbo nove metode smo optimizirali štiri dejavnike, in sicer začetno maso vzorcev induciranega izmečka, temperaturne in časovne pogoje dela ter porabo glavnega reagenta. Vzorce induciranih izmečkov smo obdelali in pripravili za citološki pregled na uveljavljeni in novi način ter potem primerjali rezultate analiz, kot so viabilnost celic, celotna koncentracija celic ter deleži posameznih vrst celic v citoloških preparatih. Namen naloge je bil ugotoviti, ali novejša metoda, kljub spremembi v desetih korakih protokola, daje zanesljive in primerljive rezultate z že obstoječo metodo ter ali obstajajo določene prednosti, ki bi v prihodnosti olajšale delo na tem področju. V raziskavo smo vključili devetnajst vzorcev. Vsi so bili inducirani s pomočjo hipertonične solne raztopine. Analizirali smo sveže vzorce, ki smo jih razdelili na dva dela in vsakega pripravili za analizo po uveljavljenem in novem postopku. Rezultati so pokazali, da novejša metoda kljub statistično značilno nižji masi vzorcev induciranega izmečka daje povsem primerljive rezultate kot rutinska metoda glede celičnega profila, to je deleža različnih celic v izmečku. Za povprečno 11,5 % nižja viabilnost celic je bila prisotna v štirih izmed devetnajstih vzorcev, medtem ko je bila celotna koncentracija celic pri novi metodi statistično značilno višja. Z novejšo metodo kljub dodatnemu koraku centrifugiranja za povprečno sedem minut skrajšamo čas od sprejema vzorcev v laboratorij do priprave citoloških preparatov, kar je opazno predvsem pri povečani količini vzorcev ter pri vzorcih slabše kakovosti. Z uporabo novejše metode smo za povprečno 89 % zmanjšali porabo glavnega in najdražjega reagenta, ki je nepogrešljiv člen v obeh postopkih obdelave vzorcev induciranega izmečka, saj zmanjša prisotnost sluzi, izboljša homogenizacijo vzorca in kasneje vpliva na ustreznejšo razporeditev celic v citoloških preparatih. Z nižjo porabo glavnega reagenta občutno izboljšamo ekonomično učinkovitost metode, hkrati pa so rezultati primerljivi z rezultati obstoječega postopka. Zaključimo lahko, da je uvedba novejšega postopka priprave induciranega izmečka za citološki pregled smiselna, saj daje primerljive rezultate v krajšem času ter ob manjši porabi reagentov.
135677
Namen diplomskega dela je predstaviti profesionalno produkcijo TV prenosov v živo in kako to profesionalnost prenesti na amaterske produkcije. Če nekoga vprašamo, kaj razume, če rečemo besedo televizijski prenos, običajno reče, da gre za velik studio z veliko drage opreme in veliko strokovno ekipo. To je bila prava slika pred časom, ker je bila oprema zelo draga. Zdaj pa ustvarjamo novo sliko z novimi tehnologijami in hitrejšim internetom. V času, ko ima naša televizija lastno internetno povezavo, je prenos v živo postal nekaj povsem običajnega, namesto na slovenski TV 1 se priključimo na spletno stran YouTube in si ogledamo pretočni video z Mednarodne vesoljske postaje. Cilj diplomske naloge je bil posneti prenos v živo s profesionalno opremo v video studiu, spoznati različne platforme, kako delujejo in kaj potrebujejo za pravilno delovanje, ter na koncu še oddajanje iz namiznega računalnika in mobilne naprave. V diplomskem delu je predstavljen pregled profesionalnih in amaterskih televizijskih produkcij z vsemi udeleženci. V eksperimentalnem delu so predstavljena orodja, ki smo jih uporabili za snemanje in kaj vse je potrebno za uspešen prenos videa v živo. Končni rezultat (prenos v živo) je predstavljen s skicami, posnetki zaslona in fotografijami.
The purpose of the diploma thesis is to present professional production of live TV broadcasts and how to transfer this professionalism on amateur productions. If we ask someone what he or she understands if we say the word television broadcast, he or she usually says that this is a large studio with a lot of expensive equipment and a large professional team. That was the real picture some time ago, because the equipment was very expensive. However, now we are creating a new picture with new technologies and faster Internet. In the era, when our television can have its own Internet connection, live streaming has become quite normal. Instead of Slovenian TV 1 program, we connect to YouTube website and watch online streaming video from the International Space Station. The goal of the diploma thesis was to record a live broadcast with professional equipment in the video studio, to know different platforms, how they work and what they need to function properly, and finally to broadcast from a desktop computer and mobile device. The diploma thesis presents an overview of the professional and amateur television productions with all participants. In the experimental work, the tools, which we used for filming, and what is needed for a successful live streaming video are presented. The final result (a live broadcast) is presented with sketches, screenshots, and photos.
Diplomsko delo obravnava profesionalno produkcijo TV oddaj v živo in kako to profesionalnost prenesti na amatersko produkcijo. Če koga vprašamo, na kaj pomisli, ko izrečemo besede televizijska oddaja v živo, si običajno predstavlja velik studio z veliko drage opreme in veliko profesionalno ekipo. To je bilo do nedavnega tudi realna slika, saj je bila oprema zelo draga, sedaj pa z novimi tehnologijami in hitrejšim internetom ustvarjamo drugačno sliko. V dobi, kjer imajo tudi naši televizijski sprejemniki povezavo z internetom, je pretočno predvajanje v živo postalo nekaj povsem normalnega. Namesto Slovenske televizije 1 odpremo spletno stran YouTube in gledamo pretočni video posnetek v živo z mednarodne vesoljske postaje. Cilj diplomskega dela je bil posneti oddajo v živo s profesionalno opremo v video studiu, spoznati različne platforme, kako delujejo in kaj potrebujemo za pravilno delovanje, na koncu pa oddajati z namiznega računalnika in mobilnega aparata. V diplomskem delu je na kratko predstavljena profesionalna in amaterska televizijska produkcija z vsemi sodelujočimi. V eksperimentalnem delu pa so predstavljena orodja za snemanje ter vsa potrebna oprema za uspešen pretočni video v živo. Končni rezultat (oddaja v živo) je predstavljen s skicami, posnetki zaslona in fotografijami.
92756
Alzheimerjeva bolezen je progresivna, ireverzibilna, nevrodegenerativna bolezen, ki je najpogostejša pri ljudeh, starejših od 65 let. Povzroča kognitivni upad in v poznih fazah tudi izgubo motorične funkcije ter vodi v prezgodnjo smrt. V EU trenutno obstajajo štiri terapevtske možnosti, ki le za kratek čas odpravljajo simptome bolezni in počasno upadanje kognitivnih sposobnosti. Junija 2021 pa je bilo na tem področju novo upanje v obliki prvega biološkega zdravila, ki ga je odobrila FDA. Aducanumab (blagovna znamka Aduhelm) je človeško monoklonsko protitelo, ki cilja na združene oblike amiloidne beta (ß A) v možganih. Njegov mehanizem delovanja temelji na tako imenovani amiloidni hipotezi, ki predlaga razvoj Alzheimerjeve bolezni zaradi depozitov Aß in tau proteina v možganih. Ta novica je bila resnično dobrodošla pri bolnikih in njihovih družinah, vendar je bila v znanstveni skupnosti deležna kritike. Educanumab je dobil odobritev zaradi dokazanega učinka na nadomestne označevalce, vendar še vedno obstaja dvom, ali je mogoče Aß prepoznati kot nadomestni označevalec ali, po drugi strani, A plaketa so preprosto posledica bolezni. Obstaja več študij, ki so bile zasnovane za testiranje amiloidne hipoteze v zadnjih 30 letih, vendar nobeno monoklonsko protitelo ni imelo pomembnega vpliva na upočasnitev kognitivnega upada, čeprav so se mnogi izkazali za učinkovite pri odstranjevanju depozitov Aß. In celo EMERGE, Študija, ki je omogočila odobritev aducanumaba, je bila obravnavana kot sporna od ENGAGE, študija z enakim dizajnom se ni izkazala za učinkovito pri upočasnitvi kognitivnega upada kljub njenemu učinku na depozite Aß. Zato je bil naš poudarek na analizi študij aducanumaba in drugih amiloidnih protiteles, ki ciljajo na beta, da bi ocenili njihovo klinično učinkovitost in varnost. Analizirali smo primarne in sekundarne cilje študij in zaključili, da adukanumab ni pokazal klinično pomembne razlike v primerjavi s placebom, saj ni dosegel vsaj 1-2 točke razlike na klinični oceni lestvice napredovanja demence CDR-SB. Ugotovili smo tudi, da ni bilo večjih pomislekov glede varnosti in da so bolniki dobro prenašali terapije kljub visoki incidenci možganskega edema. Na tem področju obstajajo nove študije, pri čemer lekanemab (drugo anti-acetil monoklonsko protitelo) kaže podobne rezultate kot aducanumab v zdravilu EMERGE, kar bi lahko privedlo do odobritve lekanemaba v EU. Vendar pa še vedno obstajajo vprašanja o kliničnem pomenu učinkov teh zdravil, veljavnosti amiloidne hipoteze, stroških zdravljenja in varnosti v nekliničnem okolju.
Alzheimer’s disease is a progressive, irreversible, neurodegenerative disease most common among people over the age of 65. It causes cognitive decline and in its late stages also loss of motor function and leads to a premature death. Currently there are four therapeutic options in EU that only address the symptoms of the disease and slow cognitive decline only for a short period of time. But in June 2021 there was new hope in this field in the form of the first biological drug approved by the FDA. Aducanumab (brand name Aduhelm) is a human monoclonal antibody that targets aggregated forms of amyloid beta (Aß) in the brain. Its mechanism of action is based on the so-called amyloid hypothesis that proposes the development of Alzheimer’s disease due to deposits of Aß and tau protein in the brain. This news was indeed welcomed by the patients and their families but was met with criticism in the scientific community. Aducanumab received its approval due to its proven effect on surrogate markers but there’s still doubt whether Aß can be recognized as a surrogate marker or, on the other hand, Aβ plaque deposits are simply a result of the disease. There have been multiple studies designed to test the amyloid hypothesis in the last 30 years, but no monoclonal antibody had a significant effect on slowing cognitive decline, even though many proved to be effective at removing Aß deposits. And even EMERGE, the Study that made the approval of aducanumab possible, was viewed as controversial since ENGAGE, a Study with an identical design did not prove effective at slowing cognitive decline despite its effect on Aß deposits. Therefore, our focus was on analyzing studies of aducanumab and other amyloid beta-targeting antibodies to assess their clinical efficacy and safety. We analyzed the primary and secondary goals of studies and concluded that aducanumab did not show a clinically important difference compared to placebo, since it did not reach at least 1-2 points of a difference on the clinical assessment of dementia progression scale CDR-SB. We also found that there were no major safety concerns and therapies were well tolerated among patients despite a high incidence of cerebral edema. There are new emerging studies in this field, with lecanemab (another anti-Aβ monoclonal antibody) showing similar results as aducanumab in EMERGE, which could lead to the approval of lecanemab in the EU. However, questions about the clinical significance of the effects of these drugs, validity of the amyloid hypothesis, treatment costs, and safety in a non-clinical environment remain.
Alzheimerjeva bolezen je progresivna in ireverzibilna nevrodegenerativna bolezen, ki najpogosteje prizadane ljudi po 65. letu starosti. Povzroči upad kognitivnih sposobnosti, v pozni fazi pa tudi upad motoričnih funkcij ter vodi v prezgodnjo smrt. Trenutno so v EU odobrene le štiri terapije, ki delujejo simptomatsko in samo za kratek čas upočasnijo napredovanje bolezni. Junija 2021 je na področju vzklilo novo upanje, ko je FDA izdala pogojno dovoljenje za promet prvega biološkega zdravila za zdravljenje vzroka Alzheimerjeve bolezni. Adukanumab (tržno ime Aduhelm) je človeško monoklonsko protitelo (imunoglobulin gama 1, IgG1), ki deluje z odstranjevanjem plakov amiloida beta (Aß) v možganih. Njegovo delovanje temelji na beta-amiloidni hipotezi, ki predvideva, da Alzheimerjeva bolezen nastane zaradi prekomernega nalaganja plakov Aß in depozitov zank proteina tau. Bolniki in njihovi svojci so odobritev zdravila, ki bi delovalo vzročno, težko pričakovali, a je imel adukanumab številne kritike v strokovni javnosti. Adukanumab je namreč dobil pogojno dovoljenje za promet na podlagi dokazanega učinka na nadomestne označevalce, vendar pa se tu postavlja vprašanje, ali je Aß res nadomestni označevalec bolezni, ali pa je odlaganje plakov le posledica njenega poteka. Beta-amiloidni hipotezi kljubujejo mnoge klinične raziskave protiteles proti Aß zadnjih 30 let, ki niso uspele pokazati zmanjšanja kognitivnega upada pri bolnikih navkljub uspešnemu odstranjevanju plakov Aß. Tudi raziskavi EMERGE, na podlagi katere so v ZDA odobrili adukanumab, nasprotuje identično zasnovana raziskava ENGAGE, kjer z enako dobrim odstranjevanjem plakov niso uspeli pokazati klinične učinkovitosti. V magistrski nalogi smo se zato osredotočili na klinično vrednotenje adukanumaba in drugih protiteles proti Aß s ciljem ocene učinkovitosti in varnosti takšne terapije. Ugotavljamo, da adukanumab ni pokazal dovolj velike razlike v zmanjšanju kognitivnega upada, saj na testih klinične ocene napredovanja demence (CDR-SB) ni dosegel razlike 1-2 točk v primerjavi s placebom, ki v raziskavah velja kot klinično pomembna. Preiskovanci so zdravilo dobro prenašali navkljub visoki pojavnosti možganskega edema. Novi izsledki raziskave Clarity AD kažejo na podobno klinično učinkovitost lekanemaba, drugega protitelesa proti Aβ, kot so jo ugotovili v raziskavi EMERGE za adukanumab, in obetajo odobritev tudi v EU. Vendar na tem področju ostaja še veliko neodgovorjenih vprašanj – od osnovnih predpostavk, na katerih temeljijo takšna zdravila (tj. veljavnosti beta-amiloidne hipoteze), do njihovih kliničnih učinkov, stroškov zdravljenja in varnosti izven kliničnih raziskav.
143401
Magistrsko delo obravnava nasilje nad migranti na balkanski poti. Najprej analizira različne poglede na migracije. Analizira ključne dejavnike migracij, ki so pomembni za razumevanje vprašanja migracij. Na kratko obravnava diskurz o varnosti in nadzoru, nezakonitosti, kriminalizaciji, rasizmu in drugem. Skozi analizo evropske migracijske politike in azilne politike izbranih držav, kot so Bolgarija, Makedonija, Srbija, Hrvaška, Madžarska in Slovenija, želi prikazati najbolj razširjeno, a pogosto nevidno strukturno nasilje. Strukturno nasilje daje velik poudarek neposrednemu nasilju, natančneje policijskemu nasilju. Skozi različne teorije nasilja analizira nasilje v omenjenih državah. Pomemben poudarek je tudi na perspektivi moškosti in ranljivosti, ki je ena najpogostejših posledic nasilja.
The following Master thesis is discussing violence against migrants on Balkan route. First it analyses different views on migration. It analyses key factors of migration which are important for understanding the question of migration itself. It discusses briefly discourse of security and control, illegalisation, criminalisation, racism and other. Through analysis of European migration politics and further through asylum politics of chosen countries as Bulgaria, Macedonia, Serbia, Croatia, Hungary and Slovenia, wants to show the most prevalent but frequently unseen structural violence. Beside structural violence gives a big emphasis on direct violence, more specifically in police violence. It analyses different aspects of police itself. Through different theories of violence analyses practices of violence in countries mentioned above. Important emphasis is also perspective of masculinity and their vulnerability which is also one of the most common consequence of violence.
Magistrsko delo se ukvarja z obravnavo in analizo nasilja, ki ga doživljajo migranti na balkanski poti. Najprej predstavi različne vidike migracij, ki so pomembni za samo razumevanje migracij. Dotakne se tem, kot so diskurz varnosti in nadzora, ilegalizacija, kriminalizacija, rasizem in drugo. Skozi migracijsko politiko EU in kasneje skozi azilne politike določenih držav, kot so Bolgarija, Makedonija, Srbija, Hrvaška, Madžarska in Slovenija, želi prikazati najbolj razširjeno, a pogosto nevidno, strukturno nasilje. Magistrsko delo daje poleg strukturnega nasilja velik poudarek tudi na direktno nasilje, ki se neposredno kaže v nasilju policije, zato analizira različne aspekte policije. Skozi različne teorije nasilja torej poskuša magistrsko delo obravnavati migracije in analizirati nasilje v določenih državah balkanske poti, ki sem ji naštela zgoraj. Pomemben vidik je tudi vidik moškosti in njihove ranljivosti, ki je pogosto posledica nasilja.
101417
POVZETEKUstanovitev posebne policijske enote v okviru Generalne policijske uprave v Sloveniji je tesno povezana z razvojem logistične podpore Posebni policijski enoti. Mejnik predstavlja tudi dogovor med slovensko policijo in Slovensko vojsko, s katerim je bil spremenjen 74. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije. V četrtem odstavku tega člena je določeno, da smejo policisti, če so ogrožena njihova življenja ali življenja drugih oseb, če so izpolnjeni pogoji za uporabo strelnega orožja, uporabljati tudi druge vrste orožja, ki se uporabljajo v Slovenski vojski. Namen diplomskega dela je predstaviti kronološki pregled razvoja Specialne enote Generalne policijske uprave v povezavi z logistično podporo, podrobneje opisati logistično podporo za delovanje Specialne enote v današnjem času in sistem usposabljanja za uporabo specialnih vozil v Specialni enoti Generalne policijske uprave. Tako smo s celovito analizo delovanja, usposabljanja in razvoja logistične podpore Specialni enoti Generalne policijske uprave odgovorili na ključna vprašanja, ki smo si jih zastavili v diplomski nalogi in sicer: kakšna je vloga logistične podpore pri delovanju specialne enote, pomen usposabljanja za uporabo logistične podpore specialni enoti in ali logistična podpora služi svojemu namenu.
SUMMARY The creation of the police Special unit within the General Police Directorate in Slovenia is closely connected with the development of logistical support of the Slovenian Police Special unit. The milestone also represents the agreement between the Slovenian Police and the Slovenian Army, which amended Article 74 of the Police Tasks and Powers Act; in its fourth paragraph the article states that police officers may and/or must, insofar as their lives or the lives of other persons are endangered, provided that the conditions for the use of firearms are met, also use other types of weapons in use in the Slovenian Armed Forces. The diploma thesis aims to present a chronological overview of the development of the Special unit of the General Police Directorate in connection with logistical support. It also provides a more detailed description of logistical support for the operation of the Special unit today and the training system for the use of special vehicles in the Special unit of the General Police Directorate. Thus, with a comprehensive analysis of the operation, training and development of logistical support to the Special unit of the General Police Directorate, we have answered the key questions of the diploma thesis, i.e. what is the role of logistical support in the operation of the Special unit, the importance of training to use logistical support to Special unit and whether logistical support serves its purpose.
POVZETEK Nastanek Specialne enote policije Generalne policijske uprave v Sloveniji je tesno povezan z razvojem logistične podpore, namenjene Specialni enoti slovenske policije. Mejnik prav tako predstavlja sporazum med slovensko policijo in Slovensko vojsko, s katerim je bil v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije dopolnjen 74. člen, ki v četrtem odstavku govori o tem, da lahko oziroma smejo policisti, če je ogroženo njihovo življenje ali življenje drugih oseb, in ob predpogoju, da so izpolnjeni pogoji za uporabo strelnega orožja, uporabiti tudi druge vrste orožja, ki je v uporabi v Slovenski vojski. V diplomski nalogi je kronološko predstavljen kratek pregled razvoja Specialne enote v povezavi z logistično podporo, podrobneje je opisana logistična podpora pri delovanju enote danes ter sistem usposabljanja za uporabo specialnih vozil v Specialni enoti. S pomočjo celovite analize delovanja, usposabljanja in razvoja logistične podpore v Specialni enoti smo odgovorili na ključna vprašanja diplomske naloge, tj. kakšna je vloga logistične podpore pri delovanju Specialne enote, pomen usposabljanja za uporabo logistične podpore, namenjene enoti, ter ali logistična podpora služi svojemu namenu.
126435
Ob vse večjem številu sodobnih računalniških iger in količini časa, ki ga ljudje namenjajo njim, je bil naš cilj razviti štiri računalniške igre, ki s pomočjo igrifikacije pripomorejo h kognitivnemu razvoju igralčevih umskih sposobnosti.Uporabnike želimo dodatno motivirati in jih vključiti v kognitivni trening ter tako pozitivno vplivati na njihove kognitivne sposobnosti.Analizirali smo razlike med odobrenimi kognitivnimi testi in prilagojenimi kognitivnimi testi, realiziranimi v okviru naše aplikacije. Zanimalo nas je, kako prilagojene sodobne računalniške igre vplivajo na izvedbo samih testov. Kako različni uporabniki opravljajo preko iger v prilagojenih kognitivnih testih; ali je uporabnik, ki je uspešen v potrjenih kognitivnih testih, uspešen tudi v prilagojenih testih in ali uporabnik, ki porabi veliko časa za igranje računalniških iger, dosega boljše rezultate v naših prilagojenih testih. Poleg računalniških iger smo razvili tudi zaledni sistem z uporabniškim vmesnikom, s pomočjo katerega smo, v sodelovanju s psihologi, lahko prilagodili gamifikacijo vsakemu posamezniku. Želja je bila razviti dober sistem gamifikacije, ki bi bil odprt za prilagoditve in nadgradnje. Tako smo preverili tudi uspešnost igrifikacije; ali so bili uporabniki po opravljenih igrificiranih kognitivnih testih bolj motivirani in angažirani, kot bi bili sicer. Preverili smo uspešnost igrifikacije s kvantifikacijo motivacije uporabnikov za izvajanje igrificiranih kognitivnih testov in primerjavo le-te s klasičnimi testi. Kasneje smo gamifikacijo poskušali še izboljšati s pomočjo analize podatkov in povratnih informacij, nato pa smo teste ponovili. Rezultati analiz so v splošnem pokazali, da se naše računalniške igre dobro ujemajo s podobnimi klasičnimi testi, pri čemer je večina testnih subjektov pokazala povečano motivacijo.
With the increasing number of modern computer games and the amount of time that people devote to them, our goal was to develop four computer games that, through gamification, help cognitive development of the player's mental abilities. We want to further motivate and engage users in cognitive training, thereby positively influence their cognitive abilities. We analyzed the difference between approved cognitive tests and customized cognitive tests realized within our application. We were interested in how customized modern computer games affect the performance of tests themselves. How different users perform through games in customized cognitive tests; whether a user who is successful in validated cognitive tests is also successful in customized tests and whether a user who spends a lot of time playing computer games achieves better results in our customized tests. In addition to computer games, we also developed a back-end system with a user interface, with the help of which, in collaboration with psychologists, we were able to tailor the gamification to each individual. The desire was to develop a good gamification system that would be open to adjustments and upgrades. Thus, we also tested gamification performance; whether users were more motivated and engaged after performing gamified cognitive tests than they would have been otherwise. We tested the success of gamification by quantifying users motivation to perform gamified cognitive tests and comparing it to that of classic tests. Later, we tried to further improve the gamification with the help of data analysis and feedback, and then repeated the tests. The results of the analyzes have generally shown that our computer games correlate well with similar classic tests, with most test subjects showing increased motivation.
Ob porastu števila modernih računalniških iger in količine časa, ki jim ga ljudje namenimo, je bil naš cilj razviti štiri računalniške igre, ki skozi igrifikacijo (angl. gamification) kognitivnih testov pripomorejo k razvijanju igralčevih umskih sposobnosti. Uporabnike želimo s pomočjo igrifikacije dodatno motivirati in angažirati k izvajanju kognitivnih treningov ter s tem pozitivno vplivati na njihove kognitivne sposobnosti. Analizirali smo razliko med uveljavljenimi kognitivnimi testi in prirejenimi testi, realiziranimi znotraj naše aplikacije. Zanimalo nas je tudi, kako prirejene moderne računalniške igre vplivajo na uspešnost samih testov. Npr.: kako se različni uporabniki skozi igre obnesejo na igrificiranih kognitivnih testih; ali je uporabnik, ki je uspešen na potrjenih kognitivnih testih, uspešen tudi v igrificiranih testih in ali uporabnik, ki v prostem času veliko igra računalniške igre, doseže boljše rezultate v naših igrificiranih testih. Poleg samih računalniških iger smo razvili tudi zaledni sistem z uporabniškim vmesnikom, s pomočjo katerega smo v sodelovanju s psihologi lahko igrifikacijo priredili vsakemu posamezniku. Želja je bila razviti dober sistem igrifikacije, ki bo odprt za prilagoditve in nadgradnje. Tako smo testirali tudi uspešnost igrifikacije - ali so bili uporabniki bolj motivirani in angažirani po izvedbi igrificiranih kognitivnih testov, kot bi bili sicer. Uspešnost igrifikacije smo testirali tako, da smo kvantificirali motivacijo uporabnikov pri izvajanju igrificiranih kognitivnih testov ter jo primerjali z motivacijo pri izvedbi klasičnih testov. Kasneje smo s pomočjo analiz pridobljenih podatkov in povratnih informacij igrifikacijo poizkušali dodatno izboljšati nato pa smo testiranja ponovili. Rezultati analiz so v splošnem pokazali, da naše računalniške igre dobro korelirajo s podobnimi klasičnimi testi, pri večini testirancev pa so kazale povišano motiviranost.
111416
V diplomskem delu smo razvili različne koncepte sodobnih delovnih postaj, pri čemer smo na podlagi raziskave uporabili tradicionalne delovne postaje različnih proizvajalcev. Najprej smo definirali zahtevane in želene specifikacije za sodobne delovne postaje glede na zahteve trga. Nato smo zasnovali funkcionalno strukturo montažnega procesa, ki zajema vse pripadajoče podsisteme delovnih postaj, in sicer vizualizacijo, dvižne sisteme, razsvetljavo, dvižne kontejnerje in konstrukcijo delovnega mesta z delovno mizo. Za vsakega od podsistemov smo izdelali morfološko matriko; na podlagi tega smo izbrali tri najbolj sprejemljive koncepte, ki smo jih ovrednotili po ergonomskih načelih, ki so usmerjena v oblikovanje, ki je najbolj sprejemljivo za delavca. Nato smo izbrali najprimernejši koncept, ki je primeren tudi za industrijske aplikacije. Izbrani koncept omogoča delo na sodobni delovni postaji, ki temelji na načelih ergonomije, omogoča hitro prilagajanje novim izdelkom in posledično povečuje učinkovitost delovnega mesta.
In our thesis we developed various concepts of modern workstations. For the basis of our research we took traditional workstations produced by different manufacturers. Firstly, we defined required and desired specifications for modern workstations according to market demands. After that the functional structure of assembly process was designed. It includes all the associated subsystems of the workstation, which are visualization, lifting systems, lighting, grab containers and the construction of a work place with a working desk. For each of subsystems we created a morphological matrix; based on that, we selected the three most acceptable concepts. They were evaluated according to the ergonomic principles, which are focused on a design that is the most acceptable for the worker. After that we chose the most appropriate concept, which is also suitable for industrial applications. Selected concept enables to work on a modern workstation based on principles of ergonomics, it offers quick adaptation to new products and consequently increases the efficiency of the workplace.
V nalogi smo razvijali različne koncepte sodobnih ročnih montažnih mest na osnovi klasičnih ročnih montažnih mest različnih proizvajalcev. Za sodobno ročno montažno mesto smo določili zahtevane in željene specifikacije ter izdelali funkcijsko strukturo procesa ročne montaže z vsemi pripadajočimi podsistemi ročnega montažnega mesta, ki so vizualizacija, dvižni sistem, osvetlitev, zalogovniki ter konstrukcija delovnega mesta z delovno mizo. Za vsak podsistem smo izdelali morfološko matriko ter izbrali tri sprejemljive koncepte. Koncepte smo vrednotili glede na željene karakteristike, pri katerih smo se osredotočali na oblikovanje za delavca po principih ergonomije. Glede na rezultate vrednotenja smo izbrali najprimernejši koncept, ki je ustrezen za uporabo v industriji. Izbrani koncept delavcu omogoča izvajanje ročnih montažnih operacij po principih ergonomije, nudi hitro prilagajanje novim izdelkom in posledično poviša učinkovitost delovnega mesta.
101943
V magistrskem delu sem raziskovala, kakšni so psihološki in socialni negativni učinki prekomerne telesne teže, s katerimi se srečujejo mladi, in kako jim lahko strokovni delavci pomagajo pri zmanjševanju oziroma odpravljanju le-teh. Med pripravništvom v koronavirusnem času na eni izmed osnovnih šol sem namreč bila priča povečanju deleža prekomerno težkih učencev, kar je po mnenju učiteljev prineslo tudi številne nepričakovane nezdravstvene posledice (slabo počutje učencev v razredu in/ali šoli, socialna izključenost, medvrstniško nasilje, stigmatizacija itd.). V tem kontekstu so učitelji želeli nekoliko več pozornosti nameniti temu, kako se lahko spopadejo s posledicami prekomerne telesne teže na osebni, psihosocialni ravni.Rezultati raziskave kažejo, da se otroci s prekomerno telesno težo soočajo ne le z zdravstvenimi posledicami, ampak tudi s številnimi psihosocialnimi posledicami, s katerimi se v času koronavirusa spopadajo tudi šolski strokovnjaki. Po njihovem mnenju ravno javnozdravstveni ukrepi proti širjenju koronavirusa vplivajo na povečanje deleža prekomerno težkih učencev in posledično spopadanje s stiskami, anksioznostjo, nizko samopodobo in negativno samopodobo, celo stigmatizacijo in medvrstniškim nasiljem. Izkazalo se je, da šolski strokovni delavci, ki se ukvarjajo s problemom prekomerno prehranjenih učencev, potrebujejo njihovo sodelovanje in enotno delo pri skrbi za psihofizično zdravje otrok, spodbujanju oblikovanja pozitivne samopodobe učencev, razvijanju dobrih medvrstniških odnosov in preprečevanju medvrstniškega nasilja, hkrati pa se je za dobro počutje in napredek vseh izkazalo, da je smiselno zagotoviti čustveno varno šolo in v njej vzpostaviti inkluzivno razredno klimo. Rezultati analize kažejo tudi, da lahko socialno delo znotraj šolske svetovalne službe igra pomembno vlogo pri reševanju problema prekomerne teže, predvsem z reševanjem čustvenih in socialnih stisk prekomerno težkih učencev, s katerimi socialni delavci soustvarjajo rešitve ali želene rezultate v okviru vzpostavljenega delovnega odnosa.
In my master’s thesis, I researched the psychological and social negative effects of overweight which young people face, and how school professionals can help them to reduce or eliminate those. During the internship in coronavirus time in one of the primary schools, I namely witnessed an increase in the proportion of overweight pupils, which, according to teachers, also brought behind a number of unexpected non-health consequences (bad well-being of pupils in class and/or school, social exclusion, peer violence, stigmatization, etc.). In this context teachers wanted to pay a little more attention to how they can deal with consequences of overweight on a personal, psychosocial level.The results of the research show that overweight children face not only health consequences, but as well many psychosocial consequences, that school professionals are also coping with in coronavirus time. According to them, it is precisely public health measures against the spread of coronavirus that have the effect of increasing the proportion of overweight pupils and their consequent coping with distress, anxiety, low self-esteem and negative self-image, even stigmatization and peer violence. It turned out that school professionals’ dealing with the problem of overweight pupils requires their cooperation and working as one in caring for the psychophysical health of children, promoting the building of positive self-image of pupils, developing good peer relationships and in preventing peer violence. At the same time, for the well-being and progress of all, it has proved reasonable to provide an emotionally safe school and establish an inclusive classroom climate within it. The results of the analysis also show that social work within the school counseling service can play an important role in tackling the problem of overweight, especially by resolving the emotional and social distress of overweight pupils, with which social workers co-create solutions or desired outcomes in the context of an established working relationship.
V magistrskem delu sem raziskala, s katerimi psihološkimi in socialnimi negativnimi učinki se spopadajo mladi s prekomerno telesno težo in kako jim lahko pri zmanjševanju oz. odpravljanju le-teh pomagajo šolski strokovni delavci. Med opravljanjem prakse v medkoronskem času na eni izmed osnovnih šol sem bila namreč priča porastu deleža učencev s prekomerno telesno težo, kar je po besedah učiteljev za seboj prineslo tudi številne nepričakovane nezdravstvene posledice (slabo počutje učencev v razredu in/ali šoli, socialno izključenost, medvrstniško nasilje, stigmatizacijo ipd.). V tem kontekstu so si učitelji želeli nekoliko več pozornosti nameniti temu, kako se lahko reševanja posledic prekomerne telesne teže lotijo na osebni, psihosocialni ravni.Rezultati raziskave so pokazali, da se otroci s prekomerno telesno težo ne soočajo le z zdravstvenimi, temveč tudi s številnimi psihosocialnimi posledicami, s katerimi se v medkoronskem času toliko bolj spopadajo tudi šolski strokovni delavci. Po njihovem mnenju naj bi namreč ravno javnozdravstveni ukrepi proti širjenju koronavirusa vplivali na porast deleža učencev s prekomerno telesno težo in njihovo posledično soočanje s stisko, anksioznostjo, nizkim samospoštovanjem in negativno samopodobo, celo s stigmatizacijo in medvrstniškim nasiljem. Izkazalo se je, da je pri spoprijemanju šolskih strokovnih delavcev s problematiko prekomerne telesne teže učencev potrebno njihovo sodelovanje in usklajeno ravnanje pri skrbi za psihofizično zdravje otrok, spodbujanju izgradnje pozitivne samopodobe učencev, razvijanju dobrih medvrstniških odnosov ter pri samem preprečevanju medvrstniškega nasilja. Hkrati pa se je za dobro počutje in napredovanje vseh izkazalo smiselno zagotavljanje čustveno varne šole in vzpostavljanje inkluzivne razredne klime znotraj le-te. Rezultati analize prav tako kažejo, da ima lahko pri spoprijemanju s problematiko prekomerne telesne teže pomembno vlogo socialno delo znotraj šolske svetovalne službe, zlasti z reševanjem čustvenih in socialnih stisk učencev s prekomerno telesno težo, s katerimi socialne delavke soustvarjajo rešitve oziroma želene izide v kontekstu vzpostavljenega delovnega odnosa.
137267
V diplomski nalogi raziskujem vsakdanje življenje odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju na območju Ljutomera. V kvalitativni raziskavi je sodelovalo pet oskrbovalcev in pet oseb z motnjami v duševnem razvoju, ki živijo na območju Ljutomera. Izvedla sem poglobljene intervjuje, in sicer z osebami z motnjami v duševnem razvoju in njihovimi svojci. S tem sem raziskala njihovo vsakdanje življenje, njihova socialna omrežja, formalne in neformalne oblike pomoči, ki jo prejemajo, njihovo vključevanje v dejavnosti in skupnost, njihov materialni položaj, bivalne razmere, zdravje, tveganja, varnost; in ocenila že vzpostavljene storitve. Zanimalo me je, kako jih lahko podpremo pri samostojnem življenju v domačem okolju, kje se pojavljajo ovire in kako jih premagati s pomočjo različnih storitev. Raziskava je pokazala, da imajo osebe z motnjami v duševnem razvoju običajne dneve in opravljajo določene dejavnosti, ki so postale del njihove vsakodnevne rutine. Vsi so vključeni v Varstveno delovni center ("Zaščitni delovni center"), kjer se pogosto spoprijateljijo. Njihove dejavnosti so pogosto omejene na okolico in dom, kjer se družijo in ustvarjajo. Čeprav so dobro sprejete v družbi, niso dovolj vključeni v vsakdanje življenje skupnosti. Obstaja pomanjkanje različnih dejavnosti, ki bi povečale socialno udeležbo in vključenost. Lokalna skupnost ne spodbuja druženje; tako, To je v veliki meri prepuščeno staršem. Invalidi imajo šibko in ozko socialno mrežo, predvsem omejena na družinske člane, in so pogosto izolirani in izključeni iz skupnosti. Zelo pomembna oblika podpore v življenju ljudi z motnjami v duševnem razvoju je neformalna pomoč, ki jo prejemajo od svojih sorodnikov. Nekateri potrebujejo več pomoči, drugi manj. Sorodniki jih spodbujajo k večji samostojnosti in jih vključujejo v različne dejavnosti in odločanje. Vendar pa je pomembno razmišljati o drugih oblikah pomoči, saj sorodniki ne bodo vedno mogli skrbeti za njih. Pokazala se je potreba po več finančnih sredstvih, informacijah, krepitvi obstoječih storitev in organizaciji novih oblik v skupnosti, prostovoljstvu, skupinah za samopomoč, osebni asistenci in drugih oblikah življenja, kot je bivanje v skupnosti, kar omogoča prehod iz institucionalnega varstva v skupnost.
In my Bachelor’s thesis I explore the everyday life of adults with intellectual disabilities in the Ljutomer area. Five carers and five people with intellectual disabilities living in the Ljutomer area participated in the qualitative research. I have conducted in-depth interviews, specifically with people with intellectual disabilities and their relatives. Through this, I explored their daily lives, their social networks, the formal and informal types of aid they receive, their involvement in activities and with the community, their material situation, housing conditions, health, risks, safety; and assessed the services already put in place. I wanted to find out how we can support them to live independently in their home environment, where obstacle appear and how to overcome them with the help of different services. The study shows that people with intellectual disabilities have ordinary days and do certain activities that have become part of their daily routine. They are all involved in a Varstveno delovni center (“Protective work centre”), where they often make friends. Their activities are often limited to their surroundings and their homes where they socialise and create. Although they are well accepted in the society, they are not sufficiently involved in the daily life of the community. There is a lack of various activities that would increase social participation and inclusion. The local community does not encourage any socialising; thus, this is largely left up to the parents. People with disabilities have a weak and narrow social network, mainly limited to family members, and are often isolated and excluded from the community. A very important form of support in the lives of people with intellectual disabilities is the informal help they receive from their relatives. Some need more help, others less. Relatives encourage them to be more independent and involve them in various activities and decision-making. However, it is important to think about other forms of help, as relatives will not always be able to look after them. The need for more funding, information, strengthening of existing services and the organisation of new forms in the community, volunteering, self-help groups, personal assistance and other forms of living such as community housing, which allows the transition from institutional care to the community has shown.
V diplomski nalogi raziskujem vsakdanje življenje odraslih oseb z intelektualno oviranostjo na območju Ljutomera. V kvalitativni raziskavi je sodelovalo pet skrbnikov in pet oseb z intelektualno oviro, ki živijo na območju Ljutomera. Izvedla sem poglobljene pogovore posebej z ljudmi z intelektualno oviro in njihovimi svojci. Skozi to sem raziskala njihov vsakdan, socialno mrežo, formalne in neformalne vrste pomoči, ki jih prejemajo, vključenost v aktivnosti in skupnost, materialni položaj, stanovanjske pogoje, zdravje, tveganja, varnost in ocenjevala že obstoječe službe. Pri tem sem želela ugotoviti, kako jih lahko podpremo za samostojno bivanje v domačem okolju, kje se pojavljajo ovire in kako jih s pomočjo različnih služb odpraviti. Raziskava je pokazala, da osebe z intelektualno oviro preživljajo povsem običajne dneve in opravljajo določene aktivnosti, ki so postale vsakodnevna rutina. Vsi so vključeni v varstveno delovni center, kjer pogosto sklepajo prijateljstva. Njihove dejavnosti pa so pogosto omejene na njihovo okolico in prostore doma, znotraj katerih se družijo in ustvarjajo. Čeprav so po mnenju sogovornikov v družbi dobro sprejeti, so premalo vključeni v vsakdanje življenje v skupnosti. Primanjkuje različnih dejavnosti in aktivnosti, ki bi omogočale večjo družbeno participacijo in vključenost. Lokalna skupnost namreč ne spodbuja nobenega druženja in je to v veliki meri prepuščeno staršem. Osebe z oviro imajo šibko in ozko socialno mrežo, ki je omejena predvsem na družinske člane in so zato pogosto osamljeni in izključeni iz skupnosti. Zelo pomembna oblika pomoči v življenju oseb z intelektualno oviro je neformalna pomoč, ki jo nudijo njihovi svojci. Eni potrebujejo pomoč v večjem obsegu, drugi v manjšem. Svojci jih spodbujajo k večji samostojnosti in jih vključujejo pri različnih aktivnosti in soodločanju. Pomembno pa je razmišljati o drugih oblikah pomoči, saj svojci ne bodo vedno zmogli skrbeti za njih. Pokazala se je potreba po večjih finančnih sredstvih, informiranosti, krepitvi že obstoječih služb in organizaciji novih oblik v skupnosti, prostovoljstvu, vzpostavitvi skupin za samopomoč, osebni asistenci in drugih oblik bivanja, kot so skupnostna stanovanja, ki omogočajo prehod iz institucionalnega varstva v skupnost.
139772
V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljen pregled izbrane literature, v kateri je opredeljena bolečina in delitev zdravil glede na namen uporabe. Opredeljena je acetilsalicilna kislina oz. aspirin, od zgodovine odkrivanja do sinteze njene sedanje oblike. Pregledana je literatura o sodobnih pristopih pri poučevanju kemije. Poseben poudarek je na eksperimentalnem delu in laboratorijskih tehnikah, ki so ključne za razumevanje pripravljenega gradiva v nadaljevanju. Opredeljena je trojna narava kemijskih pojmov in s tem povezana abstrakcija kemije, informacijsko-komunikacijske tehnologije ter konteksta življenjskih situacij. Praktični del diplomskega dela je sestavljen iz analize uporabe mobilne aplikacije Register zdravil in tabelaričnega pregleda zdravil, ki vsebujejo zdravilno učinkovino acetilsalicilno kislino, ter opisa njihovih indikacij. Po prenovi primarnega izobraževalnega sistema so bile analizirane učne vsebine o zdravju, zdravilih, medicini in karboksilnih kislinah. Učno gradivo petih možnih eksperimentov ponuja priložnost, da se povežejo s kontekstom življenjskih situacij, ki je primeren za učence devetega razreda osnovne šole. V podporo učiteljem so bila oblikovana navodila za učitelje in učence na temo aspirin ali acetilsalicilna kislina v vsakdanjem življenju, ki jih je mogoče vključiti v poučevanje organskih spojin, ki vsebujejo kisik, v učnem načrtu za kemijo v osnovni šoli.
The theoretical part of the diploma thesis provides an overview of the selected literature, where the pain and division of medicines according to their intended use is defined. Acetylsalicylic acid, or Aspirin, has been defined, from the history of detection to the synthesis of its present form. The literature on contemporary approaches to teaching chemistry has been reviewed. Particular emphasis is placed on experimental work and laboratory techniques, which are crucial for understanding the prepared study material below. The threefold nature of chemical concepts is defined as well as the related abstraction of chemistry, information and communication technology and the context of life situations. The practical part of the diploma thesis consists of an analysis of the use of the mobile application Register zdravil (Register of Medicinal products) and a tabular overview of medicines containing the active substance acetylsalicylic acid and a description of their indications. After rewieving the primary education system, teaching contents on health, medicines, medicine and carboxylic acids were analyzed. The teaching material of the five possible experiments provides an opportunity to relate to the context of life situations that is appropriate for students in the ninth grade of primary school. In support of teachers, instructions have been developed for teachers and students on the topic of aspirin or acetylsalicylic acid in everyday lives which can be included in the teaching of the Oxygen containing organic compounds in the elementary school chemistry curriculum.
V teoretičnem delu diplomskega dela je izdelan pregled izbrane literature, pri čemer sta najprej na splošno opredeljeni bolečina in delitev zdravil glede na njihov namen uporabe. Opredeljena je acetilsalicilna kislina oziroma zdravilo Aspirin, vse od zgodovine odkrivanja pa do sinteze današnje oblike. Pregledana je bila literatura s področja sodobnih pristopov pri poučevanju kemije. Poseben poudarek je namenjen eksperimentalnemu delu in laboratorijskim tehnikam, ki so ključnega pomena za razumevanje pripravljenih učnih gradiv v nadaljevanju. Opredeljena je trojna narava kemijskih pojmov in z njo povezana abstraktnost kemije, informacijsko-komunikacijske tehnologije in kontekst življenjskih situacij. Praktični del diplomskega dela obsega analizo uporabe mobilne aplikacije Register zdravil in tabelarični pregled zdravil, ki vsebujejo zdravilno učinkovino acetilsalicilno kislino, ter opis njihovih indikacij. Skozi vertikalo osnovnošolskega izobraževanja je bila analizirana učna vsebina o zdravju, zdravilih, medicini in karboksilnimi kislinami. Pri izdelanem učnem gradivu petih možnih eksperimentov je predstavljena možnost za povezavo s kontekstom življenjskih situacij, ki je primerna za učence devetega razreda osnovne šole. V podporo učiteljem so razvita navodila za učitelja in učence na temo aspirina oziroma acetilsalicilne kisline v vsakdanjem življenju, ki jih lahko vključijo v poučevanje vsebinskega sklopa Kisikove družine organskih spojin v učnem načrtu za kemijo v osnovni šoli.
110213
Violinski most je pomemben sestavni del violine, saj prenaša vzbujevalne sile iz strune v telo violine. Glede na njegovo strukturo, pri določenem frekvenčnem spektru, most deluje kot blažilec ali ojačevalnik vzbujevalnih sil, kar je odvisno od njegove prenosne funkcije. V študiji so bile izmerjene prenosne funkcije v območju od 400 Hz do 7000 Hz v vertikalnih smereh 3 mostov. Mostovi so bili izdelani iz javorjevega lesa in dobavljeni s strani različnih proizvajalcev. Mostovi so bili nato termično modificirani, prenosne funkcije pa so bile ponovno izmerjene. Za ugotavljanje vpliva termične modifikacije na lastnosti materiala smo skupaj z mostički modificirali tudi vzorec javorjevega lesa, izmerili smo modul elastičnosti in strižni modul pred modifikacijo in po njej. Z uporabo programske opreme Ansys smo most modelirali z metodo končnih elementov, s katero smo izračunali naravne frekvence in prenosne funkcije pred modifikacijo in po njej. Iz raziskave lahko potrdimo, da modifikacija lesa vpliva na prenosno funkcijo mostu in da lahko z metodo končnih elementov določimo dinamične lastnosti mostu s poznavanjem lastnosti lesa in tako vnaprej določimo prenosno funkcijo violinskega mostu pred izdelavo.
The violin bridge is an important component of a violin since it transmits the excitation forces from the string to the violin body. Depending on its structure, at a certain frequency spectrum, the bridge acts as a damper or amplifier of excitation forces, which depends on its transfer function. In the study, transfer functions in the range from 400 Hz to 7000 Hz in vertical directions of 3 bridges were measured. The bridges were made from maple wood and supplied by different manufacturers. The bridges were then thermally modified, and the transfer functions were measured again. To determine the influence of thermal modification on material properties, a sample of maple wood was also modified together with the bridges, and the modulus of elasticity and shear modulus before and after the modification were measured. Using Ansys software, a bridge was modelled by the finite element method, by which natural frequencies and transfer functions before and after the modification were calculated. It can be confirmed from the research that wood modification influences the bridge transfer function and that the finite element method can be used to determine the dynamic properties of the bridge by knowing the wood material properties and, therefore, to predetermine the transfer function of the violin bridge before its production.
Most na violini važan je dio toga glazbala jer prenosi pobudne sile iz žica u tijelo violine. Ovisno o svojoj strukturi, most na određenome frekvencijskom spektru djeluje kao prigušivač ili kao pojačalo pobudnih sila, što ovisi o njegovoj prijenosnoj funkciji. U istraživanju su mjerene prijenosne funkcije u rasponu od 400 do 7000 Hz u okomitim smjerovima na tri mosta. Mostove od javorova drva izradili su različitih proizvođači. Naknadno su mostovi toplinski modificirani i ponovo su izmjerene njihove funkcije prijenosa. Da bi se utvrdio utjecaj toplinske modifikacije na svojstva materijala, zajedno s mostovima modificiran je i uzorak javorova drva te su izmjereni modul elastičnosti i modul smicanja prije i nakon modifikacije. Uz upotrebu softvera Ansys most je modeliran metodom konačnih elemenata, kojom su izračunane prirodne frekvencije i funkcije prijenosa prije i nakon modi- fikacije. Na temelju istraživanja može se potvrditi da modifikacija drva utječe na funkciju prijenosa mosta i da se metodom konačnih elemenata mogu odrediti dinamička svojstva mosta ako su poznata svojstva drvnog materijala. Prema tome, prijenosna funkcija mosta violine može se odrediti unaprijed, prije njegove izrade.
117120
Vsak gospodinjski izdelek, ki vsebuje cink, ima deklaracijo, v kateri je zapisano, v kateri obliki je prisoten cink. V nekaterih izdelkih je v deklaraciji navedena natančna količina cinka. Moje raziskave temeljijo na analizi cinka v različnih gospodinjskih izdelkih. Analiziral sem kapsule, praške, šampon, otroško kremo in masko za obraz. Izbrani vzorci se razlikujejo, da sta dva gospodinjska izdelka namenjena za porabo in trije za dermalno uporabo. Prav tako se razlikujejo po obliki cinka, ki je prisotna v njih. Kapsule in maska za obraz vsebujejo cinkov glukonat, prašek in otroška krema vsebujeta cinkov oksid: šampon vsebuje cinkov pirition. Vsebnost cinka smo analizirali z različnimi metodami, kot so: kompleksimetrična titracija z EDTA, induktivno sklopljena plazma z masno spektrometrijo (ICP-MS), plamensko atomska absorpcijska spektrometrija (AAS) ter termogravimetrična (TG) in PXRD analiza trdnih ostankov. Pedagoški del raziskave vključuje učno enoto, ki bi jo lahko uporabili v osnovnih šolah pri predmetu Eksperimenti v kemiji, ki je izbirni predmet. Učna enota vključuje predstavitev pomena cinka v vsakdanjem življenju, kvalitativno določitev cinka z ditizonsko papirno metodo in interaktivno testiranje novo naučene vsebine. S tem delom raziskave bi rada otroke seznanila s kemijo cinka, ki pa ni del učnega načrta za osnovno šolo, saj je preveč specifična.
Each household product containing zinc has a declaration where it is written in which form zinc is present. In some products, the declaration states the exact amount of zinc. My research is based on the analysis of zinc in various household products. I analyzed capsules, powders, shampoo, baby cream and face mask. The chosen samples differ: two household products are intended for consumption and three are for dermal use. They also differ in the form of zinc that is present in them. The capsules and face mask contain zinc gluconate, powder and baby cream contain zinc oxide, and the shampoo contains zinc pyrithione. The zinc content was analyzed using various methods such as: compleximetric titration with EDTA, inductively coupled plasma with mass spectrometry (ICP-MS), flame atomic absorption spectrometry method (AAS), and thermogravimetric (TG) and PXRD solid residue analysis. The pedagogical part of the research includes a teaching unit that could be used in elementary schools in Experiments in chemistry which is an optional course. Teaching unit includes the presentation of the importance of zinc in everyday life, the qualitative determination of zinc by the dithizone paper method and interactive testing of the newly learned content. With this part of the research, I would like to acquaint children with the chemistry of zinc which is not part of the elementary school curriculum because it is too specific.
Na prehranskih dopolnilih ali izdelkih za osebno nego, ki vsebujejo cink, je zapisano, v kakšni obliki je prisoten. V nekaterih je zapisan tudi delež cinka. Pričujoča raziskava temelji na odkrivanju enostavne metode za kvantitativno določitev cinka v teh izdelkih. Analiziral sem kapsule, praške, šampon, kremo za dojenčke in masko za obraz. Dva izdelka se zaužijeta, trije pa so namenjeni zunanji uporabi. Izdelki se ločijo v obliki cinka, ki je v njih prisoten. Kapsule in maska za obraz vsebujeta cinkov glukonat, praški in krema za dojenčke vsebujejo cinkov oksid, šampon pa vsebuje cinkov pirition. Vsebnost cinka sem določeval z različnimi metodami: kompleksometrično titracijo z EDTA, metodo induktivno sklopljene plazme (ICP-MS), plamensko atomsko absorpcijsko spektrometrijo (AAS), termogravimetrično analizo (TG) in praškovno rentgensko difrakcijo (PXRD). Pedagoški del raziskave vključuje učno enoto, ki bi se lahko izvajala v osnovni šoli pri izbirnem predmetu Poskusi v kemiji. Učna enota vključuje predstavitev pomembnosti cinka v vsakdanjem življenju, samostojno kvalitativno določitev cinka z uporabo ditizonovega papirja ter interaktivno preverjanje znanja novo naučene snovi. S tem delom raziskave želim otrokom približati kemijo cinka, ki ni del učnega načrta za osnovno šolo, saj je preveč specifična.
114521
Pravica do socialne varnosti je temeljna pravica, ki jo zagotavlja ustava Republike Slovenije in se izvaja preko socialnega zavarovanja, ki je temelj našega sistema socialne varnosti. V okviru sistema socialne varnosti je po razlagi Ustavnega sodišča Republike Slovenije in kot je navedeno v 7. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, vključen tudi sistem socialne varnosti, vendar pa se ta analiza ne osredotoča na to. Namen sistema socialne varnosti je zagotoviti varstvo v primeru pojava socialnega dogodka (kot so bolezen, poškodba, invalidnost, starševstvo, brezposelnost) ali starosti, ki ima za posledico izgubo dohodka ali nezadosten dohodek za posameznika. Sistem socialne varnosti je bil zasnovan s predpostavko standardnega delavca, ki se nanaša na posameznika, zaposlenega za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Vendar pa se vse več delavcev ukvarja z nestandardnimi oblikami zaposlitve in samozaposlitve, kar se nanaša na vrste zaposlitve, ki se po eni ali več značilnostih razlikujejo od standardne zaposlitve. Te vključujejo začasno zaposlitev, zaposlitev s krajšim delovnim časom, samozaposlitev, delo za študente in upokojence ter delo na podlagi ene od civilnopravnih pogodb. Socialna varnost teh delavcev se razlikuje glede na pravno podlago za vključitev v socialno zavarovanje in je na splošno nižja kot pri standardnih oblikah zaposlitve. Kljub zakonodajnim prizadevanjem za reševanje razširjenosti nestandardnih oblik zaposlitve in samozaposlitve z različnimi reformami te še vedno ne zagotavljajo vsem skupinam delavcev dostopa do vseh vej socialne varnosti.
The right to social security is a fundamental right guaranteed by the constitution of Slovenia and is implemented through social insurance, which constitute the foundation of our social security system. In the framework of the social security system, as per the interpretation given by the Constitutional Court of Slovenia and as stated in Article 7 of the Law on Labor and Social Courts, the system of social welfare is also included, however, it is not the focus of this analysis. The purpose of the social security system is to provide protection in the event of the occurrence of a social event (such as illness, injury, disability, parenthood, unemployment, or old age) that results in a loss of income or insufficient income for an individual. The social security system was designed with the assumption of a standard worker, which refers to an individual employed on an indefinite basis with full-time work. However, a growing number of workers are engaged in non-standard forms of employment and self-employment, which refers to types of employment that differ in one or more characteristics from standard employment. These include temporary employment, part-time employment, self-employment, work for students and retirees, and work based on one of the civil law contracts. The social security of these workers varies depending on the legal basis for inclusion in social insurance and is generally lower than in standard forms of employment. Despite legislative efforts to address the prevalence of non-standard forms of employment and self-employment through various reforms, these still do not provide all groups of workers with access to all branches of social security.
Pravica do socialne varnosti je ustavno določena pravica v Sloveniji in se izvršuje v obliki socialnih zavarovanj, ki predstavljajo temelj našega sistema socialne varnosti. V sistem socialne varnosti, skladno z razlago Ustavnega sodišča RS in 7. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, spada tudi sistem socialnega varstva oz. sistem socialne pomoči, ki v tem delu ni analiziran. Sistem socialne varnosti je namenjen zagotavljanju varnosti v primeru uresničitve socialnega primera (bolezen, poškodba, invalidnost, starševstvo, brezposelnost, starost), ki pri posamezniku povzroči izpad dohodka ali nezadostni dohodek. Sistem socialne varnosti je bil oblikovan na predpostavki standardnega delavca, ki opisuje osebo, zaposleno za nedoločen delovni čas s polnim delovnim časom. Vedno večji delež delavcev pa delo opravlja v nestandardnih oblikah zaposlitve in samozaposlitve, s čimer poimenujemo tiste vrste zaposlitve, ki se v eni ali več značilnostih razlikujejo od standardne zaposlitve. To so zlasti zaposlitve za določen čas, zaposlitve za krajši delovni čas od polnega, samozaposleni, delo študentov in upokojencev in delo na podlagi ene izmed pogodb civilnega prava. Socialna varnost teh delavcev se razlikuje glede na pravno podlago za vključitev v socialna zavarovanja in je praviloma manj obsežna kot v standardnih oblikah zaposlitve. Kljub temu, da se zakonodajalec na pojav nestandardnih oblik zaposlitve in samozaposlitve odziva z določenimi reformami, pa te še vedno ne zagotavljajo vsem skupinam delavcem dostop do vseh vej socialne varnosti.
144377
Uvod: Venipunktura je ena izmed najpogostejših intervencij, ki se uporablja pri zdravstveni obravnavi pacienta, zato je strokovno znanje te intervencije ključnega pomena tudi za študente, ki sodelujejo v klinični sferi. V izobraževalnem sistemu se pojavljajo vedno novi in inovativni pristopi k poučevanju / učenju o venski punkciji. Cilj diplomskega dela je opisati vensko punkcijo kot tako ter razširiti najnovejše in najprimernejše načine za pridobivanje te veščine. Uporabljene metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela, ki je bila izvedena z uporabo ključnih besed venska punkcija, učenje, dostop do žil, venski odvzem krvi, izobraževanje v zdravstveni negi, dostop do spletnih virov v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, MEDLINE in ERIC, z namenom odkrivanja relevantne literature. Razprava in zaključek: Učenje v venski punkciji, kot so učenje z virtualno simulacijo, učenje podprto z infrardečo vizualizacijo žil, spletno učenje, učenje s pomočjo praktičnih vaj na fakulteti, učenje s pomočjo plastične roke in tradicionalno učenje, je potekalo v več različnih pristopih. To je bila kombinacija različnih metod učenja - vključno s tistimi iz zgodnejšega datuma, kot tudi tistih, ki so v koraku s sodobno tehnologijo - kar se je izkazalo za najboljši pristop.
Introduction: Venipuncture is one of the most frequent interventions applied during medical treatment of a patient; consequently, the expertise of this intervention is of crucial importance also for students participating in a clinical sphere. In the educational system, ever new and innovative approaches to the venipuncture teaching/learning emerge. Goal: The goal of the present diploma work is to describe the venipuncture as such, and to spread out the most recent and the most appropriate ways to acquire this skill. Applied methods: The descriptive method, together with the investigation into the relevant literature was applied. By using key words venipuncture, learning, vascular access, venous blood sampling, education in nursing, access to online sources in the data bases PubMed, CINAHL, MEDLINE and ERIC were established in order to detect the relevant literature. Discussion and conclusion: There are many different approaches to the venipuncture learning, such as: learning by way of virtual simulation, learning supported by infrared visualization of veins, online learning, learning by way of practical exercises at a faculty, learning by help of a plastic hand, and traditional learning. It was a combination of different methods of learning – including those of an earlier date as well as those keeping up with the modern technology - which turned out as the best approach
Uvod: Venski odvzem krvi je v času zdravstvene obravnave pacienta eden najpogosteje izvajanih posegov, zato je poznavanje tega postopka ključnega pomena tudi za študente zdravstvene nege, ki so med študijem vključeni v klinično okolje. V sistemu izobraževanja se pojavlja vedno več novih in inovativnih načinov učenja venskega odvzema krvi. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti venski odvzem krvi ter najsodobnejše in najprimernejše načine učenja tega postopka. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s pregledom literature. Iskanje literature je potekalo s pomočjo spletnih virov, ki so bili iskani prek podatkovnih baz PubMed, CINAHL, MEDLINE in ERIC, pri čemer smo uporabili ključne besede v angleškem jeziku: venipuncture, learning, vascular access, venous blood sampling, education in nursing. Razprava in zaključek: Poznamo veliko načinov učenja venskega odvzema krvi, kot so: učenje s pomočjo virtualne simulacije, učenje s pomočjo infrardečega vizualiziranja ven, učenje preko spleta, učenje na fakulteti pri praktičnih vajah, učenje s pomočjo plastične roke ter tradicionalno učenje. Pokazalo se je, da je najboljši pristop kombinacija različnih načinov, tako tistih, ki so že nekoliko zastareli, kot tistih, ki so v koraku s sodobno tehnologijo.
102572
Postopek standardizacije je neločljivo povezan z zgodnjimi fazami poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti na prostem trgu, o katerih se je pogajalo v zasebnih pogajanjih, ki segajo v osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Glavna ovira za nadaljnji razvoj in rast trga je bila nestandardizacija - pomanjkanje skupnega "jezika", s katerim bi se udeleženci na trgu hitro in učinkovito pogajali o poslih in dokumentirali transakcije. Sprva so bili geografsko usmerjeni poskusi standardizacije nadomeščeni z dvema različicama glavnega sporazuma ISDA, ki ga je leta 1992 prvič objavilo Združenje mednarodnih zamenjav in izvedenih finančnih instrumentov. Standardni sklop dokumentov, ki sestoji iz vnaprej natisnjene oblike sporazuma, prilagojenega razporeda in potrdil, ki dokazujejo pogoje vsakega posla, združuje potrebo po standardizaciji in prilagajanju. Moduar arhitektura, kar pomeni združevanje in dopolnjevanje standardnega nabora z drugimi dokumenti ISDA predloge na način gradnika, omogoča prilagodljivost in olajša prilagajanje finančnemu inženiringu. V smislu vsebine je sporazum osredotočen na zmanjšanje pravnih in kreditnih tveganj nasprotne stranke, predvsem z uporabo določb o predčasnem pobotu in pristojnosti, pa tudi s skupnim naborom pravnih izrazov, ki pomaga izključiti različne razlage izrazov, uporabljenih v sporazumu. Kot tak je bil Okvirni sporazum ISDA priznan kot panožna standardna oblika.
The standardization process is inextricably linked with the early stages of privatly-negotiated over-the-counter derivatives transactions dating back to the 1980s. The main obstacle to further development and growth of the market was non-standardization - the lack of common »language« through which market participants could swiftly and effectively negotiate deals and document transactions. Initially geographically focused attempts of standardization were superseded by two versions of ISDA Master Agreement, first being published in 1992 by the International Swaps and Derivatives Association. The standard set of documents, consisting of the pre-printed form of the Agreement, customized Schedule and Confirmations evidencing the terms of each trade, merges the need for standardization and customization. Moduar architecture, meaning combining and complementing the standard set with other ISDA template documents in a building block manner, allows flexibility and facilitates adaptation to financial engineering. In terms of content, the Agreement is focused on reducing legal and counterparty credit risks, mainly with the use of provisions regarding close-out netting and jurisdiction, but also with a common set of legal terms, which helps to exclude different interpretations of the terms used in the Agreement. As such, the ISDA Master Agreement has been recognised as an industry-standard form.
Proces standardizacije je neločljivo povezan z začetki množične razširitve zunajborznega trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki sega v 80. leta prejšnjega stoletja. Prav nestandardizacija - pomanjkanje skupnega »jezika«, s pomočjo katerega bi se lahko udeleženci na trgu hitro in učinkovito pogajali ter dokumentirali sklenjene transakcije, je bila glavna ovira za nadaljnji razvoj in širitev trga. Sprva geografsko zamejene poskuse standardizacije je preseglo Mednarodno združenje za zamenjave in druge izvedene finančne instrumente, ko je leta 1992 izdalo prvo od dveh verzij Krovne pogodbe za poslovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti. Osnovni dokumentarni set, ki zajema predpripravljeno besedilo pogodbe, urnik, s katerim stranke besedilo prilagajajo svojim specifičnim potrebam in potrdila, s katerimi stranke potrjujejo posamične transakcije, združuje zahtevo po standardizaciji in kustomizaciji. Modularna struktura, ki pomeni poljubno dopolnjevanje tega seta s preostalo dokumentacijo, izdano s strani združenja, po načelu sestavljanja gradnikov, omogoča fleksibilnost in enostavno prilagajanje finančnim inovacijam. Pogodba se vsebinsko gledano osredotoča na omejevanje kreditnih in pravnih rizikov, zlasti z uporabo določb o zaključni neto izravnavi in jurisdikciji ter vzpostavitvi enotnih terminov, kar izključuje možnost različnih interpretacij pogodbi lastnih pojmov. Kot taka se je Krovna pogodba uveljavila kot tržni standard.
127131
V slovenskem šolskem sistemu se že nekaj desetletij veliko govori o inkluziji in inkluzivni šoli. Široka opredelitev pojma inkluzije je potrebna, če želimo, da bodo šole in druge izobraževalne ustanove izvajale poslanstvo zadovoljevanja potreb vseh otrok in oblikovanja okolja, kamor bodo vključeni tudi otroci z motnjami v duševnem razvoju. To je razlog za uvedbo široke opredelitve pojma inkluzije; ki je vezana na koncept skupnosti. Prostovoljno delo je, podobno kot široko razumevanje pojma inkluzije, povezano z družbeno skupnostjo, družbeno službo, civilno družbo, spontanimi interakcijami in sproščujočimi dejavnostmi. Najprej se lotimo kritične ocene zakonskih podlag v zvezi z obravnavo otrok z motnjami v duševnem razvoju in prostovoljnim delom. Nato dodamo nekatere rešitve za omenjene težave. Na koncu se osredotočimo na različne vidike vključevanja otrok z motnjami v duševnem razvoju v prostovoljstvo. Pri slednjem se opiramo na koncept 4 R, ki ga vidimo v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Ta koncept se nanaša predvsem na pravilno oblikovanje dejavnosti, ob upoštevanju temeljnih načel neenakosti. S študijo primera smo dokazali, da prostovoljstvo podpira vključevanje otrok z motnjami v duševnem razvoju. V študijo primera smo vključili šest otrok z motnjami v duševnem razvoju, pet prostovoljcev, štiri učitelje in vodjo doma za otroke s posebnimi potrebami Dom Centra Janeza Levca Ljubljana. Ugotovili smo, da prostočasne dejavnosti podpirajo vključevanje z različnih vidikov. Sprejemanje in podporni medosebni odnosi krepijo čustveno povezanost med ljudmi, možnost izražanja mnenj pa predstavlja demokratično okolje. Konflikti so priložnosti za krepitev povezave med ljudmi z različnimi mnenji in prepričanji. Ugotovili smo, da so ideje in mnenja o otrocih z motnjami v duševnem razvoju povezana z medicinskim pogledom, ki ne podpira širokega razumevanja koncepta inkluzije, zato menimo, da je prehod na socialni model potreben. Izvirni problem je pri napotitvenih postopkih za otroke s posebnimi potrebami, saj napotitvene komisije za otroke z motnjo v duševnem razvoju te otroke razvrščajo glede na njihovo motnjo, kar kaže na prevladujoči medicinski model. Zato je prvi korak k širši definiciji pojma inkluzije oblikovanje individualiziranih programov, ki ne temeljijo na otroški motnji, temveč na specifičnih potrebah otrok s posebnimi potrebami. To pomeni odpoved različnih izobraževalnih programov in oblikovanje enotne programske osnove za vse otroke, brez odprave standardov strokovnosti. Drugi korak k širši definiciji koncepta inkluzije je izobraževanje študentov pedagoških smeri v smeri bolj inkluzivne prakse, saj prepričanja vodijo naše vedenje, ki je lahko inkluzivno ali ne. Zadnji, a najpomembnejši korak k širši definiciji koncepta inkluzije pa predstavljajo različne strategije razvoja vlade prostovoljnih organizacij, ki spodbujajo programe podpore in krepijo uspešnost različnih organizacij na področju prostovoljskega dela in zavedanja o prostovoljnih priložnostih.
In the Slovenian school system there has been a lot of talking about inclusion and inclusive school for the last few decades. The broad definition of the concept of inclusion is necessary if we want the schools and other educational institutions to carry out the mission of satisfying the needs of all children and formating of setting, where also the children with intellectual disabilities will be included. This is the reason for introducing the broad definition of the concept of inclusion; which is tied to the concept of community. We connect the voluntarism and the concept of inclusion. Volunteer work is, much the same as the broad understanding of the concept of inclusion, binded together with community, community service, civil society, spontaneous interactions and relaxing activities. Firstly we start with critical evaluation of legal basis regarding the treatment of children with intelectual disabilities and volunteering. Then we add some of the solutions for mentioned problems. At last we focus on various aspects of inclusion of children with intellectual disabilities in volunteering. In latter we rely on the concept of 4 R, which is seen in the educational system. This concept is all about forming more righteously activities, while considering basic principles of inequality. With case study we demonstrate that volunteering is supportive of inclusion of children with intellectual disabilities. In case study we include six children with intelectual disabilities, five volunteers, four teachers and manager of a home for children with special needs - Dom Centra Janeza Levca Ljubljana. We find out that leisure time activities support inclusion from different aspects. Acceptance and supportive interpersonal relations strengthen emotional connection between people, the possibility of expressing opinions represents democratic surrounding. Conflicts are opportunities for strengthening connection between people with different opinions and beliefs. We reached findings that ideas and opinions about children with intellectual disabilities are connected to the medical view, which does not support the broad understanding of the concept of inclusion, this is why we think the shift to social model is necessary. The original problem is with referral process of children with special needs, because the Referral commissions of children with intellectual disability classifies those children according to their disorder, which is indicatior of predominant medical model. This is why the first step to broad definition of the concept of inclusion is formation of individualized programs, which are not based on the childrens disorder, but on specifical need of children with special needs. This means cancellation of different education programms and formation of unified program basis for all children, without abolition of standards of proficiency. The second step to broad definition of the concept of inclusion is education of students from pedagogical courses in the direction of more inclusive practice, because beliefs lead our behavior, which can be inclusive or not. Last but most important step towards broad definition of the concept of inclusion represent different government development strategies of voluntary organisations, which promote programs of support and build up performance of different organisations in the area of volunteer work and aware of voluntary opportunities.
V slovenskem šolskem prostoru je zadnja desetletja veliko govora o inkluziji in inkluzivno naravnani šoli. Ocenjujemo, da je potrebno inkluzijo razumeti širše, če želimo, da bodo šole in druge vzgojno-izobraževalne ustanove uresničevale svoje poslanstvo v smislu zadovoljevanja potreb vseh otrok in oblikovanja okolja, v katerega bodo vključeni tudi otroci z motnjo v duševnem razvoju. Zato v naši magistrski nalogi predstavljamo širok pogled na inkluzijo, ki se povezuje s skupnostjo. Inkluzijo povezujemo s prostovoljstvom. Prostovoljstvo je, tako kot širše razumljena inkluzija, neločljivo povezano s skupnostjo in skupnostnim delovanjem, civilno družbo, spontanimi interakcijami in sprostitvenimi dejavnostmi. Najprej bomo kritično ovrednotili nekatera zakonodajna izhodišča v zvezi z obravnavo otrok z motnjo v duševnem razvoju in prostovoljstvom ter predlagali nekatere rešitve za omenjene probleme. Osredotočili se bomo na različne vidike vključevanja otrok z motnjo v duševnem razvoju v prostovoljstvo. Pri slednjem se bomo oprli na koncept 4 R, ki ga načeloma srečujemo v šolskem prostoru. V okviru tega koncepta se poudarja, da je potrebno, če želimo oblikovati bolj pravične dejavnosti, upoštevati temeljne razloge neenakosti. S študijo primera želimo pokazati, da prostovoljstvo podpira inkluzijo otrok z motnjo v duševnem razvoju. V študijo bomo vključili šest otrok z motnjo v duševnem razvoju, pet prostovoljcev, štiri vzgojitelje in vodjo Doma Centra Janeza Levca Ljubljana. Ugotavljamo, da se v okviru sprostitvenih dejavnosti spodbuja in uresničuje inkluzija, in sicer z večih vidikov. Strpni in podpirajoči odnosi krepijo emocionalno povezanost med ljudmi, možnost izražanja mnenj pa predstavlja demokratično okolje. Konflikti so priložnosti za krepitev povezanosti med ljudmi, z raznolikimi mnenji in prepričanji.Prišli smo tudi do ugotovitev, da so predstave in mnenja o otrocih z motnjo v duševnem razvoju vezana na medicinski pogled, ki ne podpira širokega koncepta inkluzije, zato menimo, da je nujen premik k socialnemu modelu. Prvotni problem je v samem usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, saj te otroke komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami razvršča v posamezne skupine glede na motnjo, kar kaže na prevladujoč medicinski model. Zato je prvi korak k širokemu razumevanju inkluzije prav oblikovanje individualiziranih programov, ki ne bodo vezani na motnjo posameznega učenca, temveč na posamezno potrebo otrok s posebnimi potrebami. To pomeni ukinitev različnih programov vzgoje in izobraževanja ter oblikovanje enotnih programskih izhodišč za vse učence, brez ukinitve standarda znanj.Drugi korak k širokemu konceptu inkluzije je izobraževanje študentov pedagoških v smeri inkluzivnih pedagoških praks, saj prepričanja vodijo naše vedenje, ki je lahko inkluzivno ali pa tudi ne. Zadnji, a najpomembnejši korak k širokemu razumevanju inkluzije predstavljajo različne strategije razvoja nevladnih organizacij s strani države, ki spodbujajo programe podpore in krepitve zmogljivosti organizacij, dejavnih na področju prostovoljstva, in ozaveščajo o prostovoljskih priložnostih.
141781
V zadnjih nekaj desetletjih se v kemični industriji in širše pojavlja vedno večja potreba po vedno bolj učinkovitih separacijskih postopkih, s katerimi proizvajamo čistejše vmesne in končne izdelke. To je rezultat ekonomskih naporov za povečanje proizvodnje in znižanje proizvodnih stroškov, ki so potrebni za zadostitev vedno večjim zahtevam trga, kot tudi okoljskih prizadevanj za zmanjšanje ali celo izkoreninjenje odpadnih produktov, ki nastajajo med proizvodnjo in za katere trenutno nimamo nobene sekundarne uporabe ali možnosti recikliranja, zaradi česar ti odpadni produkti, v takšni ali drugačni obliki, končajo v okolju in s tem vplivajo na njegovo čistost in ravnovesje.Eno podjetje, za katerega se trudimo, je Belinka Perkemija d.o.o. Med drugim nastaja vodikov peroksid z antrakinonskim postopkom, kjer se končni produkt pridobi v obliki vodne raztopine z visoko koncentracijo organskih topil, ki jih je nato potrebno odstraniti. To dosežemo z različnimi separacijskimi postopki, kot so: ekstrakcija, destilacija in membranska filtracija. V diplomskem delu se osredotočamo na membransko filtracijo, za katero se trenutno uporabljajo poliamidne membrane. Te membrane so relativno poceni in učinkovite pri odstranjevanju organskih topil, vendar so precej kratkotrajne, zaradi česar so neprimerne za kontinuirane obratovalne pogoje. Zato smo izvedli pilotno raziskavo s keramičnimi in kompozitnimi poliamid-polipropilenskimi membranami različnih permeabilnosti, v upanju, da bomo našli potencialno dolgoživo alternativo. Zaradi boljših kemijskih, termičnih in mehanskih lastnosti, predvsem keramičnih in manj polimernih membran, je bila pričakovana daljša življenjska doba membrane ob ohranjanju zadovoljivega odstranjevanja organskih spojin, kljub višji permeabilnosti testiranih membran. Ugotovljeno je bilo, da sta bili obe keramični membrani, ki sta bili uporabljeni, skoraj popolnoma neučinkoviti pri odstranjevanju organskih spojin v surovi obliki vodikovega peroksida. To je posledica prepustnosti teh membran, katerih pore so bile očitno previsoke, v primerjavi z velikostjo organskih molekul, da bi jih ločili od preostale mešanice. Zaradi tako nizkih stopenj zavrnitve je bilo odločeno, da se trajnost teh membran ne bi določila, saj se je zdelo, da ni pomembna in povsem nemogoča. Po drugi strani pa je bila kompozitna polimerna membrana, ki je imela veliko nižjo prepustnost, zelo učinkovita pri odstranjevanju teh organskih spojin, vendar je bila posledica okvare naprave za filtriranje, ki je privedla do uničenja membrane, poskusi so morali biti kratki in zato ni bilo mogoče določiti njene trajnosti. Na koncu smo na podlagi eksperimentalnih dokazov, ki smo jih uspeli zbrati, za nadaljnje testiranje izbrali kompozitno poliamidno-polipropilensko membrano, s pomočjo katerih bomo dobili odgovore na vprašanja, ki smo jih v diplomski nalogi pustili odprte, ter ugotavljali, ali je optimizacija industrijskega procesa s temi membranami možna in smiselna.
In the last few decades, in the chemical industry and wider, there has been an ever greater demand for ever more effective separation processes, with which we produce cleaner intermediate and end products. This is the result of economic efforts to increase production output and to lower production costs, which are needed to accommodate the rising demands of the market, as well as environmental efforts to reduce or even eradicate waste products, which are created during production and for which we, as of now, don’t have any secondary use or the option of recycling, due to which these waste products, in some form or another, end up in the environment, thereby affecting it’s purity and balance.One company, which makes these efforts, is Belinka Perkemija d.o.o. Among other things, they produce hydrogen peroxide via the anthraquinone process, where the end product is acquired in the form of an aqueous solution with a high concentration of organic solvents, which then have to be removed. This is achieved by different separation processes, such as: extraction, distillation and membrane filtration. In this thesis we focus on membrane filtration, for which, at the moment, polyamide membranes are used. These membranes are relatively cheap and effective in removing organic solvents, but are quite short-lived, which is why they’re inconvenient for continuous operating conditions. This is why we conducted a pilot research with ceramic and composite polyamide-polypropylene membranes of different permeabilities, in hopes of finding a potential long-lived alternative. Due to better chemical, thermal and mechanical properties, especially of ceramic and less so of polymeric membranes, a longer membrane lifespan was expected, while also maintaining a satisfactory removal of organic compounds, in spite of higher permeabilities of the tested membranes.It was discovered, that both ceramic membranes, which were used, were almost completely ineffective in removing organic compounds in the crude form of hydrogen peroxide. This is the result of the permeabilities of these membranes, the pores of which were evidently too high, in comparison to the size of the organic molecules, to separate them from the rest of the mixture. As a result of such low rejection rates, it was decided, that the durability of these membranes wouldn’t be determined, as it was deemed to be not relevant and quite impossible. On the other hand, the composite polymeric membrane, which had a much lower permeability, was very effective in removing these organic compounds, but as a result of the filtration device malfunctioning, which led to the destruction of the membrane, the experiments had to be cut short and consequently it was not possible to determine it’s durability. In the end the composite polyamide-polypropylene membrane was selected for further testing, on the basis of the experimental evidence, which we had been able to gather. Future experiments will give us the answers to the questions, which have been left open in this thesis, as well as determine whether optimization of the industrial process with these membranes is possible and reasonable.
V zadnjih desetletjih se v kemijski industriji in širše pojavlja vedno večja potreba po vedno bolj učinkovitih separacijskih procesih, s katerimi pridobivamo čistejše vmesne in končne produkte. To je posledica ekonomskih prizadevanj za povečanje donosa proizvodnje in za minimizacijo stroškov, ki sta potrebna za zadovoljitev naraščajočih potreb trga, ter okoljskih prizadevanj za minimizacijo ali celo izničenje odpadnih produktov, ki nastajajo pri proizvodnji in ki trenutno še nimajo druge uporabe ali možnosti recikliranja, zaradi česar, v takšni ali drugačni obliki, pristanejo v okolju in s tem vplivajo na njegovo čistočo ter ravnovesje.Med podjetja, ki si za to prizadevajo, spada tudi Belinka Perkemija d. o. o. Tam, med drugim, poteka proizvodnja vodikovega peroksida po antrakinonskem procesu, pri katerem nastaja končni produkt v obliki vodne raztopine z visoko vsebnostjo organskih topil, ki jih je nato potrebno kar se da odstraniti. To se doseže z različnimi separacijskimi procesi, kot so: ekstrakcija, destilacija in membranska filtracija. V sklopu tega diplomskega dela se osredotočamo na membransko filtracijo, ki trenutno poteka z uporabo poliamidnih membran. Te membrane so cenovno ugodne in učinkovito odstranjujejo organska topila, a so relativno kratkotrajne, zaradi česar so manj priročne za kontinuirno uporabo. Zato smo kot potencialne alternative, na pilotni filtracijski napravi, eksperimentalno preizkusili keramične in kompozitne poliamidne-polipropilenske membrane različnih prepustnosti. Zaradi boljših kemijskih, termičnih in mehanskih lastnosti, predvsem pri keramičnih in manj pri polimernih membranah, je bila pričakovana daljša življenjska doba, a hkrati, kljub višji prepustnosti testiranih membran, vseeno zadovoljiva odstranitev organskih snovi.Ugotovljeno je bilo, da sta uporabljeni keramični membrani skoraj popolnoma neučinkoviti pri odstranjevanju organskih snovi v surovem vodikovem peroksidu. To je posledica prepustnosti membran, ki sta očitno imeli prevelike pore v primerjavi z velikostjo organskih molekul, da bi jih te lahko ločile od preostanka mešanice. Zaradi tako nizke učinkovitosti je bilo določeno, da se ne bo ugotavljalo obstojnosti keramičnih membran, saj bi bilo to nesmiselno in nemogoče. Po drugi strani pa je bila kompozitna polimerna membrana, ki je imela veliko nižjo prepustnost, zelo učinkovita pri odstranjevanju organskih snovi, a je zaradi težav pri testiranju prišlo do predčasnega uničenja membrane in posledično ni bilo možno eksperimentalno karakterizirati njene obstojnosti. Tako je bila kompozitna poliamidna-polipropilenska membrana, na podlagi rezultatov, ki smo jih uspeli pridobiti, izbrana za nadaljnje testiranje v sklopu optimizacije filtracijskega procesa, s katerim bodo pridobljeni odgovori na vprašanja, ki so v tem delu še ostala odprta, in s katerim bo ugotovljeno, ali je optimizacija industrijskega procesa filtracije s takimi membranami možna ter smiselna.
134366
Uvod: Svetovna zdravstvena organizacija priporoča dojenje do dveh let starosti ali dlje, dokler si mati in otrok to želita. Raziskava je pokazala, da matere poročajo, da se počutijo pod pritiskom, da morajo prenehati z dojenjem do otrokovega prvega rojstnega dne. Iz tega razloga smo med študenti zdravstvene nege, ki bodo kmalu začeli opravljati svoj poklic, izvedli anketo o svojem mnenju in skladnosti s predpisi. Ob pregledu obstoječih raziskav smo ugotovili, da dojenje po prvem letu starosti koristi otroku in materi, dokler to obema ugaja, saj sta kot dojitveni par enakovredna in sodelujeta. Namen raziskave: Raziskati obstoječo literaturo o dojenju otroka, starejšega od 12 mesecev, in predstaviti mnenje na temo študentov zdravstvene nege na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Metode dela: V diplomskem delu smo za teoretični del uporabili deskriptivno metodo raziskovanja, v empiričnem delu pa kvantitativno metodo raziskovanja s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnik smo z dovoljenjem avtorjev priredili iz dveh tujih vprašalnikov, ki smo ju izvedli preko spleta v skladu s Kodeksom etike medicinskih sester in medicinskih sester pomočnic Slovenije. Za analizo je bil uporabljen statistični program Rstudio. Veljavnost in zanesljivost vprašalnika smo preverili s Cronbachovim alfa koeficientom. Rezultati: Ugotovili smo močno linearno povezanost med segmenti sprejetosti, pozitivnega odnosa in znanja. Študenti, ki imajo več znanja, po otrokovem prvem letniku bolj odobravajo dojenje in imajo bolj pozitiven odnos do njega. Med vsemi študijskimi področji so tisti, ki imajo največ znanja študenti babištva, medtem ko med študenti drugih študijskih področij ni statistično značilnih razlik. Razprava in zaključek Po opravljeni raziskavi smo ugotovili, da več kot imajo študenti znanja o dojenju po prvem letniku, več odobravanja imajo do dojenja po prvem letniku in da je potrebno čim bolj širiti ozaveščenost med študenti in zdravstvenimi delavci, če želimo ustvariti čim bolj optimalne okoliščine za ženske, ki želijo dlje dojiti.
Introduction: The World Health Organization recommends breastfeeding up to two years of age or beyond as long as mother and child want to do it. The research has shown that mothers report that they feel pressured to have to stop breastfeeding until the child’s first birthday. For this reason we have conducted a survey among the students of healthcare that will soon begin practising their profession about their opinion, and their aquaintance with the regulations. Upon examining the existing research, we have found out that breastfeeding after the first year of age benefits the child and the mother, as long as it pleases both of them, since being a breastfeeding couple they are equal and collaborating parts. Purpose: Research the existing literature about breastfeeding a child that is older than 12 months and present the opinion on the topic of healthcare students at the Faculty of Health Sciences in Ljubljana. Methods: In the thesis we have used the descriptive research method for the theoretical part and the quantitative research method, using a questionnaire, for the empirical part. The questionnaire has been adapted, with the authorisation of the authors, from two foreign questionnaires. The interviewing was carried out online in accordance with The Code of Ethics for Nurses and Nurse Assistants of Slovenia. For the analysis, the statistical programme Rstudio was used. Validity and reliability of the questionnaire was checked with Cronbach’s alpha coefficient. Results: We have discovered a strong linear connection among the segments of acceptance, positive attitude and knowledge. Students who have more knowledge are more approving of breastfeeding after the child’s first year and have a more positive attitude towards it. Out of all the study fields, the ones with the most knowledge are the students of midwifery, meanwhile there are no statistically significant differences among the students of other study fields. Discussion and conclusion: Having conducted the survey, we have found out that the more knowledge students have about breastfeeding after the child’s first year, the more approving they are of breastfeeding after the child’s first year. If we want to create the most optimum circumstances for the women that want to breastfeed longer, it is necessary to spread awareness among the students and healthcare workers.
Uvod: Svetovna zdravstvena organizacija priporoča dojenje do drugega leta otrokove starosti ali dlje, v kolikor to odgovarja materi in otroku. V raziskavah lahko zasledimo, da matere poročajo o pritisku, naj z dojenjem prenehajo do prvega leta starosti otroka. S tem razlogom smo izvedli raziskavo med študenti zdravstvenih smeri, ki bodo svoj poklic kmalu pričeli opravljati, o njihovem mnenju ter seznanjenosti s priporočili. S pregledom raziskav smo ugotovili, da je dojenje dlje od prvega leta otrokove starosti koristno za otroka in doječo žensko, v kolikor to odgovarja obema, saj sta kot doječi par enakovredna sodelujoča člena. Namen: Raziskati obstoječo literaturo glede dojenja otroka, ki je starejši od 12 mesecev in prikazati, kakšno mnenje imajo o tem študenti zdravstvenih smeri na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela za teoretična izhodišča, ter eksperimentalno metodo z vprašalnikom za empirični del. Vprašalnik je bil z dovoljenjem avtoric povzet po dveh tujih vprašalnikih. Anketiranje je bilo izvedeno preko spleta v skladu s Kodeksom etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije. Za analizo je bil uporabljen statistični program Rstudio. Veljavnost in zanesljivost vprašalnika smo preverili s Cronbach alfa koeficientom. Rezultati: Ugotovili smo močno linearno povezanost med sklopi sprejemanje, pozitivna čustvena naravnanost in znanje. Študenti, ki imajo več znanja, bolje sprejemajo dojenje po prvem letu, in imajo nanj vezana bolj pozitivna čustva. Od vseh študijskih smeri imajo največ znanja o dojenju študenti smeri Babištvo, med študenti ostalih študijskih smeri pa ni statistično značilnih razlik. Razprava in zaključek: Z raziskavo smo ugotovili, da več kot imajo študenti znanja o dojenju po prvem letu, bolje sprejemajo dojenje po prvem letu. Če želimo ustvariti čim bolj optimalne pogoje za ženske, ki želijo dojiti dlje, je potrebno informirati študente oz. zdravstvene delavce.
131790
Cilj diplomske naloge je opredeliti vlogo skupnostnega dela v skupnostnih prostorih in raziskati novo prakso z vidika njene vsebine, vlog vključenih strank in njenega pomena za skupnost, pri čemer so uporabniki zainteresirani člani skupnosti, ki živijo v soseski ali stanovanjskem bloku z javnimi stanovanji in manjšimi stanovanjskimi enotami; njihova stanovanjska situacija kaže na ranljivost njihovega stanovanja, ki je povezana z njihovo socialno ranljivostjo; praksa skupnostnih prostorov je del anti-evidenčnega programa. Na ravni izvajanja je usmerjen k prepoznanim potrebam uporabnikov in je javno dostopen. Raziskovalni pristop je kvalitativen, podatki so bili zbrani s pomočjo intervjujev s predstavniki vseh strani (skupnosti, društva in javnega stanovanjskega sklada). Poleg tega je bila narejena analiza poročil o delu ter kvantitativna analiza evidenc o udeležbi. Ugotovitve kažejo, da so skupnostni prostori preventivno naravnani, saj spodbujajo sodelovanje uporabnikov in delavcev društva, spodbujajo aktivno preživljanje prostega časa in povezovanje z drugimi zainteresiranimi člani skupnosti. Generična oblika skupnostnega dela je usmerjena v fleksibilno in celovito delo, ki ni osredotočeno na primanjkljaje in ki se odvija v življenjskem svetu uporabnikov. Na rednih srečanjih so aktivnosti in procesi organizirani in spontani; mlajši uporabniki se vključujejo v športne in ustvarjalne dejavnosti, kuhanje, prosto igro in pogovore, medtem ko odrasli prihajajo na druženje, pogovore in sprostitev. Skupni prostor je kraj spoznavanja novih ljudi in prijeten skupni prostor za vpletene, ki diverzificira lokalne dejavnosti in spodbuja vzdušje, medtem ko ljudje prihajajo v stik z drugimi iz skupnosti.
The thesis aims to define the role of community work in community spaces and to research the new practice from the perspectives of its contents, of the included parties’ roles, and of its significance for the community. The users are the interested members of the community living in a neighborhood or a block of flats with public apartments and smaller housing units; their housing situation indicates their housing vulnerability which relates to their social vulnerability. The practice of community spaces is a part of an anti-eviction program. On the level of implementation, it is directed towards the recognized needs of the users and it is publicly accessible. The research approach is qualitative, the data was gathered from the representatives of all parties (community, association and public housing fund) by interviews. Additionally, an analysis of work reports as well as a quantitative analysis of participation records were made. The findings illustrate that the community spaces are prevention-oriented because they encourage the cooperation of the users and the association’s workers, they promote spending free time actively and connecting with other interested members of the community. The generic type of community work is oriented towards a flexible and comprehensive work which is not focused on deficits and which takes place in the users’ lifeworld. During the regular meetings, the activities and the processes are both organized and spontaneous; the younger users get involved in sports and creative activities, cooking, free play and conversations while the adults come for socializing, conversations and relaxation. The community space is a place of meeting new people and a pleasant common spot for the involved which diversifies local activities and atmosphere while encouraging people to get in contact with others from the community.
Poglavitni namen magistrskega dela je opredeliti vlogo oblike skupnostnega dela v skupnostnih prostorih ter z vidika vsebine, vlog vključenih deležnikov in pomena za skupnost raziskati to novo prakso. Uporabniki so zainteresirani člani skupnosti, sicer prebivalci soseske ali bloka z javnimi stanovanji in bivalnimi enotami, kar nakazuje njihovo stanovanjsko in z njo povezano družbeno ranljivost. Ta oblika dela poteka kot del antideložacijskega programa; na izvedbeni ravni je usmerjena v zaznane potrebe uporabnikov in je javno dostopna. Uporabljen raziskovalni pristop v raziskavi je kvalitativni, z intervjuji so bili zbrani podatki od predstavnikov vseh deležnikov (skupnosti, društva in javnega stanovanjskega sklada). Opravljeni sta bili tudi analiza delovnih poročil in kvantitativna analiza evidenc obiskovanja. Ugotovitve kažejo, da so skupnostni prostori preventivno naravnani z vidika sodelovanja uporabnikov in delavcev društva in z vidika vzpodbujanja aktivnega preživljanja prostega časa ter povezovanja zainteresiranih članov skupnosti. Splošna usmerjenost skupnostnega delovanja omogoča fleksibilno, celostno in nedeficitarno delovanje v življenjskem prostoru uporabnikov. V času rednih srečanj aktivnosti in procesi potekajo organizirano in spontano, za mlajše najpogosteje gibalne in ustvarjalne aktivnosti, kuhanje, prosto igranje in pogovori, za odrasle pa druženje in pogovor ter čas za sprostitev. Za skupnost je to mesto spoznavanja in prijetna skupna točka vključenih, ki popestri lokalno dogajanje in spodbuja medsebojne stike v soseski.
107820
V diplomski nalogi sem zasnovala personalizirano vizualizacijo podatkov o podnebnih spremembah v Sloveniji, katere cilj je izzvati zaskrbljenost, vplivati na spremembo vedenja in sprejeti podnebju prijazne politike. Podnebne spremembe bodo imele še večje posledice na naše življenje, zato je pomembno razumeti, zakaj se te spremembe pojavljajo, kako bodo vplivale na nas in kako bi jih lahko ublažili. Najprej sem preučila področje uporabniške komunikacije, psihologije, oblikovanja uporabniške izkušnje, oblikovanja uporabniškega vmesnika, spletnega oblikovanja in informacijskega oblikovanja. Z uporabo načel s teh področij sem zasnovala spletno stran, kjer so informacije predstavljene na personaliziran način.
In my thesis I designed a personalized visualization of climate change data in Slovenia, the goal of which is to provoke concern, affect a change in behaviour and adopt climate-positive policies. Climate change will have ever greater consequences on our lives and that is why it is important to understand why these changes are occurring, how they will impact us and how we might mitigate them. First I studied the field of user communication, psychology, user experience design, user interface design, web design and information design. With the use of principles from these fields I designed a website where the information is presented in a personalized way. The project addresses two areas of climate change impacts but its design allows for expansion.
V diplomski nalogi sem načrtovala personalizirano vizualizacijo podatkov problematike globalnega segrevanja v Sloveniji, ki bi pri uporabniku vzbudila skrb in pripravljenost za spremembo vedenja ter sprejemanje podnebju prijaznih politik. Posledice podnebnih sprememb bodo vse bolj vplivale na naša življenja in pomembno je, da razumemo, od kod te spremembe izvirajo, kako bodo na nas vplivale in kako lahko posledice blažimo. Projekta sem se lotila z raziskavo področja komunikacije z uporabnikom, psihologije, načrtovanja uporabniške izkušnje, uporabniških vmesnikov, oblikovanja za splet in informacijskega oblikovanja. Ob upoštevanju temeljnih načel teh področij sem oblikovala končno rešitev – spletno mesto, kjer bi bile informacije predstavljene na personaliziran način. Predstavljena rešitev obravnava dve področji vplivov podnebnih sprememb, vendar njena struktura dopušča širjenje nabora.
131063
V magistrskem delu je predstavljena analiza primarne in sekundarne morfološke in semantične adaptacije izbranih skupnih germanizmov in avstriacizmov na črko < š > v slovenščini in bosanščini, v primerjavi z njihovimi nemškimi izvirniki. Jezikovna adaptacija je postopek, v katerem se tujejezično gradivo ali jezikovno gradivo donatorskega jezika vključi v jezikovni sistem prejemnega jezika in se mu prilagodi. Analiza pomenov nemških modelov in njihovega slovenskega jezika in bosanske replike temeljijo na podatkih iz naslednjih slovarjev: Nemški univerzalni slovar DUDEN - Universalwörterbuch (1989) in Digitalni slovar nemškega jezika DWDS - Digitali Wörterbuch der deutschen Sprache, Slovenski slovar slovenskega knjižnega jezika Slovar slovenskega knjižnega jezika (SKJ 2, 2014), spletni slovar slovenskega standardnega jezika eSSKJ - Slovar slovenskega knjižnega jezika (2016-2017), Slovar bovškega narečja Slovar Slovar slovenskega knjižnega jezika bovškega govora (Barbara Kutin-Ivančič 2015), Slovenskega etimološkega slovarja (Marko Snoj 2015), Slovarja kostelskega narečja Kostelski slovar (Jože Gregorič 2015), Slovarja nemških sposojenk v slovenščini Slovar nemških besed v slovenščini (Hildegard Strieder-Temps 1963), Naraščajočega slovarja slovenskega jezika (Domen Krvava 2014-2017), Slovensko-nemškega slovarja (Maks Pleteršnik-1895), Slovarja slovenskega jezika (Maks Pleteršnik-1895-18), Slovarja slovenskega jezika, Slovarja slovenskega jezika, Slo of the Clothing Terminology of the Zilja Local Dialct of Canale Valley Slovar lokalnega jezika Kanalske doline (2017), Dictionary of Mountain Terminology Planinski terminološki slovar (2013), Dictionary of German and Austrian lopards in Bosnian Language Rječnik germanizama i austrijacama u Bosanskome jeziku (Nedad Memić 2006), the Dictionary of German loanwords v bosanskem jeziku (2013), Dictionary of German loanwords in Srbo-hrvaščina Nemške izposojene v srbohrvašcini (Hildegard Strieder-Temps 1958) in Slovar nemških sposojenk v zagrebškem mestnem jeziku Nemške izrazojenke v zagrebškem mestnem jeziku (Zrinjka Glovacki-Bernardi 1998). Analiza morfološke in semantične adaptacije sledi prilagoditvenemu vzorcu po Filipoviću (1986) in teoriji Stojić / Turk (2017), ki določata pravila in vrste morfološke in semantične adaptacije. Vsak pomen slovenske in bosanske replike je podprt s primerom iz spletnega korpusa. Analiza dokazuje, da je bila večina replik v slovenskem in bosanskem jeziku morfološko in semantično prilagojena in razvita glede na pravila njihovih jezikov, in sicer z ustvarjanjem lastnih morfemov in novih pomenov, ki jih uporabljajo v svojem maternem jeziku. Kot rezultat, obstaja več razlik kot skupne značilnosti z nemškimi modeli.
This master's thesis presents an analysis of the primary and secondary morphological and semantic adaptation of selected common Germanisms and Austriacisms to the letter <š> in Slovene and Bosnian, in comparison with their German originals. Linguistic adaptation is a procedure in which the foreign language material or the language material of the donor language is included in the language system of the recipient language and gets adapted to it. The analysis of the meanings of German models and their Slovene and Bosnian replicas is based on information from the following dictionaries: The German Universal Dictionary DUDEN - Universalwörterbuch (1989) and Digital Dictionary of German language DWDS – Digitales Wörterbuch der deutschen Sprache, the Slovenian Dictionary of the Slovenian Standard Language Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ 2, 2014), the online Dictionary of the Slovenian Standard Language eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika (2016–2017), the Dictionary of the Bovec dialect Slovar bovškega govora (Barbara Kutin-Ivančič 2015), the Slovenian Etymological Dictionary (Marko Snoj 2015), the Dictionary of the Kostelsko dialect Kostelski slovar (Jože Gregorič 2015), the Dictionary of German loanwords in Slovenian Slovar nemških izposojenk v slovenščini (Hildegard Striedter-Temps 1963), the Growing Dictionary of the Slovenian Language Sprotni slovar slovenskega jezika (Domen Krvina 2014–2017), the Slovenian-German Dictionary Slovensko-nemški slovar (Maks Pleteršnik 1894–1895), the Dictionary of the Clothing Terminology of the Zilja Local Dialect of Canale Valley Slovar oblačilnega izrazja ziljskega govora v Kanalski dolini (Karmen Kenda-Jež 2007), the Synonym Dictionary of Slovenian Language Sinonimni slovar slovenskega jezika (2017), the Dictionary of Mountaineering Terminology Planinski terminološki slovar (2013), the Dictionary of German and Austrian loanwoards in Bosnian language Rječnik germanizama i austrijacizama u bosanskome jeziku (Nedad Memić 2006), the Dictionary of German loanwords in Serbo-Croatian Nemške izposojenke v srbohrvaščini (Hildegard Striedter-Temps 1958) and the Dictionary of German loanwords in the city language of Zagreb Nemške izposojenke v zagrebškem mestnem jeziku (Zrinjka Glovacki-Bernardi 1998). The analysis of the morphological and semantic adaptation follows the adaptation pattern according to Filipović (1986) and the Stojić/Turk (2017) theory, which determine the rules and types of morphological and semantic adaptation. Every meaning of the Slovene and Bosnian replica is supported by an example taken from the online corpora. The analysis proves that most of the replicas in both Slovene and Bosnian were morphologically and semantically adapted and developed according to the rules of their languages, namely by creating their own morphemes and new meanings that are in use in their mother tongues. As a result, there are more differences than common features with the German models.
Die vorliegende Magisterarbeit thematisiert die Analyse der primären und sekundären morphologischen sowie semantischen Adaption der ausgewählten gemeinsamen Germanismen und Austriazismen mit dem Anfangsbuchstaben <š> im Slowenischen und Bosnischen, nämlich im Vergleich zu ihren deutschen oder österreichisch-deutschen Ausgangsmodellen. Die Adaption ist ein Prozess, in dem das Sprachmaterial der Gebersprache ins Sprachsystem der Nehmersprache übertragen und dem angepasst wird. Die Bedeutungen der deutschen Modellen und ihren slowenischen und bosnischen Repliken werden den folgenden Wörterbüchern entnommen: Dem DUDEN – Universalwörterbuch (1989), dem DWDS, dem Wörterbuch der slowenischen Schriftsprache Slovar slovenskega knjižnega jezika, SSKJ 2 (2014), dem online-Wörterbuch der slowenischen Schriftsprache eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika (2016–2017), dem Wörterbuch der Mundart von Bovec Slovar bovškega govora (Barbara Kutin-Ivančič 2015), dem slowenischen etymologischen Wörterbuch Slovenski etimološki slovar (Marko Snoj 2015), dem Wörterbuch des Kostelsko-Dialektes Kostelski slovar (Jože Gregorič 2015), dem Wörterbuch der deutschen Lehnwörter im Slovenischen (Hildegard Striedter-Temps 1963), dem regelmäßig aktualisierten slowenischen Wörterbuch Sprotni slovar slovenskega jezika (Domen Krvina 2014–2017), dem Slowenisch-Deutschen Wörterbuch (Maks Pleteršnik 1894–1985), dem Wörterbuch der Kleidungsausdrücke im slowenischen Gailtaler Dialekt Slovar oblačilnega izrazja ziljskega govora v Kanalski dolini (Karmen Kenda-Jež 2007), dem Wörterbuch der slowenischen Synonyme Sinonimni slovar slovenskega jezika (2017), dem Bergwanderer-Wörterbuch Planinski terminološki slovar (2013), dem Wörterbuch Rječnik germanizama i austrijacizama u bosanskome jeziku (Nedad Memić 2006), dem Wörterbuch Deutsche Lehnwörter im Serbokroatischen (Hildegard Striedter-Temps 1958) dem Wörterbuch Deutsche Lehnwörter in der Stadtsprache von Zagreb (Zrinjka Glovacki-Bernardi 1998). Aus der Analyse lässt sich die Schlussfolgerung ziehen, dass sich die meisten Repliken sowohl im Slowenischen als auch im Bosnischen morphologisch und semantisch nach den einheimischen Regeln anpassten. Infolgedessen gibt es mehr Unterschiede als Gemeinsamkeiten mit den deutschen Modellen.
121407
V diplomskem delu bom predstavil različne vrste vrtalnih tekočin in njihovo delovanje, pri čemer bom izpostavil polimerne vrtalne tekočine in njihovo uporabo, opisal njihove lastnosti za razumevanje obnašanja v vodnih vrtalnih tekočinah, opisal namen piezometra in opisal različne vrste piezometrov ter izvedel analizo projekta postavitve piezometrične vrtine Šen-1/11 in Šen-2/11 na vodomerni postaji. V nadaljevanju bom opisal uporabljene metode in aktivacijo vrtine.
In this thesis I will introduce different types of drilling fluids and their respective function. The emphasis is on polymer drilling fluids and their use. Furthermore their described characteristics of polymer for understanding their behaviour in water drilling fluids. The aim of thesis is describing the purpose of piezometer and describing different types of piezometers. Furthermore I conduct analysis of project of installing a piezometeric borehole named Šen- 1/11 and Šen-2/11 on stream gauging station. There follows description of used methods and borehole activation.
V diplomski nalogi so predstavljene različne vrste izplak in njihova funkcija. Bolj podrobno so opisane polimerne izplake ter kdaj je njihova uporaba smiselna. Opisane so lastnosti polimerov za boljše razumevanje obnašanja v vodni izplaki. Namen dela je prikaz polimerov kot bolj smiseln dodatek izplakam v primerjavi z bentonitom. Drugi del diplomske naloge opisuje delovanje piezometra in različne vrste. V nadaljevanju sledi analiza izvedenega projekta izgradnje piezometrične vrtine Šen – 1/11 in Šen-2/11 na hidrološki merilni postaji v Šenčurju. Opisana je metoda vrtanja in aktivacija vrtine.
140904
Učitelji se vsakodnevno srečujejo z izzivom zagotavljanja kakovostnih izobraževalnih (didaktičnih) pripomočkov otrokom v šoli, saj jih običajno izdelujejo sami, saj jih na trgu ni veliko. Magistrsko delo obravnava načrtovanje, oblikovanje in izdelavo didaktične igre za otroke z nižjim izobrazbenim standardom, ki obiskujejo šolo. Igra, ki smo jo razvili, pomaga otrokom pri učenju in utrjevanju prepoznavnosti glasov pri pouku slovenščine, prav tako pa jo lahko starši doma uporabijo za utrjevanje in razvijanje otrokovega znanja o prepoznavanju glasu. V teoretičnem delu smo se osredotočili na opredelitev ciljne skupine - otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju - in njihovo ustno komunikacijo. Obravnavali smo glavne vidike družabnih iger in podali pregled ilustracij v igrah s terapevtskim namenom. Obravnavali smo brizgalno tiskanje in materiale, ki so bili uporabljeni za izdelavo iger. Zaključili smo nalogo s tržno raziskavo. V eksperimentalnem delu smo opisali naše načrtovanje didaktične igre, postopek ilustriranja igre, pripravo embalaže in elemente igre za tisk. Predstavljeni so materiali, ki so bili uporabljeni za izdelavo prototipa igre, pripravljena pa je tudi tabela za pomoč pri testiranju igre v šoli. Rezultat dela je didaktična igra z naslovom "Vidim, slišim, rečem ", ki smo jo v šoli uspešno preizkusili pri otrocih s posebnimi potrebami.
Teachers face the daily challenge of providing quality educational (didactic) tools to children in school. They usually make them themselves, as there are not many on the market. The master's thesis is dealt with the planning, design and production of a didactic game for children with a lower educational standard attending school. The game we developed helps children learn and consolidate the recognition of voices in the Slovene language classes. It can also be used by parents at home to consolidate and develop their child's knowledge of voice recognition. The theoretical part is focused on the definition of the target group - children with mild intellectual disability - and their oral communication. The main aspects of board games are discussed and an overview of illustrations in games with therapeutic purpose is given. Inkjet printing and the materials used to make the games are aslo discussed. The paper with a market research was concluded. In the experimental part is described our planning of the didactic game, the process of illustrating the game, preparing the packaging and elements of the game for printing. The materials used to make a prototype of the game are presented, and a table to help in testing the game at school is prepared. The result of the work is a didactic game called "I see, I hear, I say", which was successfully tested in school on children with special needs.
Učitelji se dnevno srečujejo z izzivom, kako otrokom v šoli ponuditi kvalitetne didaktične pripomočke. Te večinoma izdelujejo sami, saj jih na trgu ni veliko. V magistrski nalogi je predstavljeno načrtovanje, oblikovanje in izdelava didaktične igre za otroke, ki obiskujejo šolo z nižjim izobrazbenim standardom. Izdelana igra je uporabna za pomoč pri učenju in utrjevanju prepoznavanja glasov pri pouku slovenščine. Prav tako lahko z njo starši doma utrjujejo in dopolnjujejo otrokovo znanje prepoznavanja glasov. V teoretičnem delu je opredeljena ciljna skupina, ki jo predstavljajo otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju in njihovo govorno izražanje. Obravnavani so glavni vidiki družabnih iger, naredili smo pregled ilustracij v igrah, ki imajo terapevtski namen. Dotaknemo se tudi kapljičnega tiska in materialov, iz katerih so igre izdelane. Nalogo se zaključi z raziskavo trga. V eksperimentalnem delu je opisano načrtovanje didaktične igre, potek ilustriranja igre, priprava embalaže in elementov igre za tisk, pregled materialov, ki so bili uporabljeni za izdelavo prototipa igre, in priprava preglednice, ki je bila v pomoč pri testiranju igre v šoli. Rezultat zaključne naloge je didaktična igra vidim, slišim, povem, ki je bila uspešno testirana v šoli z otroki s posebnimi potrebami.
130116
V evropskem gozdarskem sektorju postaja racionalizacija in optimizacija dela vedno bolj pomembna. V magistrskem delu smo s pomočjo modeliranja v programskem jeziku Visual Basic razvili orodje za modeliranje treh različnih pristopov redčenja v mlajših bukovih sestojih, in sicer, selektivnega in dveh režimov redčenja posevkov. Preučili smo vpliv števila kandidatov oziroma posevkov in vpliv intenzivnosti spravila na proizvodni čas. Ugotovili smo, da je stroškovno bolj racionalno redčenje posevkov v primerjavi s selektivnim redčenjem, da intenzivnost spravila pomembno vpliva na porabo časa in da število kandidatov oziroma posevkov pomembno vpliva na porabo časa ter na razmerja med glavnim proizvodnim in pomožnim proizvodnim časom. Modeliranje je pokazalo, da situacijska skrb za gozd predstavlja alternativo klasični skrbi za gozd (selektivno redčenje) in ker se v Sloveniji zmanjšujejo razpoložljive subvencije za nego gozdov, ponuja novo in bolj racionalno možnost oskrbe gozdov za slovenski sistem gospodarjenja z gozdovi.
Rationalization and optimization of work is becoming increasingly important in the European forestry sector. In this master's thesis, using modeling in the Visual Basic programming language, a tool for modeling three different thinning approaches in younger beech stands was developed namely, selective and two regimes of crop tree situational thinnings. We studied the impact of the number of candidates or crop trees and the impact of harvesting intensity on productive time. We found out that in terms of costs crop tree situational thinning is more rational compared to selective thinning, that harvesting intensity has a significant impact on time consumption and that number of candidates or crop trees has a significant impact on time consumption as well as on the relationships between main productive and auxiliary productive time. Modeling has shown that situational tending represents an alternative to classical tending (selective thinning) and since there is a decline in available subsidies for forest tending in Slovenia, it offers a new and more rational option of forest tending for Slovenian forest managing system.
Gozdarstvo se v svojem razvoju čedalje bolj ukvarja z racionalizacijo in optimizacijo dela. V okviru magistrske naloge je bilo na podlagi prejšnjih raziskav s pomočjo modeliranja v programskem jeziku Visual Basic razvito orodje za modeliranje treh načinov redčenja bukovega letvenjaka: izbiralnega in dveh načinov situacijskega redčenja. Raziskali smo vpliv števila izbrancev oz. ciljnih dreves ter jakosti redčenja na produktivni in pomožni produktivni čas. Ugotovljeno je bilo, da so situacijska redčenja v primerjavi z izbiralnim redčenjem stroškovno značilno racionalnejša, da jakost redčenja pomembno vpliva na porabo časa, da število izbrancev oz. ciljnih dreves pomembno vpliva na porabo časa kot tudi na odnose med glavnim produktivnim in pomožnim produktivnim časom. Modeliranje je pokazalo, da situacijska nega predstavlja alternativo klasičnemu ukrepanju (izbiralnem redčenju) v gozdu in ob upadanju razpoložljivih sredstvih za nego gozda ponuja za Slovenijo novo in racionalnejšo možnost ukrepanja.
103061
V diplomskem delu analiziram pesniški zbirki Ane Svetel in Kaje Teržan. Ana Svetel je objavila knjigo Lepo v prav in Kaja Teržan leta 2015, Kaja Teržan knjigo Delta. Svetlov Lepo in prav je bil nominiran za najboljši literarni prvenec, Teržanova delta pa za Veronikino nagrado leta 2016. V diplomskem delu sem analizirala biografijo obeh pesnikov, opisala teme in motive obeh pesniških zbirk, podrobneje pa je predstavljena tudi tema gibanja, saj oba avtorja potujeta in odkrivata svoje mesto v družbi. Da bi ubežala temu kaotičnemu svetu, plešeta Kaja Teržan in Ana Svetel, ki se ukvarja z glasbo. V poeziji, ki jo pišeta, lahko vidimo vpliv plesa v Teržanovi poeziji, njegovo ljubezen do glasbe pa v tem, da njeno poezijo spremlja glasba s klavirskih koncertov. Izbrane teme so podprte z jezikovno analizo skladenjskih, leksikalnih in fonetičnih stilov. Literarne kritike in pohvale so zbrane tudi ob izidu obeh pesniških prvencev.
My thesis tries to analyze poetry collections by two Slovene poets Ana Svetel and Kaja Teržan. Ana Svetel published Lepo in prav and Kaja Teržan published Delta, both were published in 2015. Svetel's Lepo in prav was nominated for best literary debut, and Teržan's Delta was nominated for The Veronika Award, both nominations were in 2016. In my thesis, I have analyzed the biography of both poets. Furthermore, I have described the themes and motives of both poetry collections, and then the theme of movement is presented in detail, since both authors travel and discover their place in society. To escape this chaotic world Kaja Teržan dances, and Ana Svetel occupies herself with music. We can see the influence of their hobbies in the poetry they write. We can see the influence of dance in Teržan's poetry writing, and Svetel's love of music in the fact that her poetry is accompanied by music from piano concerts. The chosen themes are supported by language analysis of syntactic, lexical and phonetic styles. Literary criticisms and praise are also collected from the release of both poetry debuts.
Diplomsko delo skuša analizirati pesniški zbirki dveh mladih slovenskih pesnic. Ana Svetel je svojo zbirko Lepo in prav izdala leta 2015, Kaja Teržan pa je istega leta izdala zbirko z naslovom Delta. Obe sta bili nominirani, prva za najboljši literarni prvenec 2016, druga pa za Veronikino nagrado (2016). V diplomski nalogi sta predstavljeni biografiji obeh pesnic. Nadalje so opisane teme in motivi obeh zbirk, natančneje pa je predstavljena tema gibljivosti, saj obe avtorici potujeta, odkrivata svoj prostor oziroma svojo umeščenost v družbi, Kaja Teržan tudi pleše, Ana Svetel pa kaotičnemu svetu ubeži z glasbo. Vsi njuni hobiji so očitno opazni tudi v njuni poeziji: Teržan ples prelije na papir, Svetel pa svojim pesmim doda tudi glasbeno spremljavo raznih klavirskih koncertov. Izbrane teme so podkrepljene z analizo jezika, tj. s sintaktičnim, leksičnim in fonetičnim stilom. Zbrane so tudi kritike in pohvale ob izidu obeh pesniških prvencev.
99248
Diplomsko delo govori o fotografiji, oglaševanju in vlogi fotografije v oglaševanju, za razumevanje obeh pa je potrebno razumevanje obeh pojmov. V teoretičnem delu je najprej predstavljen razvoj fotografije skozi čas. Od njenih začetkov, ko je bila bolj znanost kot umetnost, pa vse do evolucije fotografije, ki jo poznamo danes. Predstavljene so tudi tehnične lastnosti dobre fotografije, ki se navezujejo na pomen tehničnih kvalitet v reklamnem oglaševanju. V nadaljevanju je predstavljena umestitev fotografije na področje oglaševanja. Opisan je pomen fotografije kot orodja vizualnega oglaševanja, semiotike in oglasov. Namen diplomskega dela je bil izdelati oglaševalsko fotografijo za kampanjo, ki je bila z analizo fotografij mojstrov oglaševalske fotografije boljša od standardnih. Praktično delo podrobno analizira delo fotografov Helmuta Newtona, Irvinga Penna in Olivierja Toscanija. Vsak od njih je vplival na fotogradnjo, ki jo vsi poznamo danes. Toscani z radikalnimi idejami in vrhunskim pripovedovanjem zgodb, Newton s svojim posebnim slogom o črno-beli fotografiji in Penn kot mojster minimalizma. Analiza je tako omogočila dodatne podporne pozicije za fotografiranje reklamnih fotografij z Nikonom D750 in 50mm objektivom Distagon. Zajete fotografije so bile obdelane z Adobejevimi programi in na koncu tudi analizirane. Pri izdelavi zaključnega dela ni bil namen kopirati njihovega dela, ampak narediti dobro fotografijo za oglaševalske kampanje s pomočjo analize.
The thesis is about photography, advertising and the role of photography in advertising. To have both of them together, you need to understand both concepts. In theoretical part, the evolution of photography over time is first presented. From its beginnings, when it was more science than art and all the way to the evolution of photography we know today. The technical qualities of good photograph are also presented with references to the importance of technical qualities in campaign advertising. The thesis continues with placement conecting photography with advertising. It describes importance of photography as as a tool of visual advertising, semiotics and adverts. The purpose of the diploma thesis was to perpare an advertising photograph for a campaign that was made better than standard advertising photos by analyzing the photos of the masters of advertising photography. The practical work analyzes in detail the work of the following photographers: Helmut Newton, Irving Penn and Oliviero Toscani. Each of them impacted the photogprahy we all know today. Toscani with radical ideas and superb storytelling, Newton with his special style ov black and white photography and Penn as a master of minimalism. The annalysis thus provided additional supporting poitns for photographing advertising photographs, using Nikon D750 and a Distagon 50mm lens. The captured photos were processed using Adobe programs and in the end also analzed. In the making of the final work, the intention was not to copy their work, but to make a good photograph for advertising campaigns with the help of analysis.
Diplomska naloga govori o tehničnih elementih fotografije, oglaševanju in vlogi fotografije v oglaševanju. Za umestitev fotografije v oglaševanje je treba razumeti oba pojma. V teoretičnem delu bodo najprej predstavljene tehnične kvalitete dobre fotografije. V nadaljevanju se diplomsko delo nadaljuje z umestitvijo fotografije v oglase. Predstavi se pomen fotografije kot orodje vizualnega oglaševanja, semiotiko ter pomen fotografije v oglasih. Namen diplomske naloge je bil pripraviti oglasno fotografijo za kampanjo, ki je s pomočjo analize fotografij mojstrov oglasne fotografije izboljšana od standardnih oglasnih fotografij. V eksperimentalnem delu se podrobno analizira dela naslednjih fotografov: Helmut Newton, Irving Penn in Oliviero Toscani. Vsak izmed njih je zaznamoval fotografijo kot jo poznamo danes. Toscani z radikalnimi idejami in pripovedništvom, Newton s posebnim slogom črno belih fotografij in Penn kot mojster minimalizma. Analiza je tako nudila dodatne oporne točne za fotografiranje oglasnih fotografij, pri kateremu je bil uporabljen Nikon D750 in objektiv Distagon 50 mm. Posnete fotografije so bile obdelane s pomočjo Adobe programov in na koncu tudi analizirane. Pri izdelavi končnega dela namen ni bil kopirati njihovega dela, temveč s pomočjo analize narediti dobro fotografijo za oglasne kampanje.
129544
Po stoletju prekomerne uporabe antibiotikov se danes soočamo s pozitivno evolucijsko povratno zanko, ki je omogočila preživetje bolj odpornih mikroorganizmov. Danes se zaradi odpornosti in nespecifičnega delovanja antibiotikov vračamo k odkritjem 20. stoletja. Dobra alternativa uporabi antibiotikov danes je alternativna uporaba litičnih bakteriofagov, ki so v naravi naravni morilci bakterijskih celic. Akne vulgaris je kronična vnetna bolezen, pri kateri ima bakterija Cutibacterium acnes pomembno vlogo pri razvoju same bolezni. V prihodnosti bi lahko okužbe, ki jih povzročajo C. acnes, zdravili s pomočjo bakteriofagov, kot biološka sredstva pa so veliko bolj zahtevna za shranjevanje kot kemično aktivna sredstva. Cilj diplomske naloge je bil najti in iz okolja uspešno izolirati bakteriofage, ki okužijo C. acnes in preveriti njihovo stabilnost v serumskih formulacijah. Serum je kozmetični izdelek, ki je fizično viskozna tekočina z gladko homogeno strukturo, za katero je značilna hitra absorpcija in sposobnost prodiranja v globlje plasti kože. Na podlagi dobljenih rezultatov študije stabilnosti smo ugotovili, da imajo okoljski dejavniki in koncentracije serumov, primernih za shranjevanje, zelo pomemben vpliv na stabilnost koncentracije bakteriofagov, prav tako pa smo ugotovili, da koncentracije bakteriofagov, ki okužijo C. acnes, ostanejo dolgo časa nespremenjene pri nižjih temperaturah shranjevanja s primerno sestavo seruma in dovolj visoko začetno koncentracijo bakteriofagov.
After a century of overuse of antibiotics, we are now dealing with a positive evolutionary feedback loop that has enabled the survival of more resistant microorganisms. Today, due to the resistance and non-specific action of antibiotics, we are returning to the discoveries of the 20th century. A good alternative to the use of antibiotics today is the alternative use of lytic bacteriophages, which in nature are natural killers of bacterial cells. Acne vulgaris is a chronic inflammatory disease in which the bacterium Cutibacterium acnes plays an important role in the development of the disease itself. In the future, infections caused by C. acnes could be treated with the help of bacteriophages, but as biological agents, they are much more demanding to store than chemical active agents. The aim of the thesis was to find and from the environment successfully isolate bacteriophages that infect C. acnes and to check their stability in serum formulations. Serum is a cosmetic product that is physically a viscous liquid with a smooth homogeneous structure, which is characterized by rapid absorption and the ability to penetrate deeper layers of the skin. Based on the obtained results of the stability study, we found that environmental factors and compositions of serums suitable for storage have a very important influence on the stability of the bacteriophage concentration. We also found that the concentrations of bacteriophages that infect C. acnes remain unchanged for a long time at lower storage temperatures with the appropriate composition of the serum and a sufficiently high initial concentration of the bacteriophage.
Po stoletju prekomerne uporabe antibiotikov se dandanes spopadamo z pozitivno povratno zanko evolucije, ki je omogočila preživetje bolj odpornih mikroorganizmov. Danes se zaradi odpornosti in nespecifičnega delovanja antibiotikov vračamo k odkritjem 20. stoletja. Dobro alternativo uporabi antibiotikov nam danes kaže alternativna uporaba litičnih bakteriofagov, ki so naravni ubijalci bakterijskih celic. Acne vulgaris je kronična vnetna bolezen, pri kateri ima za sam nastanek bolezni pomembno vlogo bakterija Cutibacterium acnes. Okužbe, ki jih povzroča C. acnes, bi v prihodnosti lahko zdravili s pomočjo bakteriofagov, vendar so bakteriofagi, kot biološki agensi, veliko bolj zahtevni za shranjevanje, kot kemične aktivne učinkovine. Cilj diplomske naloge je bilo v okolju poiskati in uspešno izolirati bakteriofage, ki okužujejo C. acnes in preveriti njihovo stabilnost v serumskih formulacijah. Serum je kozmetični izdelek in je fizikalno gledano viskozna tekočina z gladko homogeno strukturo, za katerega je značilna hitra absorpcija in sposobnost prodiranja v globlje plasti kože. Na podlagi pridobljenih rezultatov stabilnostne študije smo ugotovili, da imajo okoljski dejavniki in sestave serumov, ki so primerne za shranjevanje, zelo pomemben vpliv na stabilnost bakteriofagne koncentracije in da se koncentracije bakteriofagov, ki okužujejo C. acnes, dlje časa ohranjajo nespremenjene pri nižjih temperaturah shranjevanja ob ustrezni sestavi seruma in dovolj visoki začetni koncentraciji bakteriofaga.
140107
Izvršne funkcije (EF) so krovni izraz za številne notranje povezane procese, ki so odgovorni za namerno, ciljno vedenje. Razvoj EF v zgodnjem otroštvu je bil raziskan šele v zadnjih dvajsetih letih, saj se je zanje pogosto domnevalo, da se razvijajo v obdobju adolescence. To prepričanje so ovrgle nevrološke študije, ki so pokazale, da se EF začne razvijati takoj po rojstvu in da je zgodnje otroštvo ključnega pomena za njihov nadaljnji razvoj, pa tudi za kognitivni in socialni razvoj. Kljub temu, da imamo prirojeno biološko kapaciteto za EF, je od socialnih dejavnikov, h katerim lahko veliko prispevajo starši, odvisno, ali so njihovi potenciali izpolnjeni ali ne. Šibki EF so tesno povezani z znaki različnih razvojnih motenj, zato ima zgodnja ocena EF tudi klinične posledice. Empirični del raziskave se osredotoča na stopnjo razvoja EF pri predšolskih otrocih. Izvedena je bila z deskriptivno in kavzalno eksperimentalno raziskovalno metodo ter kvantitativnim raziskovalnim pristopom. Podatki so bili zbrani s pomočjo prevedene ocenjevalne lestvice Childhood Executive Function Inventory for Parents and Teachers (CHEXI). Raziskava je bila opravljena na priložnostnem vzorcu otrok, starih od 4 do 6 let. S podvzorcem rizične skupine smo primerjali izvršilno funkcioniranje teh otrok z delovanjem njihovih staršev (Adult Executive Function Inventory, ADEXI) in z znaki motnje pozornosti in hiperaktivnosti (; ADHD The Conners Early Childhood Assessment, Conners, CTRS). Ta podvzorec smo podrobneje opisali z opazovanjem njegove uspešnosti na neformalnih ocenjevanjih. Raziskava je prevedla in preučila mednarodno uveljavljen instrument za ocenjevanje EF pri predšolskih otrocih, podala smernice za spodbujanje razvoja izvršilne funkcije v zgodnjem otroštvu. Rezultati so pokazali, da se pri otrocih kažejo določena vedenja, ki kažejo na nižjo izvršilno funkcijo s prevladujočimi težavami pri inhibiciji. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da so razvojno primerna vedenja in vedenja s sumljivimi težavami. Stopnja razvoja EF je statistično značilno višja pri deklicah, otrocih brez anomalij v razvoju in otrocih, ki niso v procesu vključevanja v programe vzgoje in izobraževanja s posebnimi potrebami. V primerjavi s skupino brez anomalij je bila rizična skupina statistično značilno manj uspešna tudi pri neformalnih ocenjevanjih. Pri 70% otrok, ki so bili prepoznani kot ogroženi na fronti EF, je vsaj en ocenjevalec poročal o težavah s pozornostjo in hiperaktivnostjo. Izvršno funkcioniranje otrok (CHEXI) se je izkazalo za zelo statistično značilno povezano z znaki ADHD (CTRS), EF staršev (EX ADI) zmerno in statistično značilno povezano z neformalnimi ocenjevanji EF. Starši so običajno opazili več težav, povezanih z EF, in vzgojitelji so bolj kritično opazili težave, povezane s HMPP.
Executive functions (EF) are an umbrella term for a number of internally connected processes that are responsible for intentional, target behaviour. Development of EF in early childhood has only been researched in the last twenty years, because they were commonly believed to be developing during the adolescence. This belief was refuted by neurological studies which showed that EF start developing immediately after birth and that early childhood is crucial for their further development as well as for cognitive and social development. Although we have an inborn biological capacity for EF, whether their potential is fulfilled or not also depends on social factors to which parents can contribute a great deal. Weak EF are closely linked to signs of different developmental disabilities, so an early assessment of EF has clinical implications as well. The empirical part of the research focuses on the level of development of EF in preschool children. It was carried out using a descriptive and causal non experimental research method and a quantitative research approach. Data were collected from surveys using a translated rating scale Childhood Executive Functioning Inventory for Parents and Teachers (CHEXI). The research was conducted on a convenience sample of children between 4 and 6 years of age. A subsample of risk group children was used to compare executive functioning of these children to that of their parents (Adult Executive Functioning Inventory, ADEXI) and to signs of Attention Deficit and Hyperactivity Disorder (ADHD; The Conners Early Childhood Assessment, Conners, CTRS). This subsample was described in more detail through observation of its performance on informal assessments. The research translated and examined an internationally well established instrument for rating EF in preschool children. Moreover, it provided guidelines for supporting the development of executive functioning in early childhood. The results showed that children manifest certain behaviours which indicate lower executive functioning with prevailing issues regarding inhibition. Based on the results, we can conclude developmentally appropriate behaviours as well as behaviours with suspected problems. Level of development of EF is statistically significantly greater among girls, children with no anomalies in development and children who are not in the process of placement into special needs educational programmes. Compared to the group with no anomalies, the risk group was statistically significantly less successful even at informal assessments. With 70 % of children who were recognised as at-risk on the EF front, at least one assessor reported attention difficulties and hyperactivity. Executive functioning of children (CHEXI) has proved to be highly statistically significantly associated with signs of ADHD (CTRS), parents’ EF (ADEXI) and moderately statistically significantly associated with informal assessments for evaluation of EF. Parents tended to notice more problems related to EF, and educators tended to more critically notice problems related to ADHD.
Izvršilne funkcije (IF) so krovni pojem množice notranje povezanih procesov, odgovornih za namensko, ciljno vedenje. Pri majhnih otrocih je razvitost IF področje raziskovanja šele zadnjih dvajset let, saj je pred tem prevladovalo prepričanje, da se te razvijejo šele v adolescenci. To prepričanje so ovrgle nevrološke študije, ki so pokazale, da razvoj IF poteka od rojstva dalje, pri čemer je za njihov nadaljnji razvoj, kot tudi kognitivni in socialni razvoj, ključno ravno predšolsko obdobje. Čeprav so IF genetsko pogojene, pa je njihova izraznost odvisna tudi od dejavnikov okolja, predvsem od delovanja staršev v interakciji z otroki. Ker je šibko izvršilno funkcioniranje tesno prepleteno z znaki različnih razvojnih motenj, ima zgodnje ocenjevanje IF tudi klinične implikacije. V empiričnem delu raziskave smo proučevali raven razvitosti IF pri predšolskih otrocih. Uporabljeni sta bili deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda ter kvantitativni raziskovalni pristop. Podatki so bili pridobljeni s tehniko anketiranja z uporabo prevedene ocenjevalne lestvice Vprašalnik o izvršilnih funkcijah otrok za starše, vzgojitelje in učitelje (angl. Childhood Executive Functioning Inventory for Parents and Teachers – CHEXI). Raziskovali smo na priložnostnem vzorcu otrok od 4. do 6. leta (N1 = 102). Na podvzorcu rizičnih otrok (N2 = 10) smo izvršilno funkcioniranje primerjali z izvršilnim funkcioniranjem staršev (Vprašalnik o izvršilnem funkcioniranju odraslih, angl. Adult Executive Functioning Inventory, ADEXI), z znaki motnje pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD; Connersova ocenjevalna lestvica za odkrivanje, diagnosticiranje in usmerjanje otrok s težavami pozornosti in hiperaktivnostjo, angl. The Conners Early Childhood Assessment, Conners, CTRS) in ga podrobneje opisali preko opazovanja pri izvajanju neformalnih preizkušenj. Prevedli in preizkusili smo v tujini že uveljavljen pripomoček za ocenjevanje IF predšolskih otrok in predstavili smernice za spodbujanje razvoja izvršilnega funkcioniranja v predšolskem obdobju. Rezultati so pokazali, da se pri otrocih pojavljajo posamezna vedenja, ki nakazujejo na šibkejše IF, pri čemer prevladujejo težave na področju inhibicije. Iz rezultatov lahko sklepamo na razvojno značilna vedenja in na vedenja, ki predstavljajo sum na težave. Raven razvitosti IF je statistično značilno višja pri deklicah, otrocih brez posebnosti v razvoju in otrocih, ki niso vključeni v postopek usmerjanja. Rizična skupina je bila v primerjavi s skupino brez odstopanj statistično značilno manj uspešna tudi pri neformalnih preizkušnjah. Pri 70 % otrok, ki so bili prepoznani kot rizični na področju IF, je vsaj eden od ocenjevalcev poročal o težavah s pozornostjo in hiperaktivnostjo. Izvršilno funkcioniranje otrok (CHEXI) se je izkazalo za visoko statistično značilno povezano z znaki ADHD (CTRS), IF staršev (ADEXI) in zmerno statistično značilno povezano z neformalnimi preizkušnjami za ocenjevanje IF. Starši so bolj opažali težave, povezane z IF, medtem ko so vzgojitelji bolj kritično zaznavali težave, povezane z ADHD.
121850
V diplomskem delu želimo razviti učinkovito ogrodje in aplikacijo, ki bi poenostavila razvoj naprednih spletnih iger. Najprej na kratko opišemo probleme razvoja takšnih iger in implementiranih rešitev. Nato opišemo izbrane komponente, ki se uporabljajo za reševanje teh problemov, in na kratko opišemo njihovo delovanje. Nato predstavimo delovanje in uporabo ogrodja ter opišemo nekatere parametre, ki so potrebni za njegovo inicializacijo. Nato se osredotočimo na cilj igre ter pristope in ideje, ki jih uporabljamo za dosego tega cilja. Ogrodje nato primerjamo z drugimi rešitvami, kjer vidimo, da je tisto, ki smo ga zgradili, bolj prilagodljivo in zmogljivo od prvega, ter boljše izvedeno in stabilno od drugega. Uspešnost označuje tudi test obremenitve, kjer je strežnik služil od 10 do 500 igralcev, v različnih scenarijih, ki so predstavljali različne stopnje strežnika 500 igralcev.
In the diploma thesis we want to develop an effective framework and application that would simplify the development of advanced online games. First, we briefly describe the problems of developing such games and the implemented solutions. We then describe the selected components used to solve these problems and briefly describe their operation. Then we present the functioning and use of the framework and describe some of the parameters needed to initialize it. After that we focus on the goal of the game and the approaches and ideas used to achieve that goal. The framework is then compared to other solutions, where we can see that the one we built is more flexible and powerful than the first one, and better implemented and stable than the second one. Performance is also indicated by the load test, where the server served from 10 to 500 players in different scenarios, which represented different levels of knowledge of the game. The server was able to handle 500 demanding or experienced players.
V okviru diplomske naloge želimo razviti učinkovito ogrodje in aplikacijo, ki bi poenostavila razvoj zahtevnih spletnih iger. Najprej na kratko opišemo probleme razvoja takšnih iger in implementirane rešitve. Nato opišemo izbrane komponente za rešitev teh problemov in na kratko opišemo njihovo delovanje. Zatem predstavimo delovanje in uporabo ogrodja ter opišemo nekaj uporabljenih parametrov za inicializacijo le-tega. Nato se posvetimo cilju igre ter uporabljenim pristopom in idejam, ki so nam omogočili dosego tega cilja. Ogrodje nato primerjamo z ostalimi rešitvami, kjer vidimo, da je izdelano ogrodje bolj prilagodljivo in zmogljivo kot ena ter bolje implementirano in stabilno kot druga ogrodja. Na zmogljivost kaže tudi obremenitveni test, kjer je strežnik serviral od 10 do 500 igralcev v različnih scenarijih. Ti scenariji so predstavljali različne nivoje poznavanja igre. Strežnik je bil v relativno hitrem času zmožen obravnavati 500 zahtevnih oz. izkušenih igralcev.
119553
Varstvo kmetijskih zemljišč je pomembno z vidika zagotavljanja zadostne samooskrbe s hrano in na drugi strani za varovanje najbolj produktivnih kmetijskih zemljišč, saj so nenadomestljiva. Varovanje kmetijskih zemljišč je povezano tudi z varstvom kulturne krajine. Ker v Sloveniji v preteklosti nismo imeli sistema za varstvo kmetijskih zemljišč, smo od osamosvojitve leta 1991 (Kako prenesti..., 2017) izgubili 70.000 hektarjev kmetijskih zemljišč. Vlada Republike Slovenije je pripravila uredbo za določitev območij, ki so za našo državo strateško pomembna, Pravilnik za specifikacijo predloga varstvenega kmetijskega zemljišča (PPAL) pa daje podrobna navodila za določitev teh območij. Na podlagi pravil in s pomočjo programa ArcGIS smo po kriterijih klasificirali območja in določili trajno varovana kmetijska zemljišča (TVKZ), ostala kmetijska zemljišča (OKZ) in območja, ki so potencialno primerna za kmetijstvo (PTVKZ) v Mestni občini Novo mesto. Da bi ugotovili vpliv določenih kriterijev iz pravil, smo izdelali različne scenarije, ki izključujejo določene kriterije. Rezultat magistrskega dela je karta območij TVKZ, OKZ in PTVKZ, ki je predlog za varstvo kmetijskih zemljišč in obračunskih območij TVKZ, OKZ in PTVKZ v hektarjih.
Protection of agricultural land is important from the perspective of ensuring sufficient food self-supply and on the other hand for protecting the most productive agricultural land, because they are irreplaceable. The protection of agricultural land is also linked to protection of the cultural landscape. Since in Slovenia we did not have a system for the protection of agricultural land in the past, we have lost 70.000 hectares of agricultural land since the independence in 1991 (Kako prenesti ..., 2017). The Government of the Republic of Slovenia has prepared the regulation for defining areas, which are strategically important for our country, while the Rules for specification of the proposal pertaining protected agricultural land (PPAL) provide detailed instructions for the designation of these areas. On the basis of rules and by using the ArcGIS program, we graded areas according to criteria and defined the permanently protected agricultural land (TVKZ), other agricultural land (OKZ) and areas, which are potentially suitable for agriculture (PTVKZ) in Municipality of Novo mesto. In order to determine the impact of certain criteria form rules, we have created different scenarios that exclude certain criteria. The result of the master thesis is a map of TVKZ, OKZ and PTVKZ areas, which is the proposal for protection of agricultural land and calculated areas of TVKZ, OKZ and PTVKZ in hectares.
Varovanje kmetijskih zemljišč je v prvi vrsti pomembno za zagotavljanje zadostne količine hrane, samooskrbo in varovanje najbolj pridelovalno sposobnih kmetijskih zemljišč, saj so nenadomestljiva. Vse bolj se trajno varovanje kmetijskih zemljišč povezuje tudi z vprašanjem razvoja podeželja ter varstvom kulturne krajine. Ker v Sloveniji v preteklosti nismo imeli vzpostavljenega sistema varovanja kmetijskih zemljišč, smo od osamosvojitve leta 1991 do danes izgubili 70.000 ha obdelovalnih kmetijskih površin (Kako prenesti …, 2017). Vlada Republike Slovenije je v ta namen pripravila uredbo, ki določa območja za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena za našo državo, ter Pravilnik o podrobnejših pogojih za določitev predloga trajno varovanih kmetijskih zemljišč ter o podrobnejši vsebini strokovnih podlag s področja kmetijstva (2011), ki določa natančne kriterije za določitev teh območij. Na podlagi modela primernosti, ki je sestavni del pravilnika o podrobnejših pogojih, smo z računalniškim programom ArcGIS območja točkovali glede na kriterije in tako določili trajno varovana kmetijska zemljišča (TVKZ), ostala kmetijska zemljišča (OKZ) in območja, potencialno primerna za kmetijstvo (PTVKZ) na območju Mestne občine Novo mesto. Zaradi ugotavljanja vpliva kriterijev na predlog območij za varovanje kmetijskih zemljišč smo oblikovali različne scenarije, ki izključujejo katerega od kriterijev iz pravilnika. Rezultat magistrskega dela je pripravljena karta predloga območij TVKZ, OKZ in PTVKZ na podlagi modela primernosti ter izračunane površine v hektarih.
113421
V diplomskem delu so predstavljeni rezultati vrednotenja Gaussovega modela zmesi za namen razvrstitve v operativno jakost. Predstavljene so strategije REBMIX in EM za ocenjevanje parametrov Gaussovega modela zmesi. Ocena parametrov temelji na kombinaciji algoritmov REBMIX in EM. Algoritem REBMIX oceni približne začetne parametre Gaussovega modela zmesi na podlagi znane empirične porazdelitve gostote verjetnosti za dani vzorec opazovanj, ki jih nato izboljšamo s pomočjo algoritma EM. Za oceno empirične gostote verjetnosti, ki je potrebna za algoritem REBMIX, smo predstavili več možnih rešitev, ki so privedle do treh različnih strategij REBMIX in EM, in sicer Izčrpna strategija REBMIX in EM, Najboljša strategija REBMIX in EM ter Za oceno empirične gostote verjetnosti se uporablja histogram. Za oceno optimalne histograma smo razvili lasten optimizacijski algoritem, ki temelji na algoritmu spuščanja koordinatnega histograma. Za oceno uspešnosti delovanja koordinatnega histograma smo izbrali Knuthovo pravilo. Za klasifikacijo smo razvili dodaten postopek v treh korakih, s katerim smo prefiltrirali irelevantne lastnosti, hkrati pa smo prikazali način za izboljšanje uspešnosti klasifikacije z vplivanjem na parameter glajenja v histogramski predobdelavi algoritma REBMIX.
The thesis presents the results of the evaluation of the Gaussian mixture model for the purpose of classification in operational strength. REBMIX & EM strategies for estimating the parameters of a Gaussian mixture model are presented. The parameter estimation is based on a combination of the REBMIX and EM algorithms. The REBMIX algorithm estimates the approximate initial parameters of the Gaussian mixture model based on the known empirical probability density distribution for a given sample of observations, which are then improved using the EM algorithm. To estimate the empirical probability density required for the REBMIX algorithm, we presented several possible solutions. This resulted in three different REBMIX and EM strategies, namely Exhaustive REBMIX & EM strategy, Best REBMIX & EM strategy, and Single REBMIX & EM. The histogram is used to estimate the empirical probability density. To estimate the optimal histogram, we have developed our own optimization algorithm based on the coordinate descent algorithm. Knuth's rule was chosen to evaluate the performance of the histogram. For classification, we have developed an additional three-step procedure to philtre out irrelevant features. At the same time, we have shown a way to improve the classification performance by influencing the smoothing parameter in the histogram preprocessing of the REBMIX algorithm.
Doktorsko delo predstavlja rezultate ocenjevanja Gaussovega mešenega modela za potrebe klasifikacije v obratovalni trdnosti. Predstavljene so REBMIX & EM strategije za ocenjevanje parametrov Gaussovega mešanega modela. Ocenjevanje parametrov temelji na kombinaciji algoritma REBMIX in EM. REBMIX algoritem na podlagi znane empirične gostote porazdelitve verjetnosti za določen vzorec opazovanj oceni aproksimativne začetne parametre Gaussovega mešanega modela, ki jih nato izboljšamo s pomočjo EM algoritma. Za oceno empirične gostote porazdelitve verjetnosti, ki jo potrebujemo v algoritmu REBMIX, smo predstavili več možnih rešitev. To je prineslo tri različne REBMIX & EM strategije, in sicer Izčrpna strategija REBMIX & EM, Najboljša strategija REBMIX & EM ter Enotna strategija REBMIX & EM. Za oceno optimalnega histograma, ki ga rabimo pri ocenjevanju empirične gostote porazdelitve verjetnosti, smo prikrojili lasten optimizacijski algoritem. Ta temelji na algoritmu koordinatnega spusta. Za cenilko uspešnosti histograma je bilo izbrano Knuthovo pravilo. Za potrebe klasifikacije smo naredili dodaten tristopenjski postopek filtriranja nepomembnih lastnosti. Hkrati smo nakazali način kako lahko izboljšamo uspešnost klasifikacije, če vplivamo na parameter glajenja v histogramskem predprocesiranju REBMIX algoritma.
130578
Uvod: Splav je namerna prekinitev vitalne nosečnosti do 22. tedna nosečnosti, ki predstavlja velik problem za javno zdravje, saj opozarja na družbena, politična, pravna, kulturna in verska vprašanja ter razprave v vseh družbah. Ženske so po splavu pogosto stigmatizirane, stigme pa pomembno prispevajo tudi k socialni, medicinski in pravni marginalizaciji splava po vsem svetu. Namen našega diplomskega dela je predstaviti problem stigmatizacije žensk po splavu. Zanimalo nas je, kako družba sprejema ženske, ki se odločijo za splav, s kakšnimi vrstami stigmatizacije se soočajo in kakšna je vloga medicinske sestre pri skrbi za ženske, ki se soočajo s stigmatizacijo po splavu. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela v kombinaciji s sistematičnim pregledom znanstvene in strokovno pregledane literature. Obstoječo bibliografijo smo iskali s pomočjo podatkovnih baz Dikul, COBBIS in PubMed v angleškem in slovenskem jeziku. Da bi dobili odgovore na zastavljena vprašanja, smo bibliografske reference iskali v publikacijah med leti 2000 in 2020. Rezultati: V analizo smo vključili 15 bibliografskih enot. Čeprav se ženske za splav odločajo kot odgovor na svoje težke okoliščine, se zaradi tega še vedno soočajo s stigmo. Takšne ženske se v družbi večinoma počutijo stigmatizirane. Zaradi tega imajo po splavu težave z duševnim zdravjem. Optimalen odnos zaposlenih v zdravstvenem sistemu je ključnega pomena za dobro socialno interakcijo s stigmatiziranimi osebami. Razprava in zaključek: Problematika splava lahko pri drugih izzove neodobravanje, zato ženske doživljajo socialno stigmatizacijo. Želijo si empatične obravnave v smislu varnega in udobnega okolja, brez občutka obsojanja. Pomembno je tudi, da medicinska sestra pristopi k ženski na profesionalen in spoštljiv način. Komunikacija mora biti razumljiva tako ženski kot njeni družini. Medicinska sestra mora imeti profesionalen pristop do ženske na način, da jo podpira in jo obravnava s sočutjem.
Introduction: Abortion is the intentional termination of vital pregnancy up to 22 weeks of pregnancy. It represents a major problem for public health, as it draws attention to social, political, legal, cultural and religious issues and debates in all societies. Women are often stigmatised after abortion and the stigmas also significantly contribute to social, medical and legal marginalisation of abortion all over the world. Purpose: The purpose of our graduate thesis is to present the problem of stigmatisation of women after abortion. The main focus is on how the society accepts the women who decide to abort, what types of stigmatisation are they faced with and what is the role of a nurse in terms of taking care of the women who are confronted with stigmatisation after abortion. Methods: A descriptive method of work was used in combination with systematic examination of scientific and peer-reviewed literature. The existing bibliography was searched with the help of databases such as Dikul, COBBIS and PubMed, both in English and Slovenian language. In order to obtain the answers to the given questions, we searched for bibliographic references in the publications between the years 2000 and 2020. Results: 15 bibliographic units were included in the analysis. Although women decide to have an abortion as a response to their difficult circumstances, they are, as a result of that, still faced with stigma. Such women feel stigmatised mostly by society. Because of that, they have problems with mental health after abortion. An optimal attitude of the employees in the healthcare system is of crucial importance for good social interaction with stigmatised persons. Discussion and conclusion: The issue of abortion can cause disapproval in others. For this reason, women experience social stigmatisation. They want emphatic treatment in terms of a safe and comfortable environment, without any feelings of condemnation. It is also important that a nurse approaches a woman in a professional and respectful way. Communication should be understandable both to a woman and her family. A nurse should have a professional approach towards a woman in a way that she is supportive to her and treats her with compassion.
Uvod: Umetna prekinitev nosečnosti je namerna prekinitev vitalne nosečnosti do 22. tedna nosečnosti. Predstavlja velik problem javnega zdravja, ki v vseh družbah prikliče socialna, politična, pravna, kulturna in verska vprašanja ter razprave. Ženske so po umetni prekinitvi nosečnosti pogosto stigmatizirane. Stigma pomembno prispeva k socialni, medicinski in zakonski marginalizaciji umetne prekinitve nosečnosti po celem svetu. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti problem stigmatizacije žensk po umetni prekinitvi nosečnosti. Pri tem se bomo osredotočili, kako družba sprejema ženske, ki se odločijo za umetno prekinitev nosečnosti, kakšne oblike stigmatiziranja doživljajo in kakšna je vloga medicinske sestre pri zdravstveni negi žensk, ki se soočajo s stigmatizacijo po umetni prekinitvi nosečnosti. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna (opisna) metoda dela s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature. Obstoječo znanstveno literaturo smo iskali s pomočjo baz Dikul, COBBIS, PubMed v angleškem in slovenskem jeziku. Za pridobivanje odgovorov na zastavljena vprašanja smo bibliografske vire iskali v objavah med letoma 2000 in 2020. Rezultati: V analizo je bilo vključenih 15 bibliografskih enot. Čeprav ženske izberejo umetno prekinitev nosečnosti kot odgovor na težke okoliščine, se zaradi te svoje odločitve pogosto srečujejo s stigmo. Najbolj se počutijo stigmatizirane s strani družbe. Zaradi tega imajo ženske po umetni prekinitvi nosečnosti številne težave na področju duševnega zdravja. Optimalen odnos zaposlenih v zdravstvu je ključnega pomena za dobro socialno interakcijo z osebami, ki so stigmatizirane. Razprava in zaključek: Umetna prekinitev nosečnosti lahko izzove neodobravanje drugih. Iz tega razloga ženske zaznavajo družbeno stigmatizacijo. Ženske si želijo empatične obravnave v varnem in udobnem okolju brez občutkov obsojanja. Pomembno je, da medicinska sestra pristopi profesionalno in spoštljivo. Komunikacija naj bo razumljiva tako ženski kot njeni družini. Medicinska sestra strokovno pristopa tako, da je ženski v oporo in jo sočutno obravnava.
127127
V času, ko je svetovni splet zelo razvit in tudi uporabniki zahtevajo, je pomembno, da izstopamo v množici spletnih strani. Z naraščanjem uporabe mobilnih naprav je pomembno, da so spletne strani odzivne in prilagodljive različnim velikostim zaslonov. Grafično oblikovanje in vsebine morajo uporabnika prepričati tudi k ponovnemu obisku. V diplomskem delu so opisana aktualna orodja in tehnike za hitro izdelavo prototipov, oblikovanje in razvoj popolnoma odzivnih spletnih strani. Proces je predstavljen na praktičnem primeru spletne knjigarne. V prvem delu je predstavljena analiza obstoječih strokovnih spletnih storitev za spletno knjigarno, ki imajo veliko bazo uporabnikov. V naslednjih poglavjih je opisan proces oblikovanja in razvoja spletne strani. Opisano je tudi, kako narediti odzivno spletno stran in kako narediti predstavljeno vsebino.
In an era where world wide web is very developed and also users are demanding, it is important to stand out in the crowd of websites. With the increase of use of mobile devices it is important that websites are responsive and adaptive to different sizes of displays. Graphic design and content must also convince the user to re-visit. The thesis describes the current tools and techniques for quick prototyping, designing and developing fully responsive websites. The process is presented on a practical case of an online book store. The first part is the analysis of existing professional web services for online bookselling that have a large user base. In the following chapters the process of designing and developing a website is described. It is also written how to make a responsive website and how to make featured content.
V današnjem času, ko je splet zelo razvit, hkrati pa se povečuje zahtevnost uporabnikov, je v množici spletnih strani pomembno izstopati. S porastom uporabe mobilnih naprav je postala pomembna odzivnost oz. prilagodljivost vsem velikostim in oblikam zaslonov. Tudi grafična podoba in vsebina morata uporabnika prepričati o ponovnem obisku. V diplomski nalogi so opisana aktualna orodja in tehnike, s katerimi načrtujemo, oblikujemo in izdelamo odzivno spletno stran, kar tudi predstavimo na praktičnem primeru tj. spletni prodajalni knjig. Da bi spoznali problematiko, smo najprej opravili analizo obstoječih spletnih knjigarn, ki delujejo že mnogo let in imajo veliko bazo uporabnikov. V nadaljevanju je predstavljen proces oblikovanja in izdelave odzivne spletne strani. Opisano je tudi, na kakšen način dosežemo odzivnost spletnih strani in kako izpostavimo pomembno vsebino.
95027
Ozadje Evropska zveza društev za ultrazvok v medicini in biologiji je predlagala kontrastno okrepljen ultrazvok (ZDA) črevesne stene kot alternativno obliko slikanja za spremljanje otrok s Crohnovo boleznijo. Vendar pa stopnja dokazov temelji na odraslih bolnikih. Namen naše raziskave je bil oceniti diagnostično uspešnost kontrastno poudarjene US pri ocenjevanju aktivnosti Crohnove bolezni pri otrocih. Poleg tega smo njeno potencialno vlogo v klinični praksi ovrednotili s primerjavo z uveljavljenimi metodami: ileokolonoskopija, ultrazvok z barvnim Dopplerjevim slikanjem (US-CDI), aktivnost pediatrične Crohnove bolezni (PCDAI), kalprotektin in magnetnoresonančna enterografija (MRE). Drugi namen naše raziskave je bil ugotoviti vlogo kontrastno okrepljene US pri ocenjevanju terapevtskega odziva. Metode in bolniki V prospektivno študijo je bilo vključenih 36 bolnikov (starost 3,5-18 let, s poslabšanjem Crohnove bolezni). V prvem delu raziskave je bila aktivnost bolezni ocenjena pri 24 otrocih na 40 črevesnih segmentih z uporabo US-CDI ter subjektivnih in kvantitativnih kontrastno okrepljenih ZDA. Kvantitativne kontrastno okrepljene ameriške parametre smo primerjali z rezultati histopatologije in nam podali mejne vrednosti za različne stopnje aktivnosti CB, potrebne za nadaljnje ocenjevanje. Ileokolonoskopija je bila uporabljena kot referenčni standard pri izračunu diagnostične natančnosti ocene aktivnosti CD s kvantitativnim kontrastom ZDA in že uveljavljenimi metodami: PCDAI, calprotectin, ileocolonoscopy (36 otrok) in MRE (19 otrok). terapevtski odziv je bil ocenjen s kvantitativnim kontrastom ZDA in PCDAI kot referenčni standard pri 11 otrocih, pri katerih je bilo farmakološko zdravljenje na novo uvedeno ali spremenjeno. Rezultati Najvišja vrednost ojačitve (PE) je bila najbolj napovedni parameter aktivnosti CD pri kvantitativni kontrastni izboljšani oceni v ZDA. PE z mejno vrednostjo 6,9 je imela 72,2% občutljivost in 100% specifičnost pri napovedi zmerne ali hude stopnje vnetja pri histopatologiji. Štirje segmenti so bili lažno ocenjeni kot negativni, verjetno zaradi prisotnosti fibroze v kombinaciji z mešanim vnetjem (zmerno kronično in akutno vnetje različnih stopenj), opaženo pri histopatologiji teh segmentov. V primerjavi s subjektivnim kontrastom v ZDA in ZDA-CDI so imele ZDA z izboljšanim kvantitativnim kontrastom tudi najvišjo diagnostično natančnost 87,5% (subjektivna izboljšava kontrasta ZDA 77,5%, US-CDI 72,5%). Pri zaznavanju aktivnega CD-ja v ileokolonoskopiji je imelo kvantitativno izboljšanje kontrasta ZDA 78,6-odstotno občutljivost (PCDAI 89%, calprotectin 92%) in 100-odstotno specifičnost (PCDAI 75%, calprotectin 43%). Kvantitativna izboljšana ZDA je imela zmerno korelacijo in visoko strinjanje z ileocoloskopijo. MRE je imela nižjo specifičnost v primerjavi s kvantitativno povečavo kontrasta v ZDA (MRE) 67%, kvantitativno izboljšano kontrastno občutljivost v ZDA 100%, vendar višjo kvantitativno natančnost kontrasta (MRE 100%, 75%) MRE ZDA in kvantitativno izboljšano kvantitativno natančnost kontrasta v ZDA (MRE). Diagnostična natančnost kvantitativne kontrastne ojačitve ZDA pri ocenjevanju terapevtskega odziva je bila 72,7%. Kvantitativna kontrastna ojačitev ZDA ima potencial, da postane komplementarna metoda pri ocenjevanju aktivnosti bolezni in terapevtskega odziva CD pri otrocih. Fibroza lahko vpliva na rezultate maksimalne ojačitve in podcenjuje vnetno aktivnost.
Background European Federation of Societies for Ultrasound in Medicine and Biology has suggested contrast-enhanced ultrasound (US) of the bowel wall as an alternative imaging modality for the follow up of children with Crohn disease. However, the level of evidence is based on adult patients. The purpose of our study was to evaluate the diagnostic performance of contrast-enhanced US in the estimation of Crohn disease activity in children. Alongside, we evaluated its’ potential role in clinical practice by comparing it with established methods: ileocolonoscopy, ultrasound with colour Doppler imaging (US-CDI), Pediatric Crohn disease activity (PCDAI), calprotectin and magnetic resonance enterography (MRE). The second purpose of our study was to establish the role of contrast-enhanced US in the estimation of therapeutic response. Methods and patients Thirty-six patients (age 3,5-18) with exacerbation of Crohn disease were included in this prospective study. In the first part of the study, disease activity was evaluated in 24 children on 40 bowel segments using US-CDI and subjective and quantitative contrast-enhanced US. Quantitative contrast-enhanced US parameters were compared to histopathology results and provided us with cut off values for different grades of CD activity, required for future evaluation. Ileocolonoscopy was used as the reference standard when calculating the diagnostic accuracy of CD activity evaluation with quantitative contrast-enhanced US and already established methods: PCDAI, calprotectin, ileocolonoscopy (36 children) and MRE (19 children). Therapeutic response was evaluated with quantitative contrast-enhanced US and PCDAI as the reference standard in 11 children, in which pharmacological treatment was newly introduced or changed. Persistent thickening of bowel wall was required on control US-CDI in all subjects. Treatment choice and follow up period were defined by the paediatrician. Results The peak enhancement value (PE) was the most predictive parameter of CD activity at quantitative contrast-enhanced US evaluation. PE with the cut off 6,9 had 72,2% sensitivity and 100% specificity in prediction of a moderate or severe grade of inflammation at histopathology. Four segments were falsely evaluated as negative, possibly due to the presence of fibrosis in combination with mixed inflammation (moderate chronic and acute inflammation of different degrees) observed at histopathology of these segments. Compared to subjective contrast-enhanced US and US-CDI, quantitative contrast-enhanced US also had the highest diagnostic accuracy of 87,5% (subjective contrast-enhanced US 77,5%, US-CDI 72,5%). In detecting active CD at ileocolonoscopy the quantitative contrast-enhanced US had 78,6% sensitivity (PCDAI 89%, calprotectin 92%) and 100% specificity (PCDAI 75%, calprotectin 43%). The quantitative contrast-enhanced US had a moderate correlation and high agreement with the ileocolonoscopy. MRE had lower specificity compared to quantitative contrast-enhanced US (MRE 67%, quantitative contrast-enhanced US 100%), but higher sensitivity (MRE 100%, quantitative contrast-enhanced US 75%) and diagnostic accuracy (MRE 94,7%, quantitative contrast-enhanced US 79%). Diagnostic accuracy of quantitative contrast-enhanced US in the estimation of therapeutic response was 72,7 %. Conclusion Quantitative contrast-enhanced US has the potential of becoming a complementary method in the evaluation of disease activity and therapeutic response of CD in children. Fibrosis may affect peak enhancement results and underestimate inflammatory activity.
Izhodišče Evropsko združenje društev za ultrazvok v medicini in biologiji je predlagalo ultrazvok (UZ) s kontrastnim sredstvom (KS) kot alternativno metodo za oceno aktivnosti Crohnove bolezni (CB) in uspešnosti njenega zdravljenja pri otrocih. Dokazi o uporabnosti metode temeljijo na raziskavah pri odraslih. Glavni cilj naše raziskave je bil opredeliti diagnostično točnost kvantitativnega UZ s KS pri oceni aktivnosti CB pri otrocih. Obenem smo preverili tudi njegovo potencialno vlogo v klinični praksi v primerjavi z uveljavljenimi diagnostičnimi metodami: z ultrazvokom z doplersko oceno (UZ-CD), ileokolonoskopijo, s klinično oceno aktivnosti CB (angl. Pediatric Crohn disease activity index (PCDAI)), kalprestom in z magnetnoresonančno enterografijo (MRE). Drugi cilj naše raziskave je bil opredeliti vlogo UZ s KS pri oceni uspešnosti zdravljenja CB pri otrocih. Bolniki in metode V prospektivno raziskavo smo vključili 36 otrok (starosti 3,5–18 let) z zagonom CB. V prvem delu raziskave je bila ocena aktivnosti CB analizirana pri 24 otrocih na 40 črevesnih segmentih z UZ-CD in UZ s KS (subjektivno in kvantitativno) ter primerjana s histopatološkimi ocenami istega črevesnega segmenta. Tako pridobljene razmejitvene vrednosti kvantitativnih parametrov pri različnih stopnjah aktivnosti CB smo uporabili v nadaljevanju raziskave pri ocenah aktivnosti CB s kvantitativnim UZ s KS. Zlati standard za izračun diagnostične točnosti kvantitativnega UZ s KS ter primerjalnih metod (PCDAI, kalprest in ileokolonoskopija (36 otrok) ter MRE (19 otrok) je bila ileokolonoskopija. Uspešnost zdravljenja smo ocenjevali s kvantitativnim UZ s KS pri 11 otrocih z na novo uvedenim zdravljenjem ali s spremembo vzdrževalnega zdravljenja, pri katerih je zadebelitev črevesne stene vztrajala ob kontroli. Obliko zdravljenja in časovni okvir spremljanja je odredil lečeči pediater. Ocena uspešnosti zdravljenja je bila vrednotena glede na PCDAI. Rezultati Najbolj napoveden parameter aktivnosti CB je bilo maksimalno obarvanje (angl. peak enhancement (PE)) črevesne stene pri kvantitativnem UZ s KS. Pri razmejitveni vrednosti PE = 6,9 je bila občutljivost kvantitativnega UZ s KS 72-odstotna in specifičnost 100-odstotna za zaznavanje zmerne ali izrazite stopnje aktivnosti CB pri histopatologiji. UZ s KS je štiri segmente ovrednotil kot lažno negativne. Ti so na histopatoloških vzorcih sovpadali s prisotnostjo akutnega vnetja različnih stopenj v kombinaciji s kroničnim vnetjem s fibrozo. V primerjavi s subjektivnim UZ s KS in UZ-CD je imel pri tem tudi najvišjo diagnostično točnost, tj. 87,5-odstotno (subjektivni UZ s KS 77,5-, UZ-CD 72,5-odstotno). Pri zaznavi endoskopsko aktivne bolezni je imel kvantitativni UZ s KS 78,6-odstotno občutljivost (PCDAI 89-, kalprest 92-odstotno) in 100-odstotno specifičnost (PCDAI 75-, kalprest 43-odstotno). Med rezultati kvantitativnega UZ s KS in z ileokolonoskopijo sta bili zmerna stopnja povezanosti in visoka stopnja skladnosti. V primerjavi s kvantitativnim UZ s KS je MRE pokazala nižjo specifičnost, tj. 67-odstotno (kvantitativni UZ s KS 100-odstotno), in višjo občutljivost, tj. 100-odstotno (kvantitativni UZ s KS 75-odstotno), in diagnostično točnost, tj. 94,7-odstotno (kvantitativni UZ s KS 79-odstotno). Diagnostična točnost kvantitativnega UZ s KS pri oceni uspešnosti zdravljenja je bila 72,7-odstotna. Zaključek Kvantitativni UZ s KS ima velik potencial kot dopolnilna metoda pri spremljanju aktivnosti in oceni uspešnosti zdravljenja CB pri otrocih. Prisotnost fibroze vpliva na vrednosti PE in lahko prispeva k podcenjevanju aktivnosti bolezni.
127145
Naloge delovnega spomina od udeležencev zahtevajo hkratno procesiranje in kratkoročno hrambo informacij. Posamezne razlike v kodiranju in vzdrževanju informacij so redko obravnavane. V prvem delu smo izvedli analizo osmih predhodnih raziskav in identificirali 15 različnih strategij delovnega spomina. Na podlagi teh rezultatov smo razvili Vprašalnik o strategijah spomina, ki smo ga uporabili v drugem delu naše raziskave. Sedemindvajset udeležencev, starih od 19 do 25 let, je opravilo vizualno nalogo delovnega spomina in prostorsko nalogo delovnega spomina. Na podlagi odgovorov na anketni vprašalnik smo udeležence razvrstili v skupine glede na njihovo strategijo kodiranja in vzdrževanja ter preverili povezavo med uporabljeno strategijo in točnostjo reševanja naloge. Pri kodiranju informacij so bili udeleženci, ki so uporabljali strategije, ki so zahtevale več manipulacije podatkov (npr. uporaba verbalne asociacije za pomnjenje oblik dražljajev), natančnejši v primerjavi z udeleženci, ki so dražljaje natančno zapomnili v predstavljeni obliki. Pri strategijah vzdrževanja je bil opažen ravno nasprotni trend. Udeleženci, ki niso poskušali aktivno vzdrževati informacij v delovnem spominu, ampak so se pri nalogi zanašali na intuicijo ali razmišljanje o drugih nepovezanih stvareh, so bili uspešnejši. Tisti, ki so poskušali aktivno vzdrževati informacije (npr. verbalno ponavljanje), so v povprečju naredili večje napake. Možna razlaga je, da kodirne strategije v primerjavi s strategijami vzdrževanja v večji meri prispevajo k natančnosti reševanja naloge. Posamezniki, ki so uporabljali učinkovitejše kodirne strategije, so morali v proces vzdrževanja informacij vložiti manj miselnega napora.
Working memory tasks require participants to simultaneously engage in processing and short-term storage of information. Individual differences in encoding and maintenance of information are rarely addressed. In the first part of this study we performed an analysis of eight previous studies and identified 15 different working memory strategies. On the basis of this results we developed a Strategies of Memory Questionnaire, which was used in the second part of our study. Twenty-seven participants, aged 19 to 25 years, performed a visual working memory task and a spatial working memory task. Based on the responses to the questionnaire participants were grouped according to their encoding and maintenance strategy. We examined the connection between the strategy used and the accuracy of solving a task. When encoding information, participants who used strategies that required more manipulation of the data (for example using verbal association for memorizing shapes of stimuli) were more accurate in comparison to the participants who memorized the stimuli exactly in the presented form. For maintenance strategies just the opposite trend was observed. Participants who did not try to actively maintain information in working memory, but relied on intuition or thought about other non-related things during the task, were more successful. Those who tried to actively maintain information (for example verbally repeating) made on average larger errors. A possible explanation is that encoding strategies compared to maintenance strategies have a greater contribution to the accuracy of solving a task. Individuals who used more efficient encoding strategies needed to invest less mental effort into the process of maintaining information.
Naloge delovnega spomina od nas zahtevajo kratkotrajno pomnjenje in upravljanje informacij, redko pa se vprašamo, na kakšen način te informacije vkodiramo in vzdržujemo v delovnem spominu. V prvem delu raziskave smo s pomočjo analize osmih že izvedenih študij delovnega spomina prepoznali 15 različnih strategij pomnjenja informacij. Na podlagi teh rezultatov smo oblikovali vprašalnik strategij pomnjenja, ki smo ga v drugem delu raziskave preverili in uporabili pri nalogi prostorskega delovnega spomina in nalogi vidnega delovnega spomina. V drugem delu raziskave je sodelovalo 27 udeležencev, starih od 19 do 25 let. Na podlagi odgovorov na vprašalnik smo udeležence razdelili v več skupin glede na uporabljeno strategijo vkodiranja in strategijo vzdrževanja informacij v delovnem spominu ter preučili povezavo med uporabljeno strategijo in uspešnostjo reševanja naloge. Ugotovili smo, da so bili natančnejši udeleženci, ki so pri vkodiranju informacij uporabljali strategije, ki so zahtevale večjo mero manipulacije podatkov (npr. iskanje besednih asociacij pri pomnjenju oblik dražljajev), pri strategijah vzdrževanja informacij pa je prišlo do ravno obratnega trenda. V povprečju so manjšo napako naredili udeleženci, ki informacij niso aktivno vzdrževali v spominu, ampak so se zanašali na intuicijo ali pa so med reševanjem razmišljali o stvareh, ki niso bile povezane z nalogo. Manj natančni so bili posamezniki, ki so informacije skušali aktivno vzdrževati v spominu, npr. jih besedno ponavljati. Ena izmed možnih razlag za to je, da strategije vkodiranja informacij v večji meri prispevajo k uspešnosti reševanja naloge, saj so posamezniki, ki so uporabili učinkovitejše strategije pri vkodiranju, oblikovali močnejše povezave med dražljaji in jim kasneje ni bilo treba vlagati toliko mentalnega napora v proces vzdrževanja informacij.
109691
Odvetniki se pri svojem dinamičnem delu osredotočajo na potrebe in interese posameznih strank. Velika je izpostavljenost stresu in delovni obremenitvi, kar se odraža v zadovoljstvu pri delu in splošnem počutju. Po naravi stvari se srečujejo s številnimi situacijami, ki prebudijo različna čustvena stanja. V magistrskem delu smo proučevali doživljanje čustev odvetnikov. Osredotočili smo se na zavedanje in čustvena stanja v praksi odvetniškega poklica, predvsem v sodnih postopkih, in posledično refleksijo v zasebnem življenju. Namen naše raziskave je bil tudi pridobiti vpogled na področje čustvenih kompetenc odvetnika. V raziskavi je sodelovalo šest udeležencev (trije predstavniki ženskega spola in trije predstavniki moškega spola, ki opravljajo odvetniški poklic najmanj pet in največ 15 let), ki smo se odločili za fenomenološko metodo raziskovanja in podatke zbrali s pomočjo vnaprej pripravljenega polstrukturiranega intervjuja. Na podlagi opravljene raziskave nam je lažje razumeti področje doživljanja čustev in zavedanja o čustvenih stanjih med predstavniki odvetniške stroke. Analiza rezultatov je pokazala, da v okviru naše raziskave ne moremo trditi, da odvetniki, kljub temu, da so pri opravljanju svojega poklica bolj racionalno usmerjeni, ne doživljajo čustev oziroma se ne zavedajo svojih čustvenih stanj, da je delo čustveno zelo naporno in stresno, saj udeleženci v naši raziskavi najpogosteje doživljajo občutke vznemirjenosti, utrujenosti in, občasno, jeze pri klientu. Zaradi intenzivnosti in pogostosti doživljanja čustvenih stanj so razvili svoj tehnični pristop. Ugotovili smo, da je pri udeležencih na začetku poklicne kariere močno vplivala tematika obravnavanih primerov, sčasoma pa se je spremenilo njihovo dojemanje obravnavanih primerov. Ugotovili smo, da je med čustvenimi kompetencami najbolj prevladovalo vzajemno reševanje socialnih problemov (sodelovanje z drugimi), ki se je razvilo pri udeležencih. Večina jih ima manj razvito čustveno kompetenco - sposobnost čustvenega umirjanja, ki se kaže v tem, da zaradi preobremenjenosti z delom ne posvečajo pozornosti lastnim notranjim izkušnjam, in občasne čustvene izbruhe.
In their dynamic work, attorneys focus on the needs and interests of individual clients. There is a big exposure to stress and workload, which is reflected in job satisfaction and general well-being. By the nature of things, they encounter many situations that awaken different emotional states. In the master’s thesis, we studied the experiencing of emotions by attorneys. We focused on the awareness and emotional states in the practice of attorney profession, especially in court proceedings, and the consequent reflection in private life. The purpose of our research was to also obtain an insight into the area of attorney’s emotional competences. Six participants (three representatives of female gender and three representatives of male gender) who have been practising as lawyers for a minimum of five years, and a maximum of 15 years, took part in the study. We chose the phenomenological method of research approach and collected the data through a pre-prepared semi-structured interview. Based on the research conducted, it is easier for us to understand the field of experiencing of emotions and the awareness of emotional states among representatives of attorney profession. The analysis of results has shown that, within the frame of our research, we cannot say that attorneys, despite their practising of profession being more rationally oriented, do not experience emotions or are not aware of their emotional states. The work is emotionally very straining and stressful. Participants in our research most often experience feelings of agitation, fatigue and, occasionally, anger at the client. Due to intensity and frequency of experiencing emotional states, they have developed their own technical approach. At the start of their professional careers, they were strongly affected by the subject matter of the cases early but have over time changed their perception of the cases dealt with. We found that among emotional competences, reciprocal social problem-solving (cooperation with others) was the most prevalent as developed in the participants. Most have a less developed emotional competence - the ability of emotional calming, which is reflected in not paying attention to own inner experiences due to work overload, and occasional emotional outbursts.
Odvetniki se pri svojem dinamičnem delu osredotočajo na potrebe in interese posamezne stranke. Izpostavljenost stresu in delovnim obremenitvam je velika, kar se odraža pri zadovoljstvu z delom in splošnem počutju. Po naravi stvari se srečujejo z mnogimi situacijami, ki prebujajo različna čustvena stanja. V magistrskem delu smo preučevali doživljanje čustev odvetnikov. Osredotočeni smo bili na zavedanje doživljanja čustev in čustvenih stanj pri opravljanju odvetniškega poklica predvsem v sodnih postopkih in posledičnem odražanju v zasebnem življenju. Namen naše raziskave je bil pridobiti tudi vpogled v področje čustvenih kompetenc odvetnika. V raziskavi je sodelovalo šest udeležencev (tri predstavnice ženskega spola in trije predstavniki moškega spola), ki opravljajo odvetniški poklic najmanj pet in največ petnajst let. Izbrali smo fenomenološko metodo raziskovalnega pristopa in podatke pridobili s pomočjo vnaprej pripravljenega polstrukturiranega intervjuja.Na podlagi opravljene raziskave lažje razumemo področje doživljanja čustev in zavedanja čustvenih stanj pri predstavnikih odvetniškega poklica. Analiza rezultatov je pokazala, da v okviru naše raziskave ne moremo govoriti o tem, da odvetniki kljub opravljanju poklica, ki je bolj razumsko naravnan, ne doživljajo čustev oziroma da se svojih čustvenih stanj ne zavedajo. Delo je čustveno zelo naporno in obremenjujoče. Udeleženci naše raziskave se najpogosteje srečujejo z občutki razburjenosti, utrujenosti, občasno pa tudi jeze na stranko. Zaradi intenzitete in pogostosti doživljanja čustvenih stanj so oblikovali njim lasten tehnični pristop. Vsebine primerov so se jih v začetku poklicne kariere močno dotaknile, sčasoma pa so spremenili dojemanje obravnavnih primerov. Ugotovili smo, da med čustvenimi kompetencami pri udeležencih kot razvita najbolj prevladuje vzajemno socialno reševanje problemov (sodelovanje z drugimi). Večina udeležencev ima manj razvito čustveno kompetenco, zmožnost čustvene umiritve, kar se pri večini udeležencev odraža na način, da se lastnim notranjim doživljanjem zaradi preobilice dela ne posvečajo in da občasno nekontrolirano čustveno izbruhnejo.
141998
Katepsin V je lizosomska cisteinska peptidaza, ki spada v družino papainu podobnih cisteinskih peptidaz. je pa tesno povezan s katepsinom L; vendar se tako kot katepsin L ne izraža ubikvitous, medtem ko je njegova fiziološka ekspresija moško omejena na timus, testis in roženični epitel. pri patoloških procesih se izraža tudi v drugih tkivih. prispeva k napredovanju raka, kjer smo povečano ekspresijo opazili pri kolorektalnih in karcinomih dojk, ne pa tudi v normalnem kolonalnem ali tkivu. Poleg tega ima katepsin V pomembno vlogo v imunskih celicah in pri protitumorskem imunskem odzivu, kjer je vpleten v aktivacijo cistatina F, ki zavira delovanje citotoksičnih celic. Zaradi vpletenosti v napredovanje raka lahko z usmerjanjem tega encima s selektivnimi inhibitorji odpiramo nove možnosti za izboljšanje imunoterapije raka. V ta namen smo testirali spojine, pridobljene iz virtualnih kemijskih knjižnic, z njihovo molekularno vgraditvijo v aktivno mesto katepsina V. Njihovo inhibicijo aktivnosti katepsina V in selektivnost katepsina za katepsin V v primerjavi s kate Lpsinom smo ovrednotili z encimsko kinetiko in mikroske termoforezo. spojine 7, 26 in 28 so bile identificirane kot najmočnejši inhibitorji katepsina V. Spojine 7 in 28 so selektivni inhibitorji katepsina V, medtem ko je spojina 26 neselektivni inhibitor. Najboljše delujoče spojine so bile nadalje testirane za njihov vpliv na viabilnost celic, da bi določili necitotoksične koncentracije spojin. spojine 7, 26 in 28 niso imele citotoksičnega učinka na celice pri koncentracijah, nižjih od 5 "m". Poleg tega so bile izbrane dodatne spojine iz komercialno dostopnih knjižnic spojin na podlagi strukturnih lastnosti in ocenjene za inhibicijo in selektivnost kate Vpsina z encimsko kinetiko. Med njimi sta bila najmočnejša in najbolj selektivna zaviralca katepsina V. V našem delu smo kot najmočnejši inhibitor katepsina V identificirali piperidin karboksilatni derivat, spojino 7. Ta spojina ima velik potencial za nadaljnji razvoj reverzibilnih, selektivnih in netoksičnih zaviralcev katepsina V, ki bi jih lahko uporabili kot možna protitumorska sredstva.
Cathepsin V is a lysosomal cysteine peptidase, a member of the papain-like cysteine peptidase family. It is closely related to cathepsin L; however, like cathepsin L it is not ubiquitously expressed while its physiological expression is manly limited to thymus, testis, and corneal epithelium. In pathological processes, it is expressed also in other tissues. It contributes to cancer progression, where its increased expression was observed in colorectal and breast carcinomas, but not in the normal colon or mammary tissue. In addition, cathepsin V plays an important role in immune cells and in antitumor immune response, where it is involved in the activation of cystatin F, which impairs the function of cytotoxic cells. Due to its involvement in cancer progression, targeting this enzyme with selective inhibitors may open new possibilities for improvements in cancer immunotherapy. For this purpose, we tested compounds obtained from virtual chemical libraries, by their molecular docking into the active site of cathepsin V. Their inhibition of cathepsin V activity and selectivity for cathepsin V compared to cathepsin L was evaluated by using enzyme kinetics and microscale thermophoresis. Compounds 7, 26, and 28 were identified as the most potent inhibitors of cathepsin V. Compounds 7 and 28 are selective inhibitors of cathepsin V while compound 26 is a non-selective inhibitor. Best performing compounds were further tested for their effect on cell viability to determine non-cytotoxic compound concentrations. Compounds 7, 26, and 28 did not have cytotoxic effect on cells at concentrations lower than 5 μM. Moreover, additional compounds were selected form commercially available compound libraries based on the structural properties and evaluated for inhibition and selectivity for cathepsin V using enzyme kinetics. Among them, compounds 43 and 45 were the strongest and most selective inhibitors of cathepsin V. In our work, as the most potent cathepsin V inhibitor, we identified the piperidine carboxylate derivative, compound 7. This compound has great potential for further development of reversible, selective, and non-toxic cathepsin V inhibitors that could be used as possible antitumor agents.
Katepsin V je lizosomska cisteinska peptidaza iz družine papainu podobnih cisteinskih peptidaz. Katepsin V je zelo soroden katepsinu L, vendar se, za razliko od katepsina L, ki je v telesu povsod izražen, katepsin V v fizioloških pogojih nahaja le v priželjcu, testisih in epiteliju roženice, pri patoloških procesih pa se izraža tudi v drugih tkivih. Katepsin V je udeležen pri napredovanju raka, pri tem se povečano izraža v tumorjih kolorektalnega raka, raka rektuma in dojk, medtem ko v zdravem črevesu in mlečnih žlezah ni prisoten. Poleg tega ima katepsin V pomembno vlogo v imunskih celicah in protitumornem imunskem odzivu, kjer je pomemben pri aktivaciji cistatina F, ki zavira delovanje citotoksičnih celic. Zaradi udeleženosti pri napredovanju raka, regulacija katepsina V s selektivnimi zaviralci odpira možnosti za razvoj novih terapevtskih pristopov in izboljšanje učinkovitosti imunoterapije raka. V okviru magistrske naloge smo zato želeli identificirati potencialne reverzibilne, selektivne in obenem ne toksične zaviralce katepsina V. V ta namen smo testirali spojine, pridobljene iz virtualnih kemijskih knjižnic, ki so bile izbrane na podlagi molekulskega sidranja v aktivno mesto katepsina V. Njihovo sposobnost zaviranja aktivnosti katepsina V in selektivnost za katepsin V v primerjavi s katepsinom L, smo ovrednotili z metodo encimske kinetike in mikrotermoforeze. Pri tem smo ugotovili, da so najmočnejši zaviralci katepsina V spojine 7, 26 in 28. Spojini 7 in 28 sta selektivna zaviralca katepsina V, spojina 26 pa ni selektivna. Spojinam, smo v nadaljevanju določili vpliv na viabilnost celic in določili koncentracije, pri katerih nimajo toksičnih učinkov na celice. Izkazalo se je, da nobena izmed spojin 7, 26 in 28 ni citotoksična pri koncentracijah manjših od 5 µM. Dodatno smo inhibicijo katepsina V in selektivnost za katepsin V z encimsko kinetiko določili še za spojine, ki so bile iz knjižnic komercialno dostopnih spojin izbrane na podlagi strukturnih lastnosti spojin. Med njimi sta se, na podlagi konstante inhibicije, kot najmočnejša in najbolj selektivna zaviralca katepsina V izkazali spojini 43 in 45. V okviru našega dela smo kot najmočnejši zaviralec katepsina V identificirali piperidin karboksilatni derivat sečnine, spojino 7, ki izkazuje velik potencial za nadaljnji razvoj reverzibilnih, selektivnih in ne toksičnih zaviralcev katepsina V, ki bi se lahko uporabljali kot protitumorne učinkovine.
117136
Magistrsko delo preučuje vlogo tiskovnih agencij v javni sferi pri poročanju o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije (Brexit), katerih vloga je posredovanje zanesljivih informacij medijem, ki te informacije posredujejo svojemu občinstvu, kar omogoča oblikovanje javnega mnenja. Preučujem vpliv dejavnikov velikosti tiskovne agencije in njenega bruseljskega biroja, velikost države izvora agencije ter relevantnost Brexita za državo izvora in njene državljane na izpolnjevanje vloge, ki jo ima informacijska žica v javni sferi. Analiza intervjujev z bruseljskimi dopisniki Slovenske tiskovne agencije (STA) in Britanske tiskovne agencije z mednarodno celovitostjo Reutersa in z evropskim uradnikom kaže, da vsi trije dejavniki vplivajo na dostop novinarja do informacij. V določeni meri to vpliva tudi na izpolnjevanje vloge tiskovnih agencij v javni sferi. Novinarji z boljšim dostopom do virov namreč lahko zagotovijo več informacij, ki so tudi bolj zaupanja vredne za svoje prejemnike. ugotovila sem tudi, da obe poročata o EU z evropske perspektive in ne le z nacionalne perspektive, kar pomeni, da prispevata k oblikovanju evropske javne sfere.
This master's thesis examines the role of news agencies in the public sphere when reporting about Great Britain leaving the European Union (Brexit). Their role is to provide reliable information to the media which pass it to their audiences, what enables forming of the public opinion. I study the impact of factors of size of the news agency and its Brussels' bureau, size of the country of origin of the agency and the relevance of Brexit for the country of origin and its citizens on fulfilling news wire's role in the public sphere. The analysis of interviews with Brussels' correspondents of Slovene Press Agency (STA) and British Press Agency with international comprehensiveness Reuters and with an EU official shows that all the three factors impact the journalist's access to the information. To some extent this also impacts the fulfilling of news agencies' role in the public sphere. Namely, journalists with better access to the sources can provide more information that is also more trustworthy to their recipients. Correspondents of STA and Reuters both carry out this role, in their opinion. I have also found out that they both report about the EU from the European perspective and not just from the national perspective, which means that they contribute to the forming of the European public sphere.
V magistrskem delu obravnavam vlogo tiskovnih agencij v javni sferi v procesu poročanja o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije oziroma brexitu. Vloga agencij je, da zagotavljajo zanesljive informacije, ki jih nato mediji posredujejo svojim občinstvom, kar omogoči oblikovanje javnega mnenja. Proučujem vpliv dejavnikov velikosti tiskovne agencije in njenega bruseljskega dopisništva, velikosti države izvora agencije ter relevantnosti brexita za državo izvora in njene državljane na izpolnjevanje vloge tiskovne agencije v javni sferi. Analiza pogovorov z bruseljskima dopisnikoma Slovenske tiskovne agencije (STA) in britanske tiskovne agencije z mednarodno razsežnostjo Reuters ter uradnikom Evropske unije kaže, da vsi trije dejavniki vplivajo predvsem na dostopnost informacij. To pa vsaj do določene mere vpliva tudi na izpolnjevanje vloge tiskovnih agencij v javni sferi, saj lahko novinarji z boljšim dostopom svojim naslovnikom zagotavljajo več in bolj zanesljive informacije. Oba dopisnika sicer trdita, da ustrezno izpolnjujeta to vlogo. V raziskavi sem ugotovil tudi, da s tem, ko novinarja o Uniji ne poročata samo z nacionalnega vidika, ampak tudi z evropskega, prispevata k vzpostavljanju evropske javne sfere.
105078
Ljudje smo bili od nekdaj ustvarjalna bitja in dobro povezani z naravo. Ljudje so že v preteklosti izkazovali svojo ustvarjalnost na področju glasbe, likovne umetnosti in različnih drugih vsebin. Njihova učilnica je bila narava. Naučili so se živeti v ravnovesju z naravo in biti eno z njo. Danes pa je to postalo povsem drugače. Zaradi hitrega načina življenja in tako hitrega razvoja, vendar smo zaradi različnih ciljev izgubili ta stik z naravo (Pori in Klopčič Hološević, 2016). Zato smo to nezavedno prenesli na naše otroke, ki danes odraščajo povsem odtujeni od narave. Veliko časa preživijo v zaprtih prostorih, kjer so neaktivni in brez dražljajev iz naravnega okolja. Otroci morajo preživeti čas v naravi, za prosto igro in učenje v naravi, v zunanjem okolju. Tudi na področju izobraževanja ni nobene razlike. Učitelji še vedno poučujejo v svojih zaprtih učilnicah in večinoma gredo na prostem le v primeru športne lekcije ali nekaterih naravoslovnih tem, ki jih je sicer težko prikazati v zaprtih prostorih. Torej, če želimo, da otrok vzpostavi stik z naravo, ga mora doživeti in ga bo doživel le, če je v njem. Veliko je bilo že raziskanega o tem, kako ima poučevanje v naravi, načelo gozdne pedagogike, pozitiven učinek na otroke, zelo malo pa je bilo raziskanega posebej z vidika vpliva gozda na ustvarjalnost pri opravljanju likovnih nalog. V teoretičnem delu smo opisali ustvarjalnost na splošno, pomen spodbujanja ustvarjalnosti pri učencih, različne strategije spodbujanja ustvarjalnosti, otroško ustvarjalnost nasploh in specifično ustvarjalnost pri likovni umetnosti, dejavnike likovnega ustvarjanja, s katerimi smo v empiričnem delu vrednotili likovne izdelke, nato pa še nekaj besed o motivaciji. Kasneje smo se še bolj osredotočili na področje pouka na prostem in se nato posebej dotaknili gozdne pedagogike kot ene izmed oblik učenja na prostem. V empiričnem delu smo s pomočjo kvalitativne raziskave in deskriptivne metode ugotavljali razliko med ustvarjalnostjo likovnih izdelkov in motivacijo učencev za izvajanje likovnih dejavnosti v notranjem okolju (učilnica v naravi) in zunanjem okolju (učilnica v gozdu). Z učenci smo opravili 6 likovnih nalog, in sicer 3 likovne naloge v notranjem prostoru (učilnica v zaprtih prostorih) in 3 druge v zunanjem prostoru (učilnica v gozdu). S podrobno analizo likovnih izdelkov učencev smo ugotavljali, kako gozd kot zunanje učno okolje vpliva na ustvarjalnost, motivacijo in razpoloženje otrok. Na podlagi treh ocenjevalcev, ki so likovne izdelke otrok ocenjevali po ravneh, z opazovanjem in po pogovoru z učenci, so rezultati raziskave pokazali, da so učenci pokazali višjo stopnjo ustvarjalnosti in motivacije pri ustvarjanju likovne učilnice na prostem (gozdna učilnica) kot pri pouku v zaprtih prostorih (notranja učilnica). Na podlagi dobljenih rezultatov lahko spodbudimo še enega pedagoga, natančneje likovnega pedagoga, da se odloči za izvajanje likovnih nalog v učilnici na prostem (gozdna učilnica) in otrokom omogoči to izkušnjo.
Humans have always been creative beings and well connected with nature. Already in the past, people have shown their creativity in the field of music, fine arts and various other contents. Nature was their classroom. They learned to live in balance with nature and be one with it. Nowadays, however, this has become completely different. Due to the fast lifestyle, and such rapid development, but different goals we have lost this contact with nature (Pori and Klopčič Hološević, 2016). As a result, we unconsciously passed this on to our children, who today are growing up quite alienated from nature. They spend a lot of time indoors, where they are inactive and without stimuli from the natural environment. Children need to spend time in nature, for free play as well as learning in nature, in the outdoor environment. There is no difference in the field of education either. Teachers still teach in their indoor classrooms and mostly go outdoors only in case of a sports lesson or some science topics which are otherwise difficult to show indoors. So, if we would like the child to make contact with nature back, he must experience it, and he will experience it only if he is in it. Much has already been researched on how teaching in nature, the principle of forest pedagogy, has a positive effect on children. However, very little has been researched specifically in terms of the impact of the forest on creativity in performing art tasks. In the theoretical part we described creativity in general, the importance of encouraging it in students, different strategies to encourage creativity, children's creativity in general and specific creativity in fine arts, factors of artistic creativity by which we evaluated art products in empirical work and then a few words about motivation. Later, we focused even more on the field of outdoor teaching and then touched specifically on forest pedagogy as one of the forms of outdoor learning. We also used this type of outdoor teaching in empirical work. In the empirical part, we used qualitative research and a descriptive method to determine the difference between the creativity of art products and the motivation of students in performing those arts in the indoor environment (indoor classroom) and the outdoor environment (forest classroom). We performed 6 art tasks with the students, namely , 3 art tasks in the indoor space (indoor classroom) and the other 3 tasks in the outdoor space (forest classroom). With a detailed analysis of students' art products, we tried to determine how the forest, as an external learning environment, affects the creativity, motivation, and the mood of the children. Based on three evaluators who evaluated children's art products by levels, by observation and after talking to students, the results of the research showed that students showed a higher level of creativity and motivation in creating art outdoors (forest classroom) than indoors (indoor classrooms). Based on the obtained results, we can encourage another pedagogue, more precisely an art pedagogue, to decide to perform art tasks in the outdoor environment (forest classroom) and provide children with this experience.
Ljudje smo po naravi ustvarjalna bitja in povezana z naravo. Že v preteklosti so ljudje kazali svojo ustvarjalnost na področju glasbe, likovne umetnosti in raznoraznih vsebin. Narava je bila njihova učilnica. Učili so se živeti v ravnovesju z naravo in biti eno z njo. V današnjem času pa je to postalo povsem drugače. Zaradi hitrega načina življenja in tako naglega razvoja, drugačnih ciljev pa smo mi ta stik z naravo izgubili (Pori in Klopčič Hološević, 2016). To smo posledično nezavedno prenesli na otroke, ki pa le-ti danes odraščajo precej odtujeni od narave. Veliko časa preživijo v zaprtih prostorih, v katerih so neaktivni in brez spodbud z naravnega okolja. Otroci potrebujejo preživljanje v naravi, tako prosto igro kot tudi samo učenje v naravi, v zunanjem okolju. Tudi na področju izobraževanja ni nič drugače. Učitelji se še kar poslužujejo poučevanja v matičnih učilnicah, v zaprtih prostorih, in se večinoma odpravijo ven na prosto le v primeru kakšne športne ure ali morebiti kdaj kakšne naravoslovne teme, ki se jo sicer težko prikaže v notranjem, zaprtem prostoru. Če torej želimo, da otrok nazaj vzpostavi stik z naravo, jo mora doživeti, doživel pa jo bo le tako, če bo v njej. Veliko je že raziskanega, kako poučevanje v naravi, princip gozdne pedagogike pozitivno vpliva na otroke. Zelo malo pa je raziskanega specifično z vidika vpliva gozda na ustvarjalnost pri izvajanju likovnih nalog. V teoretičnem delu smo opisali ustvarjalnost na splošno, pomen spodbujanja le-te pri učencih, različne strategije spodbujanja ustvarjalnosti, na splošno ustvarjalnost otrok in specifično ustvarjalnost pri likovni umetnosti, dejavnike likovne ustvarjalnosti, po katerih smo vrednotili likovne izdelke v empiričnem delu, in nato še nekaj besed o motivaciji. Kasneje smo se še bolj posvetili področju izvajanja pouka na prostem in se nato dotaknili specifično gozdne pedagogike kot ene izmed oblik učenja na prostem. Le-to smo namreč tudi mi uporabili v empiričnem delu. V empiričnem delu smo s kvalitativno raziskavo in deskriptivno metodo ugotavljali razliko med ustvarjalnostjo likovnih izdelkov in motivacijo učencev pri izvajanju likovnih nalog v notranjem okolju (notranja učilnica) in zunanjem okolju (gozdna učilnica). Z učenci smo izvedli 6 likovnih nalog, in sicer 3 likovne naloge v notranjem prostoru (notranji učilnici), 3 naloge pa v zunanjem prostoru (gozdni učilnici). S podrobno analizo likovnih izdelkov učencev smo poskušali ugotoviti, kako vpliva gozd kot zunanje učno okolje na ustvarjalnost, motivacijo otrok in samo razpoloženje učencev. Na podlagi treh ocenjevalcev, ki so ocenjevali likovne izdelke otrok po stopnjah, po opazovanju in po pogovoru z učenci, so rezultati raziskave pokazali, da so učenci pokazali višjo stopnjo ustvarjalnosti in motivacije pri likovnem ustvarjanju v zunanjem prostoru (gozdni učilnici) kot v notranjem prostoru (notranji učilnici). Glede na dobljene rezultate lahko spodbudimo, da se še kakšen pedagog, natančneje likovni pedagog odloči za izvajanje likovnih nalog v zunanjem okolju (gozdni učilnici) in otrokom omogoči to izkušnjo.
135527
Vozli imajo negativen vpliv na mehanske lastnosti lesa, zaradi vpliva na naklon zrn, zato je les lahko manj primeren za določeno uporabo. Namen diplomskega dela je bil preučiti povezanost grč in mehanskih lastnosti lesa ter oceniti različne metode merjenja grč. Izvedena je bila primerjava metod merjenja grč, navedenih v standardih DIN 4074-1 in BS 4978. Položaje in velikosti grč smo izmerili na 475 smrekovih in jelovih konstrukcijskih elementih dimenzij 50 mm x 150 mm x 4000 mm. Nato smo z destruktivnim štiritočkovnim upogibnim preizkusom določili globalni modul elastičnosti in upogibne trdnosti. Ugotovili smo, da grče vplivajo na trdnost lesa, vendar pa je napovedovanje trdnosti lesa samo na podlagi grč precej nezanesljivo (r = 0,27 do 0,56). Bolj zanesljive napovedi trdnosti na osnovi grč je razvrščanje v skladu s standardnimi pravili DIN 4074-1 za nosilce (parameter A r = 0,56) in z razmerjem območja grč v skladu s standardom BS 4978 (parameter tKAR; r = 0,54). Najmanj zanesljiv kriterij je globina bočnih vozlov (parameter EEB; r = 0,28), pri čemer je bil izkoristek zrnavosti večji, ko so bili vozli ocenjeni s standardom BS 4978; pri uporabi standarda DIN 4074-1 pa je bilo razmerje podcenjenih elementov previsoko (87,4%).
Knots have an adverse effect on the mechanical properties of wood, due to influence on slope of grain, therefore wood can be less suitable for particular use. The purpose of this thesis was to examine the correlation between knots and the mechanical properties of wood and also the evaluation of different knots measuring methods. A comparison of knot measuring methods listed in the DIN 4074-1 and BS 4978 standards was carried out. The knots positions and size were measured on 475 spruce and fir structural elements with the dimension 50 mm x 150 mm x 4000 mm. Then, the global modulus of elasticity and bending strength were determined, by a destructive four-point bending test. It was established that knots affect wood strength; however, predicting wood strength based only on knots is fairly unreliable (r = 0.27 to 0.56). More reliable strength predictions on the base of knots is grading in accordance with the DIN 4074-1 standard rules for beams (parameter A; r = 0.56) and by knot area ratio grading in accordance with the BS 4978 standard (parameter tKAR; r = 0.54). The least reliable criterion is the depth of lateral knots (parameter EEB; r = 0.28). The yield of grading was higher when the knots were evaluated by BS 4978 standard; when using the DIN 4074-1 standard, however, there was too high ratio (87.4%) of underestimated elements.
Grče zmanjšujejo uporabnost lesa, saj je na mestih grč močno spremenjen potek oz. lokalni naklon lesnih vlaken, zato ima grčav les slabše mehanske lastnosti. V nalogi smo ugotavljali, kakšne so povezave med grčavostjo in mehanskimi lastnostmi lesa ter primerjali različna pravila ocenjevanja grčavosti. Grče smo ocenjevali po pravilih, ki so podana v DIN 4074-1 standardu in BS 4978 standardu. Položaj in velikost grč smo določali na 475 smrekovih in jelovih konstrukcijskih elementih dimenzij 50 mm x 150 mm x 4000 mm. S štiri-točkovnim upogibnim preskusom smo elementom določili globalni modul elastičnosti in upogibno trdnost. Ugotovili smo, da grčavost vpliva na trdnost, da pa je napovedovanje trdnosti samo na podlagi grč dokaj nezanesljivo (r = 0,27 do 0,56). Najzanesljivejše je napovedovanje trdnosti na podlagi ocene grčavosti po pravilih DIN 4074-1 standarda za razvrščanje nosilcev (parameter A; r = 0,56) in na podlagi ocene deleža grč v prerezu nosilca po BS 4978 standardu (parameter tKAR; r = 0,54). Najmanj zanesljiv kriterij za ocenjevanje grč je globina bočnih grč (parameter EBB; r = 0,28). Izkoristek razvrščanja je bil višji pri razvrščanju na podlagi BS 4978 standarda, pri razvrščanju po DIN 4074-1 standardu pa je bil zelo visok delež (87,4 %) prenizko razvrščenih elementov.
117879
Zagotavljanje zanesljive distribucije električne energije predstavlja glavni cilj vsakega elektroenergetskega sistema, kar se odraža tudi v spreminjanju regulacije operaterjev distribucijskih sistemov s strani regulativnih organov na dereguliranih in ponovno reguliranih trgih električne energije. Na dereguliranih in ponovno reguliranih trgih električne energije regulativni organi za operaterje distribucijskih sistemov vse pogosteje sprejemajo predpise, ki temeljijo na uspešnosti. Regulativni režim, ki temelji na uspešnosti, zagotavlja distribucijskim javnim službam spodbude za povečanje gospodarske učinkovitosti in jih hkrati odvrača od žrtvovanja zanesljivosti storitev ob izvajanju teh spodbud. S povečevanjem porabe v elektroenergetskih sistemih, ki je posledica vse večjega števila električnih vozil, je to lahko težka naloga. Prevladujoče mnenje avtorjev v literaturi je, da bo treba z naraščanjem števila električnih vozil zgraditi nove proizvodne enote ali pa bo treba v elektroenergetski sistem uvesti zmanjšanje porabe, da bi ohranili zadostno stopnjo zanesljivosti elektroenergetskega sistema. Nesporno je, da polnjenje električnih vozil predstavlja dodaten stres za elektroenergetski sistem, vendar trditve v literaturi nimajo matematične razlage in to je bila glavna motivacija za raziskavo, izvedeno v okviru te doktorske disertacije. Za celovito predstavitev obravnavanih tem je v prvem delu doktorske disertacije podan pregled zanesljivosti elektroenergetskega sistema in tehnologije električnih vozil, v prvem delu pa tudi odgovori na štiri ključna vprašanja glede zanesljivosti elektroenergetskega sistema, in sicer, kaj je zanesljivost elektroenergetskega sistema, kako se vzdržuje zanesljivost elektroenergetskega sistema, kako se jo lahko meri in kakšna je cena (ne) zanesljivosti elektroenergetskega sistema, v nadaljevanju pa so predstavljeni vsi različni tipi električnih vozil, ki so danes na voljo na trgu. Električna vozila lahko razdelimo v dve kategoriji, baterijska električna vozila in hibridna vozila, kjer lahko hibridna vozila nadalje razdelimo na serijska in vzporedna hibridna vozila. Poleg baterijskih in hibridnih električnih vozil obstaja tudi posebna kategorija električnih vozil, ki jih poganjajo gorivne celice. V nadaljevanju bomo obravnavali različne uporabe električnih vozil v okviru elektroenergetskih sistemov, kot jih vidijo avtorji v literaturi. Avtorji napovedujejo, da bodo električna vozila uporabljena za upravljanje povpraševanja, maksimiranje dobička na trgih električne energije, maksimiranje uporabe obnovljivih virov energije in zagotavljanje pomožnih storitev. Na koncu prvega dela diplomske naloge smo vključili še poglavje o uporabi električnih vozil za zagotavljanje zanesljivosti elektroenergetskega sistema, ki bralca seznani z vsebino drugega dela diplomske naloge, v drugem delu pa smo predstavili novo metodo za ocenjevanje učinkovitosti ukrepov za zagotavljanje zanesljivosti elektroenergetskega sistema in nov optimizacijski model polnjenja in praznjenja akumulatorjev električnih vozil, da bi čim bolj povečali zanesljivost elektroenergetskega sistema z uporabo energije iz električnih vozil. Metode ocenjevanja učinkovitosti ukrepov za zagotavljanje zanesljivosti elektroenergetskega sistema predstavljajo izvirni znanstveni prispevek doktorske disertacije. Metoda ocenjevanja učinkovitosti ukrepov za zagotavljanje zanesljivosti elektroenergetskega sistema je v prvi vrsti namenjena sistemskim operaterjem za načrtovanje naložb na dereguliranih trgih z električno energijo. Ker je letni proračun distribucijskih podjetij v okviru ureditve na podlagi uspešnosti odvisen predvsem od njihove sposobnosti izvajanja stroškovno učinkovitih naložb, ki ohranjajo zadostno raven zanesljivosti elektroenergetskega sistema, je s prehodom na novo regulativno ureditev potreben nov pristop k načrtovanju naložb. Uporaba predlagane metode zmanjšuje finančna tveganja, povezana z novo regulativno ureditvijo, saj temelji na simulaciji vpliva različnih investicijskih kandidatov na zanesljivost elektroenergetskega sistema.Primerjava različnih investicijskih kandidatov temelji na novih indeksih investicijske učinkovitosti, ki so tudi izvirni znanstveni prispevek doktorske disertacije. Čeprav predstavljena metoda uporablja indekse za primerjavo različnih investicijskih kandidatov, so indeksi splošni in jih je mogoče uporabiti tudi za oceno morebitnih drugih ukrepov za zagotavljanje zanesljivosti elektroenergetskega sistema. To je dokazano v drugem delu doktorske disertacije, kjer s pomočjo indeksov primerjamo dva različna načina zagotavljanja zanesljivosti elektroenergetskega sistema, in sicer prva rešitev predvideva optimizacijo polnjenja in praznjenja električnih vozil, druga rešitev pa predvideva gradnjo novega agregata v elektroenergetskem sistemu. Zadnji del doktorske disertacije pa je namenjen predstavitvi novega inovativnega načina zagotavljanja zanesljivosti elektroenergetskega sistema z optimizacijo polnjenja in praznjenja električnih vozil, priključenih na elektroenergetski sistem. Predstavljena metoda predstavlja glavni izvirni znanstveni prispevek doktorske disertacije. Metoda temelji na optimizaciji časa in trajanja polnjenja in praznjenja električnih vozil. Z uporabo predlagane metode se lahko veliko število električnih vozil hkrati priključi na električno omrežje brez poslabšanja zanesljivosti elektroenergetskega sistema. Izkazalo se je, da je z uporabo predlagane metode mogoče do neke mere povečati zanesljivost elektroenergetskega sistema. Omenjeno dejstvo daje električnim vozilom možnost, da sodelujejo pri zagotavljanju rezerv v elektroenergetskem sistemu, kjer bi lahko celo nadomestili konvencionalne proizvodne enote v sistemu. Za opravljanje pomožnih storitev bi bili lastniki električnih vozil upravičeni tudi do nekaterih denarnih nadomestil, doktorska disertacija pa je zaključena s primerjavo teh dveh načinov zagotavljanja rezerv v elektroenergetskem sistemu.
Providing reliable distribution of electric energy represents a main goal of every electric power system, which is also reflected in changing of regulation of distribution system operators by regulatory authorities in deregulated and re-regulated electricity markets. In deregulated and re-regulated electricity markets, regulatory authorities are increasingly adopting performance based regulation for distribution system operators. A performance based regulation regime provides distribution utilities with incentives for economic efficiency gains, and at the same time discourages them from sacrificing service reliability while pursuing these incentives. With increasing consumption in power systems as a result of increasing number of electric vehicles this can present a difficult task. Prevailing opinion of authors in the literature is that with increasing number of electric vehicles new generation units will have to be built or consumption reductions will have to be introduced in the power system in order to maintain a sufficient level of power system reliability. It is indisputable truth that charging of electric vehicles represents an additional stress for the power system, but claims in the literature lack of mathematical explanation and that was the main motivation for the research conducted as part of this doctoral thesis. For a comprehensive presentation of topics covered first part of the doctoral thesis provides an overview of the reliability of the power system and electric vehicle technology. The first part also answers to four key questions regarding power system reliability, namely, what is power system reliability, how is reliability of power system maintained, how it can be measured and what is the price of (un)reliability of a power system. Further on we present all different types of electric vehicles available on the market today. Electric vehicles can be divided into two categories, battery electric vehicles and hybrid vehicles where hybrid vehicles can be further divided into the serial and parallel hybrids. Besides battery and hybrid electric vehicles there is also a special category of electric vehicles that are powered by fuel cells. Further on we discuss different uses of electric vehicles in the context of electric power systems as seen by authors in the literature. The authors predict that electric vehicles will be used for demand side management, maximization of profits in electricity markets, maximization of use of renewable energy and provision of ancillary services. At the end of the first part of the thesis we also included a chapter about the use of electric vehicles for provision of power system reliability that introduces the reader to the content of the second part of the thesis. In the second part of the thesis we present a new method for assessment of efficiency of measures for power system reliability provision and a new optimization model of charging and discharging of electric vehicle batteries in order to maximize power system reliability with the use of energy from electric vehicles. Aforementioned methods represent an original scientific contribution of the doctoral dissertation. The method for assessment of efficiency of measures for power system reliability provision is primarily intended for system operators to plan investments in deregulated electricity markets. Since yearly budget of distribution utilities under performance based regulation mainly depends on their ability to perform cost effective investments that maintain sufficient level of power system reliability, new approach to investment planning is needed with the transition to the new regulatory regime. The use of proposed method reduces financial risk associated with the new regulatory regime, since it is based on simulation of the effect of different investment candidates on power system reliability. Comparison of different investment candidates is based on new investment efficiency indices which are also an original scientific contribution of the doctoral dissertation. Although presented method uses indices for comparison of different investment candidates, the indices are general and can also be used for assessment of any other measures for power system reliability provision. This is proved in the second part of the doctoral thesis, where we use the indices to compare two different ways of power system reliability provision. The first solution envisions an optimization of charging and discharging of electric vehicles and the second solution envisions a construction of a new generation unit in the power system. The last part of the doctoral dissertation is dedicated to presentation of new innovative way of provision of power system reliability with optimization of charging and discharging of electric vehicles connected to electric power system. Presented method represents a main original scientific contribution of this doctoral thesis. The method is based on optimization of time and duration of charging and discharging of electric vehicles. With the use of proposed method a large number of electric vehicles can be simultaneously connected to the power grid without deterioration of the power system reliability. As it turns out it is even possible to increase the power system reliability to some extent with the use of proposed method. Aforementioned fact gives electric vehicles a possibility to participate in power system reserve provision, where they could even replace conventional generation units in the system. For providing ancillary services the owners of electric vehicles would also be entitled to some monetary compensation. Doctoral thesis is concluded by comparison of these two ways of reserve provision in electric power system.
Zagotavljanje zanesljive oskrbe odjemalcev z električno energijo predstavlja primarno nalogo elektroenergetskih sistemov, na kar kaže tudi spreminjanje načina regulacije sistemskih operaterjev v dereguliranih trgih z električno energijo. Regulatorji pri regulaciji sistemskih operaterjev namreč vse pogosteje uvajajo regulacijo kakovosti dobave električne energije, ki v ospredje postavlja prav zanesljivost sistema. Prihodki sistemskih operaterjev so pri regulaciji kakovosti dobave električne energije zaradi uporabe nagrajevalno penalizacijskih shem namreč neposredno odvisni od zanesljivosti sistema. Posledično si sistemski operaterji želijo cenovno učinkovitega zagotavljanja zanesljivosti sistema, kar pa bo v prihodnosti ob večanju porabe kot posledica vse večjega števila električnih vozil v sistemu vse prej kot lahka naloga. V literaturi in razpravah strokovnjakov se največkrat izpostavlja, da bo potrebno ob povečanem številu električnih vozil elektroenergetski sistem podpreti z novimi viri ali posegi v porabo, da bi se zagotovila pričakovana stopnja zanesljivosti. Neizpodbitno velja, da vozila predstavljajo dodatno obremenitev sistema, saj iz njega črpajo energijo potrebno za transport, vendar pa se v literaturi redko zasledi matematično in analitsko podkrepljenost tovrstnih razprav. To dejstvo predstavlja motivacijo za raziskave v okviru te doktorske naloge. Za celovito predstavitev obravnavane tematike zato v prvem delu doktorske disertacije podajamo pregled področja zanesljivosti elektroenergetskega sistema in tehnologije električnih vozil. Pri tem odgovorimo na štiri ključna vprašanja v zvezi z zanesljivostjo elektroenergetskega sistema, in sicer kaj zanesljivost sistema sploh je, kako jo zagotavljamo, kako jo merimo in kakšna je cena (ne)zanesljivosti sistema. V nadaljevanju pri predstavitvi tehnologije električnih vozil uvodoma predstavimo različne tipe električnih vozil, ki jih poznamo. Električna vozila v osnovi delimo na baterijska električna vozila in hibridna vozila, pri čemer hibridna vozila delimo še naprej na serijske in vzporedne hibride. Prav posebno vrsto električnih vozil pa predstavljajo vozila s pogonom na gorivne celice. V okviru predstavitve električnih vozil nato podamo možnosti njihove uporabe v okviru elektroenergetskega sistema kot jih vidijo avtorji v literaturi. Avtorji v literaturi predvidevajo, da bo mogoče električna vozila uporabljati pri upravljanju s porabo v sistemu, pri maksimizaciji dobička na trgu z električno energijo, pri maksimizaciji izrabe obnovljivih virov energije in pri zagotavljanju sistemskih storitev, pri čemer se v literaturi omenjata predvsem regulacija frekvence in napetosti v sistemu. Naštetim poglavjem na koncu dodamo še poglavje o uporabi električnih vozil za zagotavljanje zanesljivosti elektroenergetskega sistema, ki bralca uvede v tematiko drugega dela doktorske naloge. V drugem delu naloge predstavimo novo metodo za vrednotenje ukrepov za zagotavljanje zanesljivosti elektroenergetskega sistema in nov način optimizacije polnjenja in praznjenja električnih vozil, ki omogoča maksimizacijo zanesljivost elektroenergetskega sistema ob prisotnosti električnih vozil v sistemu. Metodi predstavljata izvirna znanstvena prispevka doktorske disertacije. Metoda za vrednotenje ukrepov za zagotavljanje zanesljivosti elektroenergetskega sistema je primarno namenjena sistemskim operaterjem za načrtovanje investicij v dereguliranih trgih z električno energijo. Pri regulaciji kakovosti dobave električne energije so namreč prihodki sistemskih operaterjev neposredno odvisni od zanesljivosti sistema. Pri spremembi regulatornega okvira se zato pokaže potreba po novem pristopu k investicijskemu načrtovanju elektroenergetskega sistema. Uporaba predlagane metode zmanjšuje tveganja, ki jih prinaša nov način regulacije, saj temelji na simulaciji učinkov predvidenih investicijskih kandidatov na zanesljivost sistema. Pri tem metoda investicijske kandidate med seboj primerja na podlagi kazalnikov učinkovitosti investicij, ki predstavljajo novost in so eden od izvirnih prispevkov znanosti v disertaciji. Čeprav v okviru metode kazalnike uporabljamo za primerjavo različnih investicijskih kandidatov, pa so kazalniki splošni in jih je moč uporabiti tudi za vrednotenje morebitnih drugih ukrepov za zagotavljanje zanesljivosti elektroenergetskega sistema. To dokazuje njihova uspešna uporaba v zaključku doktorske naloge, kjer s pomočjo kazalnikov primerjamo dva načina zagotavljanja zanesljivosti sistema. Prvi način predvideva optimizacijo polnjenja in praznjenja električnih vozil, drugi način pa predvideva izgradnjo nove elektrarne v sistemu. V zadnjem delu disertacije predstavljamo inovativen način zagotavljanja zanesljivosti elektroenergetskega sistema, in sicer z optimizacijo polnjenja in praznjenja električnih vozil v sistemu. Predlagana optimizacijska metoda predstavlja osrednji izvirni znanstveni prispevek doktorske disertacije. Metoda temelji na optimizaciji časa in trajanja polnjenja in praznjenja električnih vozil, z njeno uporabo pa je mogoče v elektroenergetski sistem vključiti veliko število električnih vozil, ne da bi se pri tem zanesljivost sistema poslabšala. Prav nasprotno, izkaže se namreč, da je mogoče s pomočjo metode zanesljivost sistema, do določene mere celo izboljšati. Ugotovljeno dejstvo daje električnim vozilom možnost sodelovanja pri nudenju sistemske storitve zagotavljanja rezerve moči, pri čemer bi lahko z optimizacijo polnjenja in praznjenja električnih vozil celo nadomeščali klasične proizvodne vire v sistemu. Pri tem bi uporabniki vozil za nudenje storitve pričakovali določeno finančno nadomestilo. Doktorsko disertacijo sklenemo z analizo ekonomske primerjave omenjenih načinov zagotavljanja rezerve moči v elektroenergetskem sistemu.
94825
Glavni namen diplomskega dela je predstaviti pripravo na sveti zakon na tradicionalen način, ki ga je predlagal papež Frančišek v svoji apostolski spodbudi Radost ljubezni. V današnjem času je priprava na ta zakrament eden najpomembnejših stebrov svetega zakona. Izpolnjujemo naše krščansko življenje v ljubezni. V Sloveniji je priprava na zakon standard, ki je v praksi prisoten že več kot 30 let. V vseh teh letih se priprava izvaja v skladu s predstavljenimi pravili in smernicami. Družinsko življenje in zakonska ljubezen nista le situacija med dvema človekoma, ki ljubita in sta ljubljena, ampak tudi za njuno skupnost. Njuna ljubezen se izraža s prijaznostjo, ponižnostjo, strpnostjo in resnicoljubnostjo. Ta vrsta ljubezni je glavna vez med možem in ženo, vendar to ni samoumevno ali bolje reči, to ne pride z zakonsko zvezo, ampak je vseživljenjsko delo za vašo drugo (boljšo polovico), potrebno je potrpljenje, prijaznost in strpnost. Da bi dosegli srečno in izpolnjeno zakonsko življenje, je zelo pomembno, da se pripravite na zakonsko zvezo s spodbudo papeža Frančiška Veselje življenja, tako da lahko bodoči mož in žena gradita trden odnos, ki temelji na zaupanju in razumevanju.
Main purpose of this thesis is to present preparation on the holy matrimony on the traditional way, suggested by pope Francis in his apostolic encouragement named Amoris laetitia(The joy of love). Nowadays, one of the most important pillars of holy matrimony is preparation on this sacrament. We fulfill our Christian life in love. In Slovenia, matrimony preparation is a standard that has been in practice over 30 years. All over these years, preparation is preformed in accordance with presented rules and trends. Family life and matrimonial love are not only a situation between two people, that love and are loved, but also for their community. Their love is being expressed with kindness, humility, tolerance and truthfulness. That kind of love is main bond between a husband and wife, but it’s not self-evident or better to say, it does not come with marriage, but it’s a lifelong work for your other (better) half, it takes patience, kindness and tolerance. To reach happy and fulfilled matrimonial life it is very important to prepare for the matrimony by Pope Francis encouragement The joy of life, so the expectant husband and wife to be can build a solid relationship , based on trust and understanding.
Glavni namen diplomskega dela je predstavitev priprave na zakon po tradicionalnem načinu in predlogi papeža Frančiška, ki jih podaja v posinodalni apostolski spodbudi Radost ljubezni. V današnjem času je še posebej pomembna priprava na zakon, ki je osnova za skupno življenje. Krščansko življenje ima smisel v ljubezni, ki jo vsakodnevno živimo. Cerkev v Sloveniji vodi organizirano pripravo na zakon že več kot 30 let, jo ves čas pripravlja in izvaja v skladu s potrebami novih oblik in smernic. Družinsko življenje in zakonska ljubezen nista le stanje, ki osrečujeta tistega, ki ljubi in tistega, ki je ljubljen. Ta ljubezen se izraža z dobroto, ponižnostjo, strpnostjo in resnicoljubnostjo. Takšna ljubezen veže zlasti moža in ženo, vendar ni sama po sebi umevna, oziroma se ne pridobi s sklenitvijo zakonske zveze in privolitvijo, temveč si je potrebno zanjo prizadevati, biti potrpežljiv, ljubezen graditi z dobroto, strpnostjo. Menim, da je za doseganja navedenega zelo pomembna priprava na zakon kot jo predlaga papež Frančišek v spodbudi Radost ljubezni, kjer se bodoča zakonca še bolje spoznata, gradita trden odnos, ki temelji na zaupanju in sporazumevanju.
100797
Uvod: Bočni zvin gležnja je ena izmed najpogostejših poškodb, ki se pojavijo med športom ali drugo telesno dejavnostjo. Več kot polovica posameznikov ne poišče ustrezne pomoči v zdravstvenih ustanovah. Najpomembnejši dejavnik tveganja za ponovni zvin gležnja je zgodovina nekdanjega zvina gležnja in celo prvi lahko preraste v kronično nestabilnost gležnja. To stanje povzroča občutek nestabilnosti, bolečine, otekline, zmanjšan obseg gibanja, šibkost in subjektivne izkušnje zmanjšane funkcije gležnja. Dolgoročno lahko to privede do razvoja osteoartroze, poškodbe hrustanca in kirurškega zdravljenja. Kronična nestabilnost gležnja je sestavljena iz fizioloških, mehanskih, senzoričnih, motoričnih, osebnih in okoljskih dejavnikov, zato obravnava le enega dejavnika ni najbolj primeren način zdravljenja. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti vpliv različnih vadbenih programov na dinamično ravnotežje in subjektivno oceno funkcionalnosti pri posameznikih s kronično nestabilnostjo gležnja. Metode dela: Literaturo smo iskali v podatkovni bazi PubMed s pomočjo izbrane kombinacije ključnih besed. Članki so v angleškem jeziku, v polnem besedilu, največ 5 let in tisti, ki so obravnavali posameznike s kronično nestabilnostjo gležnja. Rezultati: Na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev je bilo v pregled literature vključenih pet raziskav, ki so preučevale učinek izbrane vadbe pri posameznikih s kronično nestabilnostjo gležnja. V programih so bile uporabljene vadba za moč, vadba ravnotežja ali kombinacija obeh. Po izvedbi kombiniranega programa sta dve raziskavi potrdili izboljšanje, po izvedbi izoliranega programa za moč ali ravnotežje pa ni bilo nobenih izboljšav. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je kombinacija vadbe za moč in ravnotežje edini primeren pristop za obravnavo kronične nestabilnosti gležnja. Za preučevanje vpliva izoliranih programov za moč ali ravnotežje so potrebne nadaljnje raziskave pri različnih parametrih vaj, rezultatov pa ne moremo posplošiti na celotno populacijo, saj so v raziskave vključeni samo mladi posamezniki.
Introduction: Lateral ankle sprain is one of the most common injuries that occur during sport or other physical activity. More than half of individuals do not seek for suitable help in health institutions. The most important risk factor for recurrent sprain is the history of former ankle sprain and even the first one can grow into chronic ankle instability. This condition causes feeling of instability, pain, swelling, reduced range of motion, weakness, and subjective experience of reduced ankle function. In the long term this can lead to development of osteoarthrosis, joint cartilage injury and surgical treatment. Chronic ankle instability consists of physiological, mechanical, sensory, motor, personal and environmental factors and that’s why addressing just one factor isn’t the most appropriate way of treatment. Purpose: The purpose of this thesis is to present the effect of different exercise programs on dynamic balance and subjective assessment of functionality in individuals with chronic ankle instability. Methods: The literature was searched in PubMed database using a selected combination of keywords. Articles in English, full text, not older than 5 years and those which examined individuals with chronic ankle instability were included in the analysis. Results: Based on the inclusion and exclusion criteria, five studies were included in the literature review. All investigated the effect of selected exercise program in individuals with chronic ankle instability. Strength training, balance training or combination of both were used in the programs. Two studies confirmed improvement after the combination program was performed. No improvements were confirmed after performing isolated strength or balance program. Discussion and conclusion: We found that the combination of strength and balance training is the only suitable approach for treating chronic ankle instability. To examinate the effect of isolated programs for strength or balance further research is needed with different parameters of exercises. The results cannot be generalized on whole population because studies only included young individuals.
Uvod: Lateralni zvin gležnja sodi med najpogostejše poškodbe, ki se zgodijo med športno ali drugo telesno aktivnostjo. Več kot polovica posameznikov si po zvinu gležnja ne poišče ustrezne oskrbe v zdravstveni ustanovi. Največje tveganje za ponovni zvin predstavlja zgodovina predhodnega zvina gležnja, že prvi akutni zvin pa lahko dolgoročno preraste v kronično nestabilnost gležnja. Stanje povzroča pogoste občutne nestabilnosti gležnja in vztrajajoče simptome, kot so bolečina, otekanje, omejena gibljivost, šibkost in subjektivno doživljanje zmanjšane funkcije gležnja. Dolgoročno lahko to stanje privede do osteoartroze, poškodbe sklepnega hrustanca in na koncu tudi do potrebnega operativnega zdravljenja. Kronična nestabilnost gležnja je skupek fizioloških, mehanskih, senzoričnih, motoričnih, osebnih in okoljskih dejavnikov, zato naslavljanje le enega dejavnika v rehabilitaciji ni najustreznejši način zdravljenja. Namen: Namen diplomskega dela je s pregledom literature predstaviti vpliv različnih vadbenih programov na dinamično ravnotežje in subjektivno oceno funkcionalnosti pri posameznikih s kronično nestabilnostjo gležnja. Metode dela: Iskanje literature je potekalo preko podatkovne baze PubMed z izbrano kombinacijo ključnih besed. V analizo so bile vključene prosto dostopne raziskave v angleškem jeziku, stare 5 let ali manj, in tiste, ki so vključevale preiskovance s kronično nestabilnostjo gležnja. Rezultati: Na podlagi vključitvenih in izključitvenih dejavnikov smo v pregled vključili 5 raziskav. Vsi so preverjali uspešnost določenega vadbenega programa pri posameznikih s kronično nestabilnostjo gležnja. Vadbeni programi so vsebovali vadbo za moč, vadbo za ravnotežje ali kombinacijo obeh. V dveh raziskavah so potrdili izboljšanje stanja po izvajanju kombiniranega programa, po izvajanju izoliranih programov vadbe za moč ali ravnotežje v nobeni raziskavi niso potrdili izboljšanja. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je edini ustrezen pristop pri zdravljenju kronične nestabilnosti gležnja izvajanje kombinirane vadbe za moč in ravnotežje. Za preverjanje učinkovitosti izoliranih programov za moč ali ravnotežje so potrebne dodatne raziskave z drugačnimi parametri vadbe. Raziskave so vsebovale po starosti zelo mlad vzorec, zato je rezultate nemogoče posplošiti na celotno populacijo.
140569
Sprejemanje sankcij v mednarodnem pravu je postal pogost pojav, ne samo s strani držav, ampak vedno bolj tudi s strani mednarodnih organizacij (IO). Še več, sankcije se postopoma ne sprejemajo za uresničevanje posameznega interesa, temveč za zaščito splošnega interesa, vključno z odzivom na hude in sistemske kršitve človekovih pravic, apartheida, vojaških udarov in prepovedane uporabe sile. Ne glede na njeno širitev, je sankcioniranje prakse IO ostalo nenaslovljeno v doktrini, pri čemer različni vidiki upravičenosti in omejitve, ki omejujejo sprejetje sankcij s strani IO, ostajajo neurejeni. Namen te študije je pokazati, da obveznosti obveščanja kot samostojni subjekti mednarodnega prava aktivno prispevajo k varstvu splošnega interesa. Študija opredeljuje obstoječe mednarodne pravne režime, ki določajo in omejujejo sprejemanje sankcij s strani obveznosti obveščanja v splošnem interesu, ter pojasnjuje splošne in posebne pogoje za uporabo teh režimov za obveznosti obveščanja. Medtem ko imajo države splošne zmogljivosti in pristojnosti, ki so teritorialno (in niso bistveno omejene), je upravičenost obveznosti obveščanja do sprejemanja sankcij v konkretni situaciji odvisna od različnih pojmov, vključno z osebnostjo, mednarodno pravno sposobnostjo, pristojnostjo in pripisovanjem. Te se v tej študiji razume kot splošne pogoje za sprejetje sankcij s strani mednarodnih organizacij. Da bi se prilagodili posebni dihotomni naravi mednarodnih organizacij - po kateri so stvaritve mednarodnega prava in so v veliki meri odvisne od svojih članic, hkrati pa avtonomni subjekti mednarodnega prava, ki ustvarjajo svoj notranji pravni sistem - je bistveno razlikovati med različnimi vidiki njihovih dejavnosti, ki določajo njihovo umestitev v sistem mednarodnega prava. Zlasti razlikovanje med zmogljivostmi in pristojnostmi na eni strani ter notranjimi in zunanjimi odnosi obveznosti obveščanja na drugi nam pomaga razumeti, kako se za obveznosti obveščanja uporabljajo posebni pogoji, ki izhajajo iz konkretnih ureditev, ki urejajo sprejetje sankcij (mednarodno institucionalno pravo, splošni mednarodni pravni režim protiukrepov, posebni pogodbeni režimi in splošni režim pogodb). Poleg tega ta študija s kartiranjem obstoječih mednarodnih pravnih ureditev in analizo ustrezne prakse v okviru teh ureditev izpostavlja pluralnost režimov, predpostavlja različne vrste interakcij med njimi in hkrati opredeljuje njihove možne konvergence in konflikte.
The adoption of sanctions in international law has become a common phenomenon, not only by States, but increasingly also by international organizations (IO). What is more, sanctions are progressively adopted not for the pursuance of an individual interest, but for the protection of the general interest, including in response to grave and systemic violations of human rights, apartheid, military coups and the prohibited use of force. Regardless of its expansion, the sanctioning practice of IOs has been left unaddressed in doctrine, whereby various aspects of entitlement and the limitations that restrict the adoption of sanctions by IOs remain unsettled. The aim of this study is to demonstrate that IOs, as autonomous subjects of international law, actively contribute to the protection of the general interest. This study identifies existing international legal regimes that frame and limit the adoption of sanctions by IOs in the general interest and explains the general and specific conditions for the application of these regimes to IOs. While States enjoy general capacities and competences, which are territorially (and not substantially) limited, the entitlement of IOs to adopt sanctions in a concrete situation depends on a variety of concepts, including: international legal personality, capacity, competence and attribution. In this study, these are understood as the general conditions for the adoption of sanctions by IOs. To accommodate the specific dichotomous nature of IOs - whereby they are creations of international law and are to a large extent dependent on their members, while at the same time autonomous subjects of international law, creating their own internal legal system - it is essential to distinguish between various aspects of their activities, which determine their positioning within the system of international law. In particular, making the distinction between capacities and competences on the one hand and the internal and external relations of IOs on the other, helps us understand how specific conditions, deriving from concrete regimes governing the adoption of sanctions (international institutional law, the general international legal regime of countermeasures, specific treaty-based regimes and the general regime of treaties) apply to IOs. In addition, by mapping the existing international legal regimes and the analysis of the corresponding practice under them, this study outlines the plurality of regimes, presupposes different types of interactions between them and simultaneously also delineates their possible convergences and conflicts.
Sankcije v mednarodnem pravu so postale del stvarnosti, pri čemer jih ne sprejemajo samo države, temveč vse pogosteje tudi mednarodne organizacije (MO). Posebej pomembno je, da sankcije pogosto niso sprejete z namenom zaščite posamičnega (individualnega) interesa, ampak za zaščito splošnega interesa, na primer kot odziv na hude in sistematične kršitve človekovih pravic, apartheid, vojaške udare ali prepovedano uporabo sile. Ne glede na razmah prakse MO pa doktrina sankcij ne obravnava ustrezno. Pri tem različni vidiki upravičenja in pogojev, ki omejujejo sprejem sankcij s strani MO, ostajajo nejasni. Namen te študije je prikazati, da MO kot avtonomni subjekti mednarodnega prava aktivno pripomorejo k zaščiti splošnega interesa. Študija opredeljuje različne obstoječe pravne režime, ki uokvirjajo in zamejujejo sprejem sankcij za zaščito splošnega interesa s strani MO, ter razloži splošne in posebne pogoje za uporabo teh režimov s strani MO. Države uživajo splošno pravno sposobnost in pristojnosti, ki so ozemeljsko (in ne vsebinsko) zamejene, upravičenje MO za sprejem sankcij v posamezni situaciji pa je odvisno od različnih pojmov, kot so: mednarodna pravna subjektiviteta, pravna sposobnost, pristojnost in pripisljivost. V tej študiji so ti opredeljeni kot splošni pogoji za sprejem sankcij s strani MO. Za ustrezno umestitev MO kot subjektov mednarodnega prava v mednarodnopravni sistem je ključno upoštevanje njihove posebne, dihotomne narave: na eni strani gre za tvorbe mednarodnega prava, ki so pretežno odvisne od svojih držav članic, vendar pa so MO hkrati avtonomni subjekti mednarodnega prava, ki ustvarjajo svoje lastne, notranjepravne sisteme. Ta posebna značilnost zahteva razlikovanje med različnimi vidiki MO. Zlasti je pomembno razlikovanje med pravno sposobnostjo in pristojnostjo na eni strani ter notranjimi in zunanjimi odnosi, ki jih MO tvorijo na drugi. Razlikovanje med temi pojmi in odnosi je bistveno za razumevanje, kako se posebni pogoji, kot izhajajo iz posameznih režimov, ki urejajo sprejem sankcij (mednarodno institucionalno pravo, splošni mednarodnopravni režim protiukrepov, posebni pogodbeni režimi ter splošni režim prava mednarodnih pogodb), uporabljajo pri sprejemu sankcij s strani MO. Na podlagi pregleda obstoječih mednarodnopravnih režimov in preučitve sankcij, ki so na njihovi podlagi sprejeti v praksi, ta študija opredeljuje tudi različne vrste medsebojnih vplivov med temi režimi ter njihovega morebitnega sovpadanja (konvergence) in navzkrižij (konfliktov).
138250
Dve splošni značilnosti klasične kitajske filozofije sta imanentnost in kontekstualnost. Prvo od obeh je mogoče opaziti v Tian "Analekti v konceptu transcendence" (Ne), drugo pa je mogoče videti v pozornosti, ki jo Konfucij daje konkretnim družbenim situacijam, ne pa abstraktnim univerzalnim načelom. Koncept tianskega pravičnosti "," odnosi so ljudje v skladu z vzorci pravilnega vedenja. Njegova najvišja funkcija je doseganje harmonije. Ren (Ne) je glavna značilnost etično neoporečne osebe. Njegov pomen je zelo širok in ga ne moremo omejiti, da se nanaša na določeno vrlino. To je mogoče razlagati tako kot značilnost ene osebe ali kot značilnost skupnosti. Povezava med li in ren je prav tako odvisna od posameznikove razlage, nekateri pogledi vzamejo ren za temeljno, nekateri držijo, da je li temeljna. Filialna pobožnost xiao) ima pomembno vlogo v konfucijanski filozofiji, ker ima slednja najpomembnejše odnose v družini. Zhong (e) označuje našo pripravljenost, da dajemo svoje, ko služimo drugim. Kozmični red ali Zevs je imanentna sila, ki usmerja vse dogodke. Prohaireza je naša volja in naša racionalna sposobnost, ki lahko reflektira samega sebe. Naša naloga je, da ohranimo voljo v svojem naravnem stanju, svobodno in pod našim nadzorom. V vlogi državljana sveta nikoli ne delujemo v svojem lastnem interesu, temveč izključno za dobro celote. Državljan sveta je ideal, proti kateremu stremimo. Dokler pa ga ne dosežemo, delujemo v skladu z zahtevami naših preostalih družbenih vlog. Konfucijska etika vlog in Epiktetova etika vlog se razlikujeta po pomembnosti, ki jo vsak od obeh pripisuje družini, in po funkciji, ki jo vsaka etika igra v svoji filozofiji, medtem ko so jima skupne dolžnosti, povezane z vlogo sina.
Two general characteristics of classic Chinese philosophy are immanent transcendence and contextuality. The first of the two can be observed in Confucius’ Analects in the concept of Tian (天), while the second can be seen in the attention Confucius gives to concrete social situations, rather than to abstract universal principles. The concept of ritual propriety li (禮) regulates the relationships people are in through patterns of proper behaviour. Its highest function is the realisation of harmony. Ren (仁) is the main feature of an ethically impeccable person. Its meaning is very broad and one cannot limit it to refer to a particular virtue. It can be interpreted both as a feature of one person or as a feature of a community. The connection between li and ren likewise depends on one’s interpretation, some views take ren to be fundamental, some hold that li is the fundamental one. Filial piety xiao(孝) plays an important role in Confucian philosophy, because the latter holds relationships in the family as the most important. Zhong (忠) denotes our readiness to give our utmost when serving other people. Epictetus’ most important concepts are cosmic order and prohairesis. Cosmic order or Zeus is an immanent force, which directs all events. Prohairesis is our volition and our rational faculty, capable of reflecting on itself. Our task is to preserve volition in its natural state, free and under our control. In the role of citizen of the world we never act in our self-interest, but rather exclusively for the good of the whole. Citizen of the world is an ideal, towards which we aspire. Until we reach it however, we act according to the requirements of our remaining social roles. Confucian role ethics and Epictetus’ role ethics differ in the importance, that each of the two gives to the family, and in the function each role ethics plays in its respective philosophy, while what they have in common is the duties associated with the role of a son.
Dve splošni značilnosti klasične kitajske filozofije sta imanentna transcendenca in kontekstualnost. Prva je v Konfucijevih Razpravah vidna v konceptu Tian (天), druga pa v pozornosti, ki jo Konfucij posveča konkretnim socialnim situacijam, namesto abstraktnim univerzalnim principom. Koncept obrednosti li (禮) regulira odnose med ljudmi s pomočjo vzorcev primernega vedenja. Njegova najvišja funkcija je doseg harmonije. Ren (仁) je poglavitna značilnost etično odličnega človeka. Njegov pomen je zelo širok in ni ga mogoče zamejiti le na eno vrlino. Lahko ga interpretiramo kot lastnost enega človeka ali pa tudi kot lastnost skupnosti. Povezava med lijem in renom je prav tako odvisna od interpretacije, nekateri pogledi imajo ren za fundamentalen, nekateri pa li. Filialna pieteta xiao (孝) igra pomembno vlogo v konfucijanstvu, ker so odnosi znotraj družine najpomembnejši od vseh. Zhong (忠) nakazuje našo pripravljenost dati vse od sebe, ko služimo soljudem. Epiktetova najpomembnejša koncepta sta kozmični red in prohairesis. Kozmični red ali Zevs je imanentna sila, ki usmerja vse dogajanje. Prohairesis je naša volja, naš razum sposoben samorefleksije. Naša naloga je, ohranjati voljo v njenem naravnem stanju, povsem svobodno in pod našim nadzorom. V vlogi državljana sveta ne delujemo v lastnem interesu, temveč izključno za skupno dobro. Državljan sveta je ideal, h kateremu stremimo, do dosega pa se ravnamo v skladu z zahtevami ostalih družbenih vlog. Konfucijanska etika vlog in Epiktetova etika vlog se razlikujeta po pomembnosti, ki jo ena in druga pripisuje družini in po funkciji etike vlog v posamezni filozofiji, podobni pa sta si v zahtevah povezanih z vlogo sina.
117154
Kanonične korelacijske metode so družina statističnih metod za analizo korelacije med dvema množicama spremenljivk. Standardna tehnika za reševanje problemov kanonične korelacijske analize temelji na problemu lastnih vrednosti. Kanonična rešitev je sestavljena iz para kanoničnih spremenljivk in ustrezne kanonične korelacije. Prvi par kanoničnih spremenljivk ima največjo kanonično korelacijo, drugi par kanoničnih spremenljivk ima drugo največjo kanonično korelacijo in tako naprej. Prvotna kanonična korelacijska analiza je bila razvita za preučevanje linearnih razmerij med dvema množicama spremenljivk. Da bi povečali fleksibilnost izvirne metode, je bilo predlaganih več razširitev kanonične korelacijske analize. Dve razširitvi bosta podrobneje obravnavani, omejena kanonska korelacijska analiza in omejena kanonična korelacijska analiza jedra. Prva raziskuje linearne odnose in slednja nelinearne odnose. Standardna tehnika za reševanje dveh omejenih problemov je omejena na prvi par kanonskih spremenljivk. Proces iskanja ima eksponentno časovno zahtevnost in celo problemov z nekaj deset spremenljivkami ni mogoče rešiti v izvedljivem času. V doktorski disertaciji predlagamo alternativno tehniko za reševanje dveh omejenih problemov. Predlagana alternativna tehnika temelji na izmeničnih najmanjših kvadratih in regularizaciji. S kombinacijo obeh smo uspeli rešiti dva omejena problema z več deset tisoč spremenljivkami v izvedljivem času. Predlagana alternativna tehnika je bila izvedena kot več algoritmov v Pythonu. Algoritmi so bili uspešno aplicirani v analizo mednarodnih ocenjevalnih podatkov TIMSS in na problem medjezikovnega pridobivanja informacij.
Canonical correlation methods are a family of statistical methods for the analysis of correlation between two sets of variables. The standard technique for solving canonical correlation analysis problems is based on an eigenvalue problem. The canonical solution consists of a pair of canonical variables and the corresponding canonical correlation. The first pair of canonical variables has the largest canonical correlation, the second pair of canonical variables has the second largest canonical correlation, and so on. The original canonical correlation analysis was developed to examine linear relationships between two sets of variables. In order to increase the flexibility of the original method, several extensions of canonical correlation analysis have been proposed. Two extensions will be discussed in some detail, restricted canonical correlation analysis and restricted kernel canonical correlation analysis. The former examines linear relationships and the latter non-linear relationships. The standard technique for solving the two restricted problems is limited to the first pair of canonical variables. The search process has an exponential time complexity and even problems with a few tens of variables cannot be solved in a feasible time. In this doctoral dissertation we propose an alternative technique for solving the two restricted problems. The proposed alternative technique is based on the alternating least-squares and regularization. Combining both, we were able to solve the two restricted problems with tens of thousands of variables in a feasible time. The proposed alternative technique was implemented as several algorithms in Python. The algorithms were successfully applied to the analysis of TIMSS international assessment data and to the problem of cross-language information retrieval.
Kanonične korelacijske metode sestavljajo družino statističnih metod, ki omogočajo analizo povezanosti med dvema množicama spremenljivk. Standardni postopek reševanja temelji na reševanju problema lastnih vrednosti. Kanonično rešitev sestavljata par kanoničnih spremenljivk in pripadajoča kanonična korelacija. Kanonične rešitve so med seboj nekorelirane in si sledijo po padajoči vrednosti kanonične korelacije. Klasična kanonična korelacijska analiza proučuje linearno povezanost med dvema množicama spremenljivk, medtem ko nadgradnje osnovne metode omogočajo tudi druge vrste analiz. Podrobneje bomo obravnavali dve vrsti nadgradenj, in sicer kanonično korelacijsko analizo z nenegativnimi omejitvami in jedrno kanonično korelacijsko analizo z nenegativnimi omejitvami. Prva omogoča analizo linearne povezanosti in druga analizo nelinearne povezanosti. Standardni postopek reševanja obeh problemov z nenegativnimi omejitvami je omejen na izračun prve kanonične rešitve. Zaradi eksponentne časovne zahtevnosti postopka so že problemi z nekaj deset spremenljivkami praktično nerešljivi v razumnem času. V doktorski disertaciji je predstavljen alternativni pristop, ki temelji na uporabi metode alternirajočih najmanjših kvadratov in regularizacije. Oboje skupaj nam omogoča, da lahko v razumnem času poiščemo prvo in ostale kanonične rešitve za probleme z več deset tisoč spremenljivkami. Predlagani alternativni pristop za reševanje problemov z nenegativnimi omejitvami smo zapisali v obliki algoritmov, ki smo jih implementirali v programskem jeziku Python. Na primeru podatkov iz mednarodne raziskave TIMSS in medjezičnega iskanja informacij smo predlagane algoritme tudi uspešno preizkusili.
119897
V magistrskem delu smo preučevali koagulacijske lastnosti kozjega mleka iz ekološke in konvencionalne reje. Raziskavo smo opravili v PRC za živinorejo v Logatcu s 55 živalmi slovenske alpske pasme koz. Koze smo razdelili na ekološko in konvencionalno skupino. Vsako skupino smo prehranjevali izključno z ekološkimi ali konvencionalnimi prilagojenimi prehranskimi dodatki, prav tako pa smo imeli prost dostop do ekološke oziroma konvencionalne paše. Med štirimi vzorčenji smo zbrali podatke o količini pridelanega mleka. Vsak vzorec mleka, odvzet od posamezne živali, je bil nadalje pregledan glede kemijske sestave (maščoba, proteini, laktoza), števila somatskih celic in lastnosti koagulacije mleka. Količina proizvedenega mleka se med sistemi reje ni razlikovala, niti kemijska sestava niti povprečno število somatskih celic. Lastnosti koagulacije mleka so bile ocenjene s tremi parametri, in sicer s hitrostjo koagulacije (r), hitrostjo nastajanja koaguluma (k20) in trdoto koaguluma (a30). Kozje mleko iz ekološke reje se je statistično značilno hitreje koaguliralo, medtem ko se Ker podobne raziskave v Sloveniji na to temo še niso bile izvedene, menimo, da so ugotovitve naše raziskave pomembne tudi za rejce koz, ki mleko predelujejo tudi v sir, da se bodo lažje odločali o načinu reje (EKO ali KON).
In MSc thesis, we examined coagulation properties of goat milk from organic and conventional farming. The research was taken in the PRC for Animal Husbandry in Logatec with 55 animals of Slovenian Alpine goat breed. Goats were divided into organic and conventional group. Each group was fed exclusively with either organic or conventional adapted fed and feed supplements. Goats also had free access to the organic or conventional pasture, respectively. During four samplings, we collected data about produced milk quantity. Each milk sample, collected from individual animal, was further examined for the chemical composition (fat, proteins, lactose), somatic cell counts and milk coagulation properties. The quantity of produced milk did not differ among farming systems, did neither chemical composition nor average somatic cell counts. Milk coagulation properties were evaluated with three parameters, namely with coagulation rate (r), coagulum formation rate (k20) and coagulum firmness (a30). Goat milk from organic farming significantly faster coagulated, while other two parameters did not differ statistically. Since similar research in Slovenia on this topic has not yet been carried out, we believe that the findings of our research are important for goat breeders, who also process milk into cheese, so that they can decide more easily about the method of farming (EKO or KON).
V magistrskem delu smo proučevali koagulacijske sposobnosti mleka (KSM) koz ekološke (EKO) in konvencionalne (KON) reje. Raziskavo smo izvedli na PRC za živinorejo – Logatec s 55 kozami slovenske srnaste pasme. Koze so bile razdeljene v EKO in KON skupino. Koze vsake skupine so bile krmljene z izključno EKO ali KON prirejeno krmo ter krmnimi dodatki. Koze so prav tako imele prost dostop na EKO ali KON pašnik. Tekom štirih vzorčenj mleka smo zbrali tudi podatke o količini prirejenega mleka. Odvzetim vzorcem mleka posamezne živali, smo določili kemijsko sestavo (maščoba, beljakovine in laktoza), število somatskih celic (ŠSC) ter KSM. Količina prirejenega mleka se ni razlikovala glede na način reje, prav tako tudi ne kemijska sestava ter ŠSC. KSM smo ovrednotili s tremi parametri, in sicer s hitrostjo koagulacije (r), hitrostjo nastajanja koaguluma (k20) in čvrstostjo koaguluma (a30). Mleko koz iz EKO skupine je značilno hitreje koaguliralo, medtem ko se ostala dva parametra nista statistično razlikovala. Ker podobnih raziskav v Sloveniji na omenjeno tematiko še ni bilo narejenih, menimo, da so ugotovitve naše raziskave pomembne predvsem za rejce koz, ki mleko predelujejo tudi v sir, da se bodo lažje odločili glede načina reje (EKO ali KON).
107953
V prispevku je opisana relevantnost zimskega običaja "dneva pretepanja" (obhaja se 28. decembra) na heterogenem obmejnem območju Koroške, v Mežiški dolini in Podjuni, kjer smo z govornim spraševanjem pridobili podatke o tem, ali so otroci še "pretepeni ", kakšno obliko ima dan" nedolžnih otrok "in predvsem katere fraze še vedno uporabljajo. Poudariti je treba, da se kljub temu, da ima starejša generacija velik vpliv na ohranjanje lokalnega narečja in starih običajev, znanje o nacionalni kulturi in njenem oživljanju vse bolj prenaša v organizirani obliki, v kateri imajo pomembno vlogo vzgojitelji, vzgojiteljice, vzgojiteljice, kulturna društva, avdio-vizualna sredstva in tako naprej.
The paper describes the relevance of the winter custom of "beating day" (celebrated on 28th December) in the heterogeneous border area of Koroška/Carinthia, in the Mežica Valley and Podjuna. Through spoken questioning, information was obtained as to whether children are still "beaten", what shape the day of "innocent children" takes and, above all, which sayings are still used. It should be emphasised that, in spite of the older generation having a great influence on the preservation of local dialect and old customs, knowledge about national culture and its revival is increasingly transmitted in an organised format, in which an important role is played by nursery teachers, school teachers, cultural societies, audio-visual resources and so on.
V prispevku želim prikazati aktualnost zimske šege, in sicer tepežni dan (ki se praznuje 28. decembra) na mejnem in raznolikem območju Koroške (v Mežiški dolini in Podjuni). Na podlagi pogovorov sem pridobila informacijo, ali sodobni otroci še tepežkajo/otépajo/šapajo, kako doživljajo dan nedolžnih otrok ter predvsem, katere reke pri tem uporabljajo. Poleg tega želim poudariti, da, kljub temu da ima velik vpliv na ohranjanje domačega narečja in starih šeg starejša generacija, se védenje o narodovi kulturi in njeni oživitvi vse bolj prenaša tudi organizirano (javno) - na njeno (ne)ohranjenost vplivajo vzgojiteljice v vrtcih, učiteljice v šolah, kulturna društva, avdiovizualna sredstva itn.
127363
Zaradi hitrega napredka znanosti v zadnjih desetletjih je vse težje slediti napredku. Učencem v osnovni šoli se trenutno predstavljajo aktualne teme, zato bi bilo smiselno, da bi bili tudi oni izpostavljeni aktualnim znanstvenim temam. Učitelji se iz različnih razlogov ne odločajo, da bi učence izpostavljali tem temam, čeprav bi jim to lahko olajšal prilagodljiv učni načrt v osnovni šoli. Hidrogeli so materiali, ki lahko spremenijo svojo obliko glede na spremembe v okolju, npr. spremembe pH, temperature, koncentracije soli itd. Njihova najpomembnejša lastnost je absorpcija vode. poleg tega lahko zadržujejo vodo pod visokim pritiskom. uporabljajo se v vrtnarstvu, ekologiji, higienskih pripomočkih, medicini in tkivnem inženirstvu. v času osnovnošolskega izobraževanja učenci ne dobijo dovolj informacij o sodobnih pametnih materialih pri pouku naravoslovja in tehnike. učitelji se izogibajo predstavljanju teh materialov predvsem zato, ker nimajo znanja o njih, kar posledično otežuje posredovanje teh informacij učencem. Zato smo se odločili, da oblikujemo učno gradivo, ki bi ga lahko uporabili za uvajanje sodobnih materialov v učni načrt. Po oblikovanju učnega gradiva o hidrogelih, ki temelji na samostojnem eksperimentalnem delu, smo načrtovali raziskavo. Raziskovalno vprašanje, ki smo si ga zastavili, je bilo: Ali so učenci četrtega razreda že slišali za hidrogele in, če je tako, kaj so vedeli o njih pred učno uro? ‒ Kako in v kolikšni meri so se učenci s pomočjo učnega gradiva o hidrogelih naučili o njih, njihovih lastnostih in z njimi povezanih pojavih? ‒ Kako lahko s hidrogeli načrtujemo aktivnosti za doseganje ciljev učnega načrta pri pouku naravoslovja in tehnike? Za opravljeno raziskavo smo uporabili deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja, v kateri so se prepletali kvalitativni in kvantitativni pristopi. Osemnajst četrtošolcev izbrane mestne osnovne šole je podatke pridobilo s pomočjo papirno-svinčnega vprašalnika za vse udeležence in polstrukturiranih intervjujev za izbrane učence. Rezultati ankete kažejo, da so bili učenci sprva nevedeni o vsakodnevni uporabi hidrogelov. Kljub temu, da niso imeli predhodnega znanja o hidrogelih, so v večini pravilno odgovorili na vprašanja o hidrogelih po vpeljavi učnega gradiva v pouk, ki so bila na spodnji stopnji Bloomove taksonomije, saj so temeljila na zbranosti znanja. Učenci so uživali v eksperimentiranju in sami obliki hidrogelov. Načrtovanje aktivnosti za pridobivanje znanja o hidrogelih na podlagi eksperimentalnega dela omogoča specifične izkušnje, ki tvorijo osnovno znanje o lastnostih hidrogelov. Učenci so bili navdušeni nad eksperimentiranjem in spoznavanjem novih stvari o hidrogelih. Izobraževalno gradivo, ki temelji na izvajanju in opazovanju eksperimentov, se je izkazalo kot primerno za učence četrtega razreda osnovne šole. Izvedeni intervjuji so pokazali, da imajo učenci željo po eksperimentalnem delu doma in po deljenju znanja z družino. Pridobljenih ugotovitev ne moremo posplošiti zaradi nezadostnega vzorca učencev, vendar pa so rezultati osnova za nadaljnje raziskovanje uporabe hidrogelov pri naravoslovnih predmetih v osnovni šoli.
Rapid advancement of science in recent decades has made keeping track of the progress increasingly difficult. Current topics are being presented to pupils in school, so it would be sensible for them to be exposed to current scientific topics as well. For various reasons teachers are not deciding to expose their pupils to these topics, even though it could be facilitated by the flexible curriculum in primary education. Hydrogels are materials that can change their shape according to changes in the environment, e.g. change of pH, temperature, salt concentration etc. Their most significant property is absorption of water. In addition, they can retain water under high pressure. They are utilized in horticulture, ecology, hygienic accessories, medicine and tissue engineering. During primary education pupils do not receive enough information about modern smart materials in science and technical lessons. Teachers shy away from presenting these materials primarily because they lack the knowledge about them, which consequently makes it harder to relay this information to the pupils. That is why we have decided to design educational material which could be used to introduce modern materials into the curriculum. After designing the educational material about hydrogels, based on independent experimental work, we planned a study. The research question we set ourselves were: ‒ Have fourth grade pupils heard of hydrogels and, if so, what did they know about hydrogels prior to the lessons? ‒ How, and to what extent, have the pupils learned about hydrogels, their properties and associated phenomena with the help of the educational material about hydrogels? ‒ How can we plan activities with hydrogels to achieve the curriculum objectives in science and technical lessons? For the conducted study we used a descriptive method of pedagogical research, in which qualitative and quantitative approaches intertwined. Eighteen fourth grade pupils of a select urban primary school were involved. Data collection was done with a paper-pencil questionnaire for all participants and semi-structured interviews for selected pupils. Survey results show that pupils were initially unaware of the daily use of hydrogels. Despite the fact that they had no previous knowledge of hydrogels, they mostly answered correctly to questions about hydrogels after the introduction of educational material into their lessons, which were on the lower stage of Bloom’s taxonomy as they based on recollection of knowledge. Pupils enjoyed experimenting and the form of the hydrogels themselves. Activity planning for acquiring knowledge about hydrogels based on experimental work, enable specific experiences which form basic knowledge about hydrogel properties. Pupils were eager to experiment and learn new things about hydrogels. Educational material, based on implementation and observation of experiments, proved to be suitable for fourth grade pupils. Conducted interviews revealed pupils’ desires to do experimental work at home and to share the knowledge with their family. Obtained findings cannot be generalized due to insufficient sample of pupils, but the results provide a basis for further exploration of implementing hydrogels into science courses in primary schools.
Znanost je v zadnjih desetletjih hitro napredovala in vse težje sledimo vsem odkritjem. V šolah se z učenci pogovarjamo o aktualnih temah, zato bi bilo smiselno, da bi jim predstavili tudi sodobne znanstvene teme. Učitelji se za to iz različnih razlogov ne odločajo, čeprav je učni načrt v osnovnih šolah prilagodljiv in jim le-to omogoča. Hidrogeli so materiali, ki lahko svojo obliko spremenijo glede na spremembe v okolju, npr. ob spremembi pH, temperature, koncentracije soli ipd. Njihova najpomembnejša lastnost je absorpcija vode, ki jo lahko zadržijo pod povišanim tlakom. Uporablja se jih v vrtnarstvu, okoljevarstvu, v higienskih pripomočkih, medicini in tkivnem inženirstvu. O sodobnih pametnih materialih učenci na razredni stopnji pri pouku naravoslovja in tehnike ne dobijo informacij. Učitelji se za predstavitev teh materialov ne odločajo predvsem zaradi strahu pred lastnim nepoznavanjem teh materialov in posledično težjega prenašanja znanja na učence. Zato smo se odločili, da oblikujemo učno gradivo, ki bi ga lahko uporabljali pri vpeljavi sodobnih materialov v pouk. Osredinili smo se na hidrogele, ki so jih učenci že uporabili, a jih v šoli niso obravnavali. Po oblikovanem učnem gradivu o hidrogelih, ki je temeljilo na samostojnem eksperimentalnem delu, smo načrtovali raziskavo. Raziskovalna vprašanja, ki smo si jih postavili, so bila:  Ali učenci 4. razreda hidrogele poznajo in o njih že kaj vedo pred učnih posegom?  Kako in v kolikšni meri učenci s pomočjo učnega gradiva o hidrogelih spoznajo in razumejo lastnosti hidrogelov in pojave povezane z njimi?  Kako načrtovati aktivnosti s hidrogeli, da dosežemo cilje iz učnega načrta za naravoslovje in tehniko? Pri raziskovanju smo uporabili deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja. Prepletala sta se kvalitativni in kvantitativni pristop pedagoškega raziskovanja. V raziskavi je sodelovalo 18 učencev 4. razreda izbrane mestne osnovne šole. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik tipa papir-svinčnik za vse učence ter polstrukturirane intervjuje za izbrane učence. Rezultati raziskave kažejo, da učenci predhodno niso vedeli, da hidrogele vsakodnevno uporabljamo. Kljub temu da sprva teh materialov niso poznali, so po vpeljavi učne vsebine v pouk večinoma pravilno odgovarjali na vprašanja o poznavanju hidrogelov, ki so bila nižjih ravni po Bloomovi taksonomiji, saj so temeljila na priklicu znanja. Učencem je bilo všeč eksperimentiranje in sama oblika hidrogelov. Aktivnosti za usvajanje znanj o hidrogelih, ki temeljijo na eksperimentalnem delu, omogočajo konkretne izkušnje, ki vodijo do osnovnih znanj o lastnostih hidrogelov. Učenci so bili željni eksperimentalnega dela in novih znanj o hidrogelih. Gradivo, ki temelji na izvajanju in opazovanju eksperimentov, se je izkazalo za primerno za učence 4. razreda osnovne šole. Iz opravljenih intervjujev je razvidna želja učencev po eksperimentalnem delu doma in širjenje vedenja o hidrogelih v domačih krogih. Izsledkov raziskave ne moremo posplošiti zaradi premajhnega vzorca učencev, a vendar rezultati nudijo temelj za nadaljnje raziskovanje vpeljave hidrogelov v pouk naravoslovnih predmetov v osnovni šoli.
92357
Najpomembnejši korak v vsakodnevni rutini za nego kože je nedvomno, krema za sončenje. To je najmočnejše orodje za zaščito kože pred okoljskimi stresorji, najpomembnejši sončni žarki. Z razvijajočim se številom različnih kožnih stanj se povečuje povpraševanje po novih inovativnih pristopih za ustvarjanje visoko zmogljivih formulacij za zaščito pred soncem, na primer Pickering emulzije. Izdelki za zaščito pred soncem so v glavnem emulzije, ki vsebujejo UV filtre. Delci so močna statična pregrada na vmesniku med nemešalnimi tekočinami in zato skoraj nepovratno potekala na vmesniku, kar vodi v izjemno stabilnost emulzije. Ker sredstva za zaščito pred soncem vsebujejo trdne mineralne delce, je njihov namen te nanodelce uporabiti kot blokatorje UV žarkov in stabilizatorje emulzijskih kapljic. Prednost te tehnologije je v tem, da sredstva za zaščito pred soncem ne vsebujejo površinsko aktivnih snovi. Eksperimentalni del naloge je razdeljen na teoretični in praktični del. Teoretična bibliografska analiza delcev komercialnega razreda temelji na predhodnih raziskavah o modificiranih nanodelcih TiO2, kjer smo primerjali lastnosti različnih premazov. Komercialni nanodelci titanovega dioksida so prevlečeni s silicijevim dioksidom ali aluminijevim oksidom in dodatno modificirani z različnimi maščobnimi kislinami, da bi jih delno navlažili z oljem. Pregledali smo rezultate prejšnjih študentov, ki so delali s komercialnim TiO2 z imenom T-AVO, T-ECO in T-S, kjer so bile pripravljene različne emulzije s komercialnimi praksami, nato pa je bila stabilnost ocenjena glede na spremembe velikosti kapljic. V praktičnem delu smo pripravili pickering emulzije, stabilizirane s TiO2. Glavni cilji znanstvenih raziskav so bili raziskati, razviti in karakterizirati formulacijo za zaščito pred soncem, stabilizirano izključno z nanodelci Komercialni titanovi nanodelci T-AVO so bili kemično modificirani z n-oktadecilfosfonsko kislino, da bi postali delno hidrofobni. Na koncu modificirani delci niso bili dovolj lipofilni in nismo mogli izdelati stabilnih W / O emulzij, zato smo pripravili le O / W emulzije s kratko stabilnostjo. Vendar smo dokazali, da večja količina trdnih delcev daje manjše emulzijske kapljice.
The most important step in daily skin care routine is undoubtedly, sunscreen. It is the most powerful tool to protect the skin from environmental stressors, most importantly sun rays. With the evolving number of different skin conditions, there is an increase in the demand for new innovative approaches to create high-performance sunscreen formulations, for example Pickering emulsions. Sun protection products are mainly emulsions containing UV filters. Particles are a strong static barrier on the interface between immiscible liquids and therefore almost irreversibly held at the interface, which leads to extreme emulsion stability. As sunscreens contain solid mineral particles, its aim is to use these nanoparticles both as UV blockers and stabilizers of emulsion droplets. The benefit of such technology is the surfactant-free character of the sun protection products. The experimental part of this thesis is divided in the theoretical and practical part. The theoretical bibliographic analysis of commercial grade particles is based on previous studies about modified TiO2 nanoparticles, where we compared the properties of different coatings. Commercial titanium dioxide nanoparticles are coated either with silica or alumina and additionally modified with different fatty acids to make them partly wetted by oil. We reviewed results from previous students working with commercial TiO2 named T-AVO, T-ECO and T-S, where different emulsions with commercial practices were prepared and then the stability was evaluated according to the droplet size changes. In the practical part we prepared Pickering emulsions stabilized with TiO2. The main objectives of scientific research were to investigate, develop and characterize sun protection formulation solely stabilized with titanium dioxide nanoparticles, which not only stabilizes emulsions, but it also works as an UV blocker and absorber. Commercial titanium nanoparticles T-AVO were chemically modified with n-octadecylphosphonic acid to become partly hydrophobic. In the end, modified particles were not lipophilic enough and we could not make stable W/O emulsions therefore only O/W emulsions with short stability were prepared. But we proved that higher quantity of solid particles gives smaller emulsion droplets.
Najpomembnejši korak vsakodnevne nege kože je krema za zaščito pred soncem, ki zaščiti kožo pred škodljivimi vplivi iz okolja, predvsem sončnimi žarki. Z naraščajočim številom različnih kožnih stanj narašča potreba po inovativnih pristopih ustvarjanja visoko kakovostnih in učinkovitih izdelkov za zaščito pred soncem, kot so na primer Pickering emulzije. Pickering emulzije so namesto površinsko aktivnih snovi stabilizirane s trdnimi delci z različno afiniteto do hidrofobne in hidrofilne faze. Izdelki za zaščito pred soncem so večinoma emulzije tipa olje v vodi ali voda v olju z dodatkom UV filtrov, ki jih v Evropi uvrščamo med kozmetiko. Kozmetični izdelki se uporabljajo na zunanjih delih telesa ali sluznicah, z namenom zaščite, izboljšanja izgleda, negovanja in odišavljenja. Površina kože, na katero delujejo kozmetični izdelki, je zapletena fizikalno-kemijska pregrada, ki preko temnega pigmenta in antioksidanta melanina nudi šibko zaščito pred UV žarki. Sončno svetlobo sestavlja infrardeče sevanje, vidna in le okoli 10 % ultravijolične svetlobe, ki jo sestavljajo UVA in UVB žarki ter najbolj škodljivo UVC sevanje, ki ga zadrži ozonski plašč. Prevladujejo UVA žarki (90 %), ki prodirajo globlje v kožo in razgrajujejo kolagenska in elastinska vlakna ter so primarno odgovorni za učinke fotostaranja. UVB žarki imajo krajšo valovno dolžino in močnejšo energijo, delujejo v zgornjih plasteh kože, kjer neposredno poškodujejo DNA. UV filtre delimo v dve glavni skupini, organski in anorganski UV filtri. V Evropi je trenutno dovoljenih 26 organskih kemičnih filtrov in dva fizikalna, cinkov oksid (ZnO) ter titanov dioksid (TiO2). Fizikalni filtri zaradi svoje inertnosti in priljubljenosti postajajo vedno bolj zaželena sestavina, zlasti pri ljudeh z občutljivo kožo. UV žarke tako odbijajo kot absorbirajo in nudijo najboljšo zaščito pri velikosti delcev manjših od 100 nm. Ker so lastnosti posameznih filtrov zelo različne, se za najboljšo zaščito uporabljajo kombinacije več filtrov, ki delujejo sinergistično. Titan je eden najpogostejših elementov na zemlji. in mineral, iz katerega pridobivajo najmanj reaktivno obliko delcev, uporabljenih v kozmetiki, se imenuje rutil. Na trgu lahko najdemo najrazličnejše nanodelce, ki se razlikujejo v zaščitnih slojih in količini le teh na enoto delca. Namen te diplomske naloge je bil raziskati, razviti in ovrednotiti formulacijo izdelka za zaščito pred soncem, stabiliziranega le s trdnimi nanodelci TiO2. Naloga je razdeljena na razširjen teoretični del, pregled različnih komercialno dostopnih UV filtrov na osnovi TiO2 in praktični del, kjer so bile izdelane Pickering emulzije. Metode, s katerimi zmanjšajo reaktivnost delcev TiO2, a ti še vedno ohranijo sposobnost odbijanje in absorpcije UV svetlobe, so vkapsuliranje z makromolekulami in pritrjevanje na elemente prehodnih kovin. Trdni delci v Pickering emulzijah so močna sterična ovira na meji med nemešajočima tekočinama, saj je potrebna velika moč za odstranitev delcev iz medfaze. Največja stabilnost emulzije je dosežena pri stičnem kotu 90°. Mineralni filtri v izdelkih za zaščito pred soncem tako poleg UV zaščite služijo tudi kot stabilizatorji, kar omogoča nastanek emulzij brez površinsko aktivnih snovi. Stabilne Pickering emulzije tvorijo delci, katerih velikost je manjša od emulgiranih kapljic. Na stabilnost emulzij vpliva tudi ustrezna formulacija in tehnološki proces izdelave. Upoštevati moramo še adsorpcijo trdnih delcev na kapljice, stabilizacijo kapljic, kinetiko adsorpcije in reološke lastnosti. Nestabilnosti, ki se lahko pojavijo, so sedimentacija, flotacija, flokulacija, koalescenca, Ostwaldova rast kapljic in v skrajnem primeru ločitev faz. Razporeditev trdnih delcev je lahko v eni ali več koncentričnih plasteh, povezava dveh kapljic ali tvorba 3D mreže, ki zgosti emulzijo. Delna močljivost in razporeditev na medfazah je odvisna od površinske napetosti stičnih površin. Stični kot nam kaže sposobnost močljivosti in določa tip emulzije, nanj pa vpliva tudi izbira posamezne oljne faze. Literaturo smo iskali po najširši bazi Google Scholar z ustreznimi gesli in filtri. TiO2 v kozmetičnih izdelkih so običajno prekriti s plastjo aluminijevega oksida ali silicijevega dioksida in nato dodatno obdelani z različnimi maščobnimi kislinami, ki dodajo delcem hidrofoben značaj. Rezultati študije, kjer smo primerjali moč zaščite med različnimi komercialnimi oblikami TiO2, so pokazali, da Eusolex T-AVO, s katerim smo delali v praktičnem delu, nudi najvišji zaščitni faktor. Zelo pogosto nanodelce TiO2 prekrijejo s silicijevim dioksidom, ki daje hidrofilni značaj, ščiti delce pred aglomeracijo in tvorbo radikalov. Komercialni delci, ki jih dobimo po obdelavi s silicijevim dioksidom, so cilindrične oblike in dolžine okoli 45 nm. Druga pogosta možnost je popolno ali delno prekrivanje nanodelcev TiO2 z aluminijevim oksidom. Proces obdelave je kombinacija kemijske vezave in fizikalne adsorpcije. Tako pridobljeni komercialni delci se zaradi hidroksilnih skupin dobro dispergirajo v vodni fazi. Ugotovili smo, da vsi trenutno dostopni komercialni delci, ki smo jih našli na trgu, poleg aluminijevega oksida vsebujejo še dodatno plast ali več različnih makromolekul, ki jim dajejo hidrofoben značaj. Nove možnosti obdelave in zaščite reaktivnih nanodelcev pogosto temeljijo na povezavi trdnih delcev z antioksidanti, npr. yttrium oxide (Y2O3) ali dihidroksi fenil benzimidazol karboksilna kislina. Naslednja možnost pa so polimeri v različnih razmerjih, kot je hitosan. Ugotovili smo, da je za dobro UV zaščito potrebna dobro definirana in kontrolirana velikost delcev. Za nanodelce TiO2 z najširšim spektrom zaščite so optimalne/najboljše velikosti med 50 in 120 nm. Manjši delci ne le, da puščajo manj belega filma na koži, ampak tudi bolje odbijajo UV žarke, kar pa sicer ne velja za skrajno zmanjšane do velikosti nekaj nm. Primerjali smo še različne obloge, s katerimi prekrijejo nanodelce za zmanjšanje reaktivnosti in spremljali pojavnost posameznih komercialno dostopnih TiO2 v znanstvenih člankih. V praktičnem delu smo najprej preoblikovali nanodelce TiO2 z n-oktadecilfosforjevo kislino, ki doda komercialni obliki delcev Eusolex T-AVO prekritih s silicijevim dioksidom delno hidrofoben značaj. Po izračunu količine n-oktadecilfosforjeve kisline, potrebne za 30% prekrivanje delcev, smo izdelali Pickering emulzije z izodecil neopentanoatom kot lipofilno fazo. Uporabili smo različna razmerja oljne in vodne faze (50:50, 70:30 in 30:70 m/m) ter različne postopke homogenizacije; magnetno mešalo, rotor stator homogenizator in ultrazvočno sondo. Komercialni TiO2 T-AVO obdelan z n-okadecilfosforjevo kislino je prvič stabiliziral emulzijo V/O, pred tem smo pri vseh poskusih z omenjenim komercialnim UV filtrom uspešno stabilizirali le O/V emulzije. Emulzije, ki smo jih izdelali, so vsebovale 2 % m/m trdnih delcev. Velikosti kapljic so bile približno 50 µm. Nato smo z različnimi metodami homogenizacije izdelali še vodne suspenzije z obdelanimi delci T-AVO, ki smo jih nato uporabili za izdelavo emulzij. Opazovali in primerjali smo velikostno razporeditev delcev v vodi in ugotovili, da je pri razbitju agregatov najuspešnejši ultrazvok. Na koncu praktičnega dela smo primerjali še velikost kapljic v emulzijah glede na količino dodanih trdnih delcev. Z večanjem količine trdnih delcev smo zmanjšali velikost kapljic.
129101
Tanki, kot so oklepna goseničarji bojnih vozil, od svoje zasnove v prvi svetovni vojni, predstavljajo enega od glavnih orožnih sistemov kopenskih sil. Imajo dobre manevrske sposobnosti, močna oborožitev z veliko ognjeno močjo in močno oklepno zaščito, ki zagotavlja večjo preživetje na bojišču. Osnovne zmogljivosti glavnega bojnega tanka, zajete v treh osnovnih značilnosti tank - mobilnost, ognjeno moč in zaščito, tvorijo tako imenovani "tank (oklepni trikotnik," znan tudi kot "o trianti tank design ", ki je osnovni sistem opredeljuje strukturo tankov. Več kot stoletje tehničnega in tehnološkega razvoja na področju mehanike, materialov, informacijske in komunikacijske tehnologije, kemije, optoelektronike itd. in prilagajanja novim grožnjam in metodam vojskovanja vodi do trditve, da so sodobni glavni bojni tanki kompleksni bojni stroji, ki v marsičem presegajo osnovno zasnovo "tankovskega trikotnika ". Magistrsko delo analizira kompleksno zasnovo konstrukcije tanka in razkriva vse strukturne elemente, pomembne za bojno delovanje sistema orožja na bojišču. Ob istem času, preučuje aktualnost in ustreznost osnovne zasnove strukture rezervoarja, tako imenovani "trikotnik rezervoarja."
Tanks, like armoured tracked combat vehicles, since their conception in The First World War, represent one of the main weapons systems of the ground forces. They have good manoeuvre capabilities, powerful armament with great firepower and strong armoured protection that provides higher survival on the battlefield. The basic capabilities of the main battle tank, covered by three basic features of the tank – mobility, firepower and protection, form the so-called »tank (armoured) triangle«, also known as »the trinty of tank design«, which is the basic system of defining the structure of the tanks. More than a century of technical and technological development in the field of mechanics, materials, information and communication technology, chemistry, optoelectronics etc. and adapting to new threats and methods of warfare, leads to the claim that modern main battle tanks are complex battle machines, that in many ways go beyond the basic design of the »tank triangle«. The Master's thesis analyses the complex design of the tank structure and reveals all the structural elements important for the combat operation of the weapons system on the battlefield. At the same time, it examines the topicality and relevance of the basic design of the tank structure, the so-called »tank triangle«.
Tanki, kot oklepna gosenična bojna vozila, že vse od njihove zasnove v prvi svetovni vojni, predstavljajo enega glavnih oborožitvenih sistemov kopenskih sil, saj imajo dobre manevrske sposobnosti, močno oborožitev, ki omogoča veliko ognjeno moč ter močno oklepno zaščito, ki zagotavlja večjo zmožnost preživetja na bojišču. Osnovne zmožnosti tanka so zajete v treh osnovnih značilnostih tanka – gibljivosti (premičnosti), ognjeni moči in zaščiti, ki tvorijo t. i. »tankovski (oklepni) trikotnik«, kateri predstavlja temeljni sistem definiranja konstrukcije tankov. Več kot stoletni tehnični in tehnološki razvoj na področju mehanike, materialov, informacijsko-komunikacijske tehnologije, kemije, optoelektronike idr. Ter prilagajanje novim grožnjam in načinom bojevanja sta pripeljala do tega, da za sodobne tanke lahko trdimo, da so kompleksni bojni stroji, ki v marsičem presegajo osnovno zasnovo »tankovskega trikotnika«. Magistrsko delo analizira kompleksno zasnovo konstrukcije tanka in odkriva vse konstrukcijske elemente, ki so pomembni za bojno delovanje oborožitvenega sistema na bojišču. Obenem pa preverja aktualnost in relevantnost osnovne zasnove konstrukcije tankov, t. i. »tankovskega trikotnika«.
129888
Ocena socialno-ekonomskih razlik na regionalni ravni je ena od prednostnih razvojnih tem. Zlasti v državah, ki so bile nekdaj socialistično načrtovane, pri razvoju, ki so ga poganjali prehodno obdobje, pristop k Evropski uniji in gospodarska kriza, so prisotne regionalne razlike. Glavni cilj raziskave je bil z računalništvom, kartiranjem in analizo dveh sekundarnih indeksov (teritorialna konkurenčnost in teritorialna kohezija) opredeliti najbolj konkurenčne in najbolj povezane razvojne regije v Romuniji. Na splošno je preiskava pokazala, da se gospodarska uspešnost bolj utrjuje v osrednjih in zahodnih regijah na podlagi njihovih zrelih in inovativnih industrij, bolje razvitih storitev in procesov urbanizacije / suburbanizacije, medtem ko so vzhodne in južne razvojne regije s pretežno podeželskimi značilnostmi doživljale znaten industrijski upad in socialno prikrajšanost Najbolj konkurenčna razvojna regija je Bukarešta-Ilfov, glede na prednost, ki jo prinaša glavno gospodarsko in socialno polarizacijsko središče v Romuniji Bukarešta Capital City. Za zmanjšanje regionalnih razlik bi morala kohezijska politika nameniti več sredstev državam z najmanj razvitimi regijami. Študija je rezultat kvantitativne in kvalitativne analize teritorialnih razlik na regionalni ravni v Romuniji, ki bi se lahko brez težav upoštevala kot smernice v postopku odločanja, medtem ko se poskuša doseči cilje na področju konkurenčnosti in kohezije.
The assessment of the socio-economic disparities at the regional level is one of the priority development topics. In particular, in formerly socialistic-planned countries, the development driven by the transition period, the accession to the European Union and the economic crisis, the regional disparities are present. The main aim of the research has been to identify the most competitive and the most cohesive Development Regions in Romania by computing, mapping and analysing two secondary indexes (Territorial Competitiveness and Territorial Cohesion). Overall, the investigation shows that economic performance is more consolidated in central and western regions based on their mature and innovative industries, better-developed services and urbanisation/suburbanisation processes, while the eastern and southern development regions, with predominantly rural traits, experienced a significant industrial decline and social deprivation. The most competitive Development Region is Bucharest-Ilfov, given the advantage conferred by Bucharest Capital City, the main economic and social polarising centre in Romania. For reducing regional disparities, the Cohesion Policy should allocate increased funds for countries with least developed regions. The study provides the result of quantitative and qualitative analysis on the regional-level territorial disparities in Romania that could easily be considered as guidelines in the decision-making process while trying to achieve the competitiveness and cohesion goals.
Ocena družbeno-gospodarskih razlik med regijam je ena izmed glavnih razvojnih tem. To še posebej velja za nekdanje socialistične-planske države, kjer smo priča velikim regionalnim razlikam, ki so nastale zaradi razvoja pod vplivom tranzicijskega obdobja, vstopa v Evropsko unijo in gospodarske krize. Glavni cilj raziskave je bil identificirati najbolj konkurenčne in najbolj povezovalne razvojne regije v Romuniji, in sicer z izračunom, kartiranjem in analizo dveh sekundarnih indeksov (teritorialna konkurenčnost in teritorialna kohezija). Rezultati so pokazali na bolj konsolidirano gospodarsko dejavnost v osrednjih in zahodnih regijah, kjer gospodarstvo temelji na zreli in inovativni industriji, bolj razvitih storitvah in procesih urbanizacije/suburbanizacije, medtem ko se regije na vzhodu in jugu s prevladujočimi ruralnimi območji srečujejo s krčenjem industrijske dejavnosti in družbenim pomanjkanjem. Najbolj konkurenčna je razvojna regija Bukarešta-Ilfov glavnim mestom Bukarešta, ki je glavno gospodarsko in družbeno središče Romunije. Za zmanjšanje regionalnih razlik bi moralo biti v okviru kohezijske politike več sredstev dodeljenih državam z manj razvitimi regijami. V študiji so podani rezultati kvantitativne in kvalitativne analize o teritorialnih razlikah med regijami v Romuniji, ki jih je mogoče uporabiti kot usmeritve pri sprejemanju odločitev za zagotovitev konkurenčnega in usklajenega regionalnega razvoja.
132762
Diplomsko delo se ukvarja z diskriminacijo priseljencev in ostalih potomcev, ki so prišli v Slovenijo iz nekdanje skupne države Jugoslavije. Opisuje tudi pojav rabe "čefurja" in diskurz o njegovem obstoju. Sestavljena je iz štirih glavnih okvirov, ki so opisani v osrednjem delu naloge. Vsak kontekst v Sloveniji je moral doseči ravnovesje diskurza v slovenskem vsakdanjem življenju. V "čefur" diskurzu je prišlo do vseh migracij iz nekdanjih republik Jugoslavije, ko so se migranti prvič soočili z omenjenim problemom. Delo se nadaljuje v smeri slovenske težnje po pripadnosti "realni" Evropi, hkrati pa se odmika od "barbarskega" Balkana. Osrednji del se je končal z nacionalizmom, ki je nakazoval, da je diskurz o Chefurju mogoče opaziti v vsakdanjih banalnih praksah. Delo je dopolnjeno tudi z različnimi paradoksi med tako omenjenimi diskurzi v celotnem besedilu. Diplomsko delo išče oziroma omogoča obstoj diskurzov o chefurju v slovenski družbi, ki ne uporabljajo trenutnih možnosti, ki jih je mogoče prepričati pri odločanju o chefurju in izključevanju.
The diploma thesis deals with discrimination against immigrants and the rest of the descendants who came to Slovenia from the former common state of Yugoslavia. It also describes the emergence of the usage of »čefur« and the discourse surrounding its existence. It is constructed through four main frames, which were described in the central part of the thesis. Each context in Slovenia was to strike a balance of discourse in the Slovenian everyday life. The »čefur« discourse brought about all the migrations from the former republics of Yugoslavia, when migrants first faced the aforementioned problem. The work continues in the direction of Slovenia's aspiration for belonging to the »real« Europe, while at the same time moving away from the »barbaric« Balkans. The central part ended with nationalism, which suggested that discourse on Chefur could be observed in banal practices every day. The work is also complete with various paradoxes between the discourses thus mentioned throughout the text. The diploma thesis seeks or facilitates the existence of discourses on chefur in Slovene society, which do not use the current possibilities that can be convinced when deciding on chefur and exclusion.
Diplomsko delo se ukvarja z izključevanjem in diskriminacijo priseljencev ter njihovih potomcev, ki so prišli v Slovenijo iz bivše skupne države Jugoslavije. Opisuje tudi nastanek diskurza o čefurjih, ter o njegovi prisotnosti še danes. Konstruiran je skozi štiri glavne okvirje, ki so opisani v osrednjem delu diplomskega dela. Vsak kontekst posebej je v Sloveniji povzročil ravno ohranjanje diskurza v slovenskem vsakdanu. Diskuz čefurjev je vpeljan najprej skozi migracije iz bivših republik Jugoslavije, ko so se migranti prvič soočili z omenjenim problemom. Delo se nadaljuje v smeri Slovenske težnje po pripadnosti tisti »pravi« Evropi ob enem pa odmikanju od “barbarskega” Balkana. Osrednji del se zaključi pri nacionalizmu, kateri je prispeval, da lahko diskurz o čefurjih opazimo že v vsakdanjih in banalnih praksah. Delo je prepleteno tudi z različnimi paradoksi znotraj diskurza, ki so omenjeni skozi celotno besedilo. Diplomsko delo želi orisati obstoj diskurza o čefurjih v slovenski družbi, kljub ne obstoječim značilnostim, ki bi lahko nekega priseljenca opredeljevale za čefurja in ga izključevale.
110997
V magistrskem delu smo optimizirali postopek izolacije funkcijskega amiloidnega proteina TasA, ki je glavna komponenta biofilma Bacillus subtilis. Protein smo izolirali iz celic Escherichia coli, ki z induktorjem operona lac tvorijo rekombinantni TasA protein. TasA protein nastaja kot monomer ali fibril. Fibril je pomembna struktura za tvorbo biofilma. TasA omogoča adhezijo celic na površino in nase. Protein prispeva tudi k mehanski stabilnosti biofilma. Pri optimizaciji izolacije proteinov smo s pomočjo različnih induktorjev operona lac gojili celice v različnih kulturah, kar prispeva k kulturi z večjo gostoto celic in hkrati k večji produkciji proteinov. Izolacija je bila bolj učinkovita z uporabo optimiziranega indukcijskega kulturnega medija, ki vsebuje MgSO4 in dodatkom induktorja izopropil-d-1-tiogalaktopiranozida. Pomembno vlogo pri celični rasti ima prezračevanje kulture in delež inokuluma. Najboljša metoda gojenja je bilo stresanje 200 ml kulture v 500 ml erlenmajerice z loputami in 1% inokuluma. Optimizirali smo tudi ultrazvočno obdelavo suspenzije E. coli, saj je proizvedeni rekombinantni TasA znotrajcelični protein. Ultrazvoka za 1 l kulture je bila izvedena v 40 minutah z uporabo 30 sekund dolgih sonifikacijskih intervalov in 15 amplitude ultrazvočne moči mikronifikacije. Za pridobitev prečiščenega TasA proteina smo optimizirali tudi proces prečiščevanja proteinov z GST kroglicami, TEV proteazo in Ni-NTA agaroznimi kroglicami. Z različnimi analiznimi metodami, UV-VIS spektrofotometrijo in SDS-PAGE elektroforezo smo določali koncentracijo izoliranega proteina. S SDS-PAGE elektroforezo smo določili tudi velikost proteina, zato smo določili, da je izolirani protein čisti TasA protein.
In this master’s thesis we optimized isolation process of functional amiloid TasA protein, a major component of the Bacillus subtilis biofilm. Protein was isolated from Escherichia coli cells, which produce recombinant TasA using inductor of lac operon. TasA protein is produced as monomer or fibril. Fibril is the structure important for biofilm formation. TasA enables adhesion of cells to the surface and to themselves. Protein also contributes to mechanical stability of biofilm. During optimization of protein isolation, we cultured cells in different culture media with using different inductors of lac operon, which contributes to culture with higher cell density and simultaneously to higher protein production. Isolation was more effective using optimized induction culture medium, which contains MgSO4 and adding inductor isopropyl β- d-1-thiogalactopyranoside. Important role in cell growth has aeration of culture and proportion of inoculum. The best cultivation method was shaking 200 mL of culture in 500 mL Erlenmayer flask with baffles and 1 % inoculum. We also optimized sonication of E. coli suspension, considering produced recombinant TasA is an intracellular protein. Sonication for 1 L of culture was performed in 40 minutes using 30 seconds long sonication intervals and 15 micron amplitude of sonication strength. To gain purified TasA, we also optimized the process of protein purification using GST beads, TEV protease and Ni-NTA agarose beads. We determined the concentration of isolated protein using different analytical methods, UV-VIS spectrophotometry and SDS-PAGE electrophoresis. SDS-PAGE electrophoresis also enabled determining protein size and therefore we defined that isolated protein is a pure TasA protein.
V magistrskem delu smo optimizirali postopek izolacijo funkcionalnega amiloidnega proteina TasA, ki je pomemben gradnik biofilma bakterije Bacillus subtilis. Protein smo izolirali iz celic rekombinantnega seva Escherichia coli, ki z uporabo induktorja lac operona producira rekombinanto obliko TasA. Protein TasA je lahko v monomerni ali fibrilarni obliki, pri čemer velja, da ima fibrilarna oblika ključno vlogo pri nastanku biofilma. TasA omogoča adhezijo celic na površino, ustvarja medcelične povezave in daje hkrati biofilmu mehansko stabilnost. Optimizacija izolacijskega postopka je potekala na osnovi spreminjanja komponent gojišča in induktorja na način, ki je omogočal pridobitev čim večje gostote celic v stresani kulturi in s tem tudi večje mase tarčnega proteina. Ugotovili smo, da je bila izolacija najbolj učinkovita v primeru gojenja celic v optimiziranem indukcijskem gojišču, ki vsebuje MgSO4, in ob uporabi induktorja izopropil beta-D-1-tiogalaktopiranozid Spremljali smo tudi spremembe v celični gostoti v odvisnosti od aeracije celične kulture in deležu inokuluma. Za najboljši način gojenja se je izkazalo stresanje 200 mL kulture v 500 mL erlenmajerici z utori in dodanim 1 % inokulumom. V naslednjem koraku smo morali suspenzijo E. coli sonicirati, saj je rekombinantni TasA znotrajcelični protein. Najustreznejši način izvedbe sonikacije za biomaso iz 1 L bakterijske kulture je trajal 40 min s 30 sekundnimi intervali in s 15 mikronsko amplitudo moči sonikacije. Želeli smo tudi pridobiti protein s čim manj prisotnih nečistoč, zato smo optimizirali čiščenje rekombinantnega proteina z uporabo GST kroglic, TEV proteaze in Ni-NTA kroglic. Pri interpretaciji z UV-VIS spektrofotometrom izmerjene koncentracije izoliranega proteina smo si pomagali z SDS-PAGE elektroforezo, s katero smo lahko potrdili identiteto vzorca, torej prisotnost očiščenega proteina TasA.
141539