en2sl
stringlengths
2
16.2k
en
stringlengths
1
17.5k
sl
stringlengths
1
21.8k
id
stringlengths
5
6
Cilj diplomske naloge je karakterizacija detektorskih modulov z nameščenimi Calypso ASIC. Calypso ASIC je del BCM 'detektorskega sistema, ki je namenjen spremljanju pogojev protonskega žarka nadgrajenega ATLAS detektorja. ATLAS nadgradnje so potrebne za povečanje zmogljivosti detekcije delcev in za povečanje tolerance sevanja detektorjev. Calypso ASIC je zgrajen v 65 nm tehnologiji in vsebuje 4 kanale, ki so priključeni na diamantni senzor. Vsak kanal ima analogni izhod in dva diferencialna izhoda, ki nosita signal Čas nad pragom in Čas prihoda informacij. Za karakterizacijo tolerance sevanja so bili izvedeni laboratorijski testi na dveh referenčnih čipih in dveh obsevanih čipih. Izbrani čipi so bili montirani na detektorske module, ki služijo kot testna platforma za laboratorijske teste z zunanjim pulserjem. V obsevanih čipih opazimo bazne premike in rahlo povečanje hrupa v analognih signalih. Obsevani čipi kažejo na povečanje razpona v dobitku ojačevalne verige. Pulzna dolžina diferenčnih izhodov časa nad pragom vseh testiranih čipov kaže linearno odvisnost od analognega signala v celotnem območju nastavitev praga diskriminatorja.Neobsevan testni modul z nameščenim pCVD diamantom smo testirali z uporabo Sr-90 kot vira delcev MIP. Na diamantnem senzorju so bile uporabljene visoke napetosti -1000 V, -500 V, -200 V in + 1000 V. Razmerje med signalom in šumom, izmerjeno pri -1000 V, je 14.9 Zmanjšanje signala in S / N razmerja pri nižjih napetostih.
The goal of the thesis is the characterization of the detector modules with installed Calypso ASICs. Calypso ASIC is part of the BCM' detector system, intended for monitoring the proton beam conditions of the upgraded ATLAS detector. ATLAS upgrades are necessary for increasing the capabilities of particle detection and for increasing the radiation tolerance of the detectors. Calypso ASIC is built in 65 nm technology and contains 4 channels, which are connected to the diamond sensor. Each channel has an analog output and two differential outputs, which carry the signal Time-over-Threshold and Time-of-Arrival information.To characterize the radiation tolerance, laboratory tests were conducted on two reference chips and two irradiated chips. The selected chips were mounted on detector modules, which serve as a test platform for laboratory tests with an external pulser. Baseline shifts and a slight noise increase in analog signals are observed in irradiated chips. Irradiated chips show an increase of spread in gain of the amplifer chain. The pulse length of Time-over-Threshold differential outputs of all tested chips show linear dependence on the analog signal across the entire range of discriminator threshold settings.An unirradiated test module with installed pCVD diamond was tested using Sr-90 as a source of MIP particles. High voltages of -1000 V, -500 V, -200 V and +1000 V were applied to the diamond sensor. The signal-to-noise ratio measured at -1000 V is 14.9 Both signal and S/N ratio decrease at lower voltages.
Cilj naloge je karakterizacija detektorskih modulov z nameščenim bralnim čipom Calypso. Bralni čip je zasnovan kot del detektorskega sistema BCM', ki je namenjen spremljanju protonskih curkov v nadgrajenem spektrometru ATLAS. Nadgradnja je potrebna zaradi povečanja zmogljivosti detektorjev za zaznavanje delcev in za povečanje njihove odpornosti na sevanje. Čip Calypso je zgrajen v sevalno odporni 65 nm CMOS tehnologiji in ima štiri kanale, ki so povezani na diamantni senzor. Vsak kanal ima en analogni in dva diferencialna izhoda z informacijo o času nad pragom in času prihoda signala.Da bi ovrednotili odpornost na sevanje, sta bila v laboratoriju testirana dva neobsevana čipa in dva obsevana čipa. Čipi so bili nameščeni na testne detektorske module, ki omogočajo laboratorijsko testiranje z zunanjim pulzerjem. Pri obsevanih čipih je opažen premik osnovnice in rahlo povečanje šuma analognega izhodnega signala. Po obsevanju opazimo povečanje razlike med ojačanji signala. Pri vseh čipih je odvisnost časa nad pragom diferencialnih signalov od višine analognega signala linearna, za celoten spekter nastavitev diskriminatorja.Neobsevan detektorski modul z nameščenim pCVD diamantom je bil testiran s stroncijem-90 kot virom delcev MIP. Testirane so bile različne visoke napetosti na diamantnem senzorju, natančneje napetosti -1000 V, -500 V, -200 V in +1000 V. Izmerjeno razmerje signal/šum pri napetosti -1000 V znaša 14.9, z nižanjem napetosti pa se signal in razmerje signal/šum zmanjšata.
130530
Diplomsko delo je razdeljeno na tri dele in obravnava potencialno uporabo fotografije kot zgodovinskega vira za raziskave arhitekturnega razvoja Kranja. Prvi del je sestavljen iz kratkega pregleda zgodovine fotografije in njenih uporab, koncepta dokumentarnega filma in pristopa k fotografiji, kadar se obravnava kot zgodovinski vir za arhitekturnozgodovinsko raziskovanje. Drugi del obravnava fotografijo v Kranju; njeno zgodovino in oblikovanje fotoarhivov, ki vsebujejo dokumentarne fotografije mesta in njegove arhitekturne dediščine. Tretji del je pregled arhitekturnega razvoja mesta Kranj, ki temelji na analizi in primerjavi fotografij, posnetih med letoma 1868 in 1999. Uporabljene fotografije pripadajo Gorenjskemu muzeju, Območnemu uradu Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj in Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Pregled se osredotoča na naslednja področja: Savski nasipi, staro mestno jedro, Koroška cesta, Vodni stolp, Zlato polje in Planina.
The bachelor thesis is divided into three parts and deals with the potential use of photography as a historical source for research on the architectural development of Kranj. The first part consists of a short overview of the history of photography and its uses, the concept of the documentary, and the approach to photography when treated as a historical source for architectural history research. Part two deals with photography in Kranj; its history and the formation of photo archives containing documentary photographs of the city and its architectural heritage. Part three is an overview of the architectural development of Kranj based on an analysis and comparison of photographs taken between 1868 and 1999. Used photographs belong to The Gorenjska Museum, The Kranj Regional Office of Institute for the Protection of Cultural Heritage of Slovenia, and the National Museum of Contemporary History of Slovenia. The overview is focused on the following areas: Sava embankments, the old city center, Koroška cesta, Vodovodni stolp, Zlato polje, and Planina.
Zaključna seminarska naloga je razdeljena na tri dele in obravnava fotografijo kot potencialen vir za raziskovanje arhitekturnega razvoja Kranja. V prvem delu naloge so združeni kratek pregled razvoja fotografije, njenih različnih rab, razlaga pojma dokumentarnosti ter pristopa do nje, ko jo obravnavamo kot vir za raziskovanje arhitekturne zgodovine. Drugi del naloge se ukvarja s fotografijo v Kranju; njenim razvojem ter načrtnim ustvarjanjem in zbiranjem fotografij, ki prikazujejo Kranj in njegovo stavbno dediščino. V tretjem delu je predstavljen arhitekturni razvoj mesta, ki mu sledimo ob analizi in primerjavi fotografij nastalih med 1868 in 1999. Obravnavane fotografije so v hrambi Gorenjskega muzeja, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije – OE Kranj ter Muzeja novejše zgodovine Slovenije. V pregled je zajet razvoj savskih nabrežij, starega mestnega jedra ter območij Koroške ceste, Vodovodnega stolpa, Zlatega polja in Planine.
140129
Lipidne kapljice (LD) so v zadnjem času prepoznane kot dinamični organeli, prisotni v večini evkariontskih celic. Dolgo časa so veljale za inertna mesta shranjevanja lipidov, vendar so študije pokazale, da so pomembni regulatorji presnove lipidov, ki nadzorujejo privzem maščobnih kislin iz okolja, njihovo porazdelitev, shranjevanje in uporabo za različne namene v celici. poleg tega delujejo kot pomembni modulatorji celičnega odziva na stres, sodelujejo pri vzdrževanju energetske in redoks homeostaze, membranske in organelne celovitosti ter pri celični zaščiti pred lipotoksičnostjo. Sposobnost rakavih celic, da preživijo stresne razmere, kot so pomanjkanje kisika in hranil, je ključnega pomena za rast tumorja in ranljivost, ki jo je mogoče izkoristiti v terapevtske namene. Ena od ključnih značilnosti, ki omogočajo preživetje rakavih celic v času stresa, je biogeneza LDS, vendar vzroki in mehanizmi nastanka in razgradnje LD v različnih rastnih pogojih še niso v celoti pojasnjeni. Glavni cilj tega dela je bil preučiti vpliv sprememb v dinamiki LD na rast in proliferacijo celic raka dojke MDA-MB-231. Domnevali smo, da bi na fluktuacijo in rast celic LD vplivala bodisi inhibicija diacilglicerol aciltransferaz (DGATs) 1 in 2, ki katalizirata sintezo trigliceridov, kar je pogoj za nastanek LD, bodisi prekomerna ekspresija maščobne trigliceridne lipaze (ATGL), ki je ključna za trigliceridno lipolizo in degradacijo LD. Ugotovili smo, da inhibicija encimov DGAT1 in DGAT2 bistveno zmanjša število LD v celicah raka dojke. Ugotovili smo tudi, da inhibicija DGAT1, ne pa tudi DGAT2, upočasni proliferacijo celic raka dojke in zmanjša njihovo sposobnost oblikovanja neodvisnih kolonij. Po drugi strani pa naši podatki kažejo, da ektopična čezmerna ekspresija ATGL nima pomembnega vpliva na nevtralno vsebnost lipidov v celicah raka dojke, ampak spodbuja njihovo proliferacijo. Naši rezultati zato kažejo, da sta sinteza trigliceridov in lipoliza pomembni za rast in delitev celic raka dojke. Ciljanje na glavne encime metabolizma LD DGAT in ATGL je zato zanimivo za nadaljnje študije za odkrivanje novih terapevtskih pristopov pri raku.
Lipid droplets (LDs) are recently recognized dynamic organelles present in most eukaryotic cells. For a long time, they were considered to be inert lipid storage sites, but studies have shown that they are important regulators of lipid metabolism, which control the uptake of fatty acids from the environment, their distribution, storage and use for various purposes within the cell. Moreover, they act as important modulators of the cellular response to stress, being involved in maintaining energy and redox homeostasis, membrane and organelle integrity, and in the cellular protection against lipototoxicity. The ability of cancer cells to survive stressful conditions, such as the lack of oxygen and nutrients, is crucial for tumor growth and a vulnerability that may be exploited for therapeutic purposes. One of the key characteristics that enable cancer cell survival during stress is the biogenesis of LDs, but the causes and mechanisms of LD formation and breakdown under different growth conditions have not yet been fully elucidated. The major goal of this work was to examine the impact of changes in LD dynamics on the growth and proliferation of MDA-MB-231 breast cancer cells. We hypothesized that LD turnover and cell growth would be affected either by inhibition of diacylglycerol acyltransferases (DGATs) 1 and 2 that catalyze triglyceride synthesis, which is a prerequisite for LD formation, or by overexpression of adipose triglyceride lipase (ATGL), which is crucial for triglyceride lipolysis and LD degradation. We found that the inhibition of DGAT1 and DGAT2 enzymes significantly reduced the number of LDs in breast cancer cells. We also found that inhibition of DGAT1, but not DGAT2, slows the proliferation of breast cancer cells and reduces their ability to form independent colonies. On the other hand, our data show that ectopic overexpression of ATGL does not have a significant effect on neutral lipid content in breast cancer cells, but stimulates their proliferation. Our results therefore suggest that triglyceride synthesis and lipolysis are important for the growth and division of breast cancer cells. Targeting the major LD metabolism enzymes DGAT and ATGL is therefore of interest for further studies towards the discovery of new therapeutic approaches in cancer.
Lipidne kapljice (LK) so nedavno odkriti dinamični in neodvisni organeli, prisotni v večini celic. Dolgo so veljale zgolj za inertna mesta skladiščenja lipidov v celici, vendar so študije dokazale, da gre za pomembne regulatorje presnove lipidov, ki med drugim nadzorujejo privzem maščobnih kislin iz okolja, njihovo razporeditev znotraj celice, shranjevanje in uporabo za različne namene v celici. Delujejo tudi kot pomembni regulatorji celičnega odziva na stres, sodelujejo pri vzdrževanju energetske in redoks homeostaze, integritete membran in organelov in pri zaščiti pred lipotoksičnostjo. Sposobnost rakavih celic, da preživijo stresne pogoje, kot sta pomanjkanje kisika in hranil, je ključna za rast tumorjev in obenem šibka točka, ki jo želimo uporabiti v terapevtske namene. Raziskave so pokazale, da je ena izmed ključnih lastnosti, ki rakavim celicam omogoči preživetje kljub celičnem stresu, sinteza LK [4]. Vzroki in mehanizmi tvorbe ter razgradnje LK ob različnih pogojih rasti rakavih celic še niso povsem pojasnjeni. Namen magistrskega dela je bil preučiti vpliv sprememb v dinamiki LK na celično rast in proliferacijo celic raka dojke MDA-MB-231. Predpostavili smo, da bomo na dinamiko LK in na rast celic vplivali bodisi z inhibicijo delovanja encimov diacilglicerol aciltransferaz (DGAT) 1 in 2, ki katalizirata sintezo trigliceridov in ki je predpogoj za tvorbo LK, bodisi s prekomernim izražanjem adipozne triglicerid lipaze (ATGL), ki je ključna za lipolizo trigliceridov in razgradnjo LK. Pokazali smo, da hkratna inhibicija encimov DGAT1 in DGAT2 bistveno zmanjša število LK v celicah raka dojke. Prav tako smo ugotovili, da inhibicija encima DGAT1, ne pa tudi DGAT2, upočasni proliferacijo celic raka dojke in zmanjša njihovo sposobnost tvorbe neodvisnih kolonij. Ugotovili smo tudi, da prekomerno izražanje lipaze ATGL nima bistvenega vpliva na vsebnost nevtralnih lipidov v celicah raka dojke, ima pa stimulativen učinek na njihovo sposobnost proliferacije. Naši rezultati torej kažejo, da sta tvorba in razgradnja trigliceridov pomembna za rast in delitev celic raka dojke. Ciljanje metabolizma lipidnih kapljic preko vpliva na encime DGAT in ATGL je torej zanimivo za nadaljnje študije v smeri odkrivanja novih terapevtskih pristopov pri raku.
132248
Uvod: Ločitev je eden izmed najtežjih in najbolj stresnih življenjskih dogodkov, ki negativno vpliva na otroke in mladostnike. Učinki so lahko kratkoročni ali dolgoročni in jih lahko opazimo v poznejšem odraslem življenju. Otroci so najbolj izpostavljeni, ker ne razumejo, kaj se dogaja in imajo težave pri prilagajanju situaciji. Namen Namen Glavni cilj je bil odkriti, kakšen učinek ima ločitev na otroke in mladostnike. Naši cilji so bili opredeliti ločitev, pogledati statistiko in prikazati najpogostejše težave, ki jih otroci in mladostniki doživljajo zaradi razveze. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s pregledom strokovne in znanstvene literature, ki smo jo iskali preko oddaljenega dostopa, digitalne knjižnice DiKul in v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINA Cochrane in Schlolar Library. Pregled literature je potekal med novembrom 2019 in majem 2020. Članke smo iskali s pomočjo ključnih besed in besednih zvez v povezavi z razvezo. Rezultati: Rezultati kažejo, da je razveza v današnji družbi zaradi svojega obsega postala zelo sprejemljiva. Tudi v Sloveniji se stopnja razvez povečuje. Rezultati so pokazali, da razveza pri otrocih povzroča depresijo in tesnobo. Ti dve sta najpogostejši. Poleg tega so učinki razveze vidni v vseh fazah razvoja. Otroci kažejo težave na svojem akademskem področju, vedenju, izražanju čustev in obstaja možnost, da začne uporabljati droge in alkohol. Razprava in zaključek: Razveza zakonske zveze je bila vedno med nami in zdaj se je še razširila. Statistični podatki v Sloveniji kažejo, da stopnja razvez zakonske zveze narašča in s tem tudi njeno družbeno sprejemanje. Podatki kažejo, da ima razveza zakonske zveze veliko negativnih učinkov na otroke. Poklicni delavci bi se morali bolj osredotočiti na otroke, ki doživljajo razvezo zakonske zveze. Socialni delavci, psihologi in pediatri bi morali delovati interdisciplinarno in uporabljati holistični pristop pri obravnavi bolnikov. Pediatrični zdravstveni delavci bi morali imeti dodatna usposabljanja za obravnavo takšnih otrok, tako da bi lahko razumeli otroške perspektive. V bližnji prihodnosti bi bilo treba razviti hitrejšo diagnostiko teh otrok, da bi preprečili, da bi trpeli za duševnimi boleznimi.
Introduction:Divorce is one of the hardest and most stressful life events that effects children and adolescents in a negative way. The effects can be short or long term and we can see them in their later adult life. Children are most exposed becouse of not understanding what is going on and they have trouble adapting to the situation. Purpose: The main objective was to discover, what kind of effect does divorce have on children and adolescents. Our goals were to define divorce, look at the statistics and to show the most often problems that children and adolescents experience becouse of the divorce.Methods: We used a descriptive method of working with a review of the professional and scientific literature that we sought through remote access, the DiKul digital library and in international databases such as PubMed, CINAHL, Cochrane Library and Google Scholar. The literature rewiev was conducted between November 2019 and May 2020. We searched for articles using keywords and phrases in connection with divorce. Results: Results show that divorce in today's society has become very acceptable because of its extent. Even in Slovenia the rates of divorce are rising. Results have shown that divorce causes depression and anxiety in children. These two are the most common. Besides that, effects of divorce are seen throughout all phases of development. Children show problems on their academic field, behavior, expressing emotions and there is a chance that he starts using drugs and concuming alcohol. Discussion and conclusion: Divorce was always among us and now it has spread even more. The statistics in Slovenia show that divorce rates are increasing and with it the social acceptance of it. Data shows that divorce has a lot of negative effects on children. Proffessionals should focus more on the children who experience divorce. Social workers, psychologists and paediatricians should work interdisciplinarily and use a holistic approach when treating patients. Pediatric health workers should have extra training in dealing with such children, so that they can understand the childrens perspectives. A quicker diagnostics of these children should be developed in the near future, so that we can prevent them from suffering mental illnesses
Uvod: Razveza staršev spada med najtežje in najbolj stresne preizkušnje v življenju, zato negativno vpliva na otroke in mladostnike. Posledice imajo kratkoročen in dolgoročen vpliv in se prenašajo tudi v otrokovo kasnejše, zrelo obdobje. Najbolj ogroženi so otroci, saj večinoma ne razumejo, kaj se dogaja, in imajo veliko težav s prilagajanjem na dano situacijo. Namen: V diplomskem delu smo želeli ugotoviti, kakšen vpliv ima razveza na otroke in mladostnike. Zastavljeni cilji so bili opredelitev razveze, pregled statistike in prikaz najpogostejših problemov, s katerimi se soočajo otroci in mladostniki ob razvezi staršev. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s pregledom strokovne in znanstvene literature, ki smo jo poiskali s pomočjo oddaljenega dostopa digitalne knjižnice DiKUL, in z brskanjem v mednarodnih podatkovnih bazah, kot so PubMed, CINAHL, Cochrane Library ter Google Učenjak. Pregled je bil opravljen med novembrom 2019 in majem 2020. Članke smo poiskali s pomočjo ključnih besed besednih zvez, ki se navezujejo na razvezo. Rezultati: Pojav razveze je v današnji družbi zaradi svoje razširjenosti postal sprejemljiv. Na Slovenskem se število razvez tudi povečuje. Raziskave so pokazale, da lahko razveza staršev pri otroku povzroča depresivnost in anksioznost. Poleg tega se vplivi razveze kažejo v vseh obdobjih razvoja in odraščanja. Otrok ima težave z vedenjem in izražanjem čustev. Otroci razvezanih staršev imajo večjo verjetnost, da zaidejo v svet drog in alkoholizma. Razprava in zaključek: Razveza je bila od nekdaj prisotna. Statistični podatki kažejo na porast razvez v Sloveniji, prav tako lahko zasledimo, da je razveza v današnjem času socialno sprejeta. Podatki raziskav kažejo na številne negativne vplive, ki jih ima razveza lahko na otroka. V prihodnje bi morali strokovnjaki natančneje obravnavati otroke, ki so izpostavljeni starševski razvezi, in sicer takoj po tragičnem dogodku. Strokovnjaki, kot so pediatri, psihologi in socialni delavci, bi morali delovati interdisciplinarno in voditi holistično obravnavo. Zdravstveni delavci s pediatričnega področja bi morali imeti dodatna izobraževanja, kjer bi bili bolj seznanjeni, s kakšnimi občutki se lahko otrok ali mladostnik spopada ob razvezi staršev. V prihodnosti bi morali poskrbeti za boljše in hitrejše diagnosticiranje takšnih otrok, saj so velikokrat diagnosticirani prepozno in lahko že razvijejo duševne motnje.
121321
Satelitske meritve so ključnega pomena za raziskovanje in razumevanje geofizikalnih pojavov. Čeprav je satelitov, ki krožijo okoli Zemlje, veliko, je nemogoče izmeriti celotno površino. Posledično imajo satelitske meritve pomembne vrzeli v prostor-času. Ena od spremenljivk, ki jih sateliti merijo, je anomalija morske gladine (SLA). Opisuje odstopanje višine morske površine v določeni točki v prostoru-času od globalnega povprečja, izračunanega v preteklih letih. Ukvarjamo se s problemom manjkajočih satelitskih napovedi. Najsodobnejše metode ta problem rešujejo s pristopi, ki temeljijo na konvolucijah in zato zahtevajo meritve na regularni mreži. Da bi to dosegli, je potreben korak predprocesiranja za diskretizacijo meritev na regularno mrežo. Vendar pa to v vhod uvaja tudi nenatančnost. V tem diplomskem delu predlagamo metodo PointSLA, ki uporablja oblake točk za gosto napovedovanje satelitskih meritev SLA in zato ne zahteva diskretizacije meritev. Eksperimentalni rezultati kažejo, da predlagani model dosega 5% slabše rezultate od najsodobnejše metode DIVAnd, hkrati pa omogoča večjo prostorsko in časovno fleksibilnost vnosa in ne zahteva diskretizacije meritev.
Satellite measurements are crucial in researching and understanding of geophysical phenomena. Even though there are many satellites orbiting Earth, it is impossible to measure the whole surface at all times. Consequentially, satellite measurements have significant gaps in space-time. One of the variables that satellites measure is sea-level anomaly (SLA). It describes the deviation of the sea surface height at some point in space-time from the global average computed over several past years. We address the problem of missing satellite measurements prediction. State-of-the-art methods solve this problem with approaches based on convolutions and therefore require measurements to be on a regular grid. To achieve this, a preprocessing step is needed to discretize the measurements onto a regular grid. However, this also introduces imprecision into the input. In this thesis, we propose PointSLA, a method that uses point clouds for dense prediction of SLA satellite measurements and therefore does not require discretization of measurements. Experimental results show the proposed model achieving RMSE 5% worse than state-of-the-art method DIVAnd while enabling greater space and time flexibility of the input and not requiring measurement discretization
Satelitske meritve so ključne za raziskovanje in razumevanje geofizikalnih pojavov. Kljub temu, da je okrog Zemlje utirjenih mnogo satelitov, enostavno ni mogoče hkrati pokriti in izmeriti celotnega površja. Posledično imajo satelitske meritve velike časovno-prostorske luknje kar zmanjša natančnost modelov, ki temeljijo na teh meritvah. Ena od spremenljivk, ki jih merijo sateliti je tudi anomalija višine gladine morja (ang. sea-level anomaly, SLA). Pove nam odstopanje višine morske gladine na neki točki, ob nekem času glede na referenco, ki je izračunana kot globalno povprečje preko obdobja več preteklih let. V nalogi naslavljamo problem napovedovanja manjkajočih satelitskih meritev SLA. Moderne metode ta problem rešujejo s pristopi, ki temeljijo na konvolucijah in zahtevajo meritve na regularni mreži. To pomeni, da moramo meritve predobdelati tako, da jih diskretiziramo na regularno mrežo. S tem vnesemo nenatančnost že v vhodne podatke. V tej nalogi predlagamo model PointSLA, ki za gosto napoved satelitskih meritev SLA deluje nad oblaki točk meritev in zato ne potrebuje diskretizacije vhoda. Eksperimentalni rezultati kažejo, da predlagan model doseže RMSE, ki je 5% slabši od najsodobnejše metode DIVAnd, pri tem pa omogoča večjo časovno in prostorsko fleksibilnost vhoda ter ne potrebuje diskretizacije meritev na mrežo.
140521
V zadnjih nekaj letih je področje virtualne resničnosti pridobilo na popularnosti. Dobili smo več možnosti za interakcijo z virtualnim svetom, kar postavlja vprašanje, kateri način je boljši, ali je to uporaba krmilnikov ali sledenje rokam. V okviru diplomskega dela je bil izveden eksperiment, s katerim smo ugotovili, katera metoda je objektivno boljša za uporabo in ki ponuja boljšo uporabniško izkušnjo. Prvi del diplomskega dela zajema zgodovino tega področja in pregled določenih VR očal, sledi teorija, kako deluje interakcija s krmilniki in sledenjem rok ter kako je bil eksperiment načrtovan in kaj je vanj vključeno. V zadnjem delu sledi analiza rezultatov, pridobljenih z eksperimentom.
In the last couple of years, the realm of virtual reality has gained in popularity. We were given more options to interact with the virtual world, and this raises the question of which way is better, whether it is the use of controllers or hand tracking.In order to establish this, an experiment was performed within the framework of this diploma thesis, which established which method is objectively better to use and which offers a better user experience.The first part of this thesis covers the history of this field and an overview of certain VR glasses, followed by a theory of how interaction with controllers and hand tracking works and how the experiment was planned and what is included in it. The last part is followed by an analysis of the results obtained by the experiment.
V zadnjih nekaj letih je področje navidezne resničnosti pridobilo na popularnosti. Za interakcijo z virtualnim svetom smo dobili več možnosti in s tem se poraja vprašanje, kateri način je boljši, ali je to uporaba ročk ali pa sledenje rok.Za ugotovitev le tega je bil v okviru te diplomske naloge izveden poskus, s katerim se je ugotovilo, kateri način je objektivno boljši za uporabo ter kateri nudi boljšo uporabniško izkušnjo.V prvem delu te diplomske naloge je predstavljena zgodovina tega področja ter pregled določenih VR očal, nato sledi teorija, kako deluje interakcija z ročkami ter s sledenjem rok in kako je bil poskus načrtovan ter kaj je v njem vključeno. V zadnjem delu pa sledi analiza rezultatov, ki smo jih dobili s pomočjo poskusa.
130138
Diplomsko delo raziskuje intimno povezavo med golim človeškim življenjem, ki je politično nepriznano in nesankcionirano, in pravnim redom, ki ga vzpostavlja in vzdržuje suverena oblast. V primeru protimigracijske politike Madžarske med letoma 2015 in 2017 vlada sistematično razčlovečuje in ponižuje migrante, od t. i. tretjih držav do golega življenja, in so zato izpostavljeni brutalnemu nasilju in zatiranju s strani oblasti, brez kakršnega koli posredovanja pravic in zakonov. Po G. Agamben, vzpostavitev političnega polja v metafizični tradiciji Zahoda je mogoče le z izključitvijo golo življenje, ki je vključena le s svojo sposobnostjo, da se ubije nekaznovano. Vendar pa je v času množičnih migracijskih gibanj prek Balkana v 2015 in 2016, je bila moč migrantov, ki prisiljeni ustvariti ilegalno, državno organiziran tranzit iz grških otokov na sever Evrope. Trdim, da je bila začasna in "postopno" opustitev mejnih režimov in zakonov, ki jih uporabljajo evropske oblasti za ponovno vzpostavitev reda in nadzora. Kljub temu se je za kratek čas pojavila možnost razrešitve napetosti med golim življenjem in pravnim redom, v katerem bi prevladale potrebe ljudi.
The thesis researches the intimate relation between bare human life, which is politically unrecognized and unsanctioned, and the legal order, which is established and maintained by sovereign power. In the case of Hungary’s anti-migration politics between 2015 and 2017, the government is systematically dehumanizing and degrading migrants, from the so-called third countries, to the level of bare life, and therefore they are exposed to brutal violence and oppression from the authorities, without any mediation of rights and laws. According to G. Agamben, the establishment of the political field in the metaphysical tradition of the West is possible only through the exclusion of bare life, which is included only through its capacity to be killed with impunity. However, in the time of mass migratory movements through the Balkans in 2015 and 2016, it was the power of migrants which forced the creation of a non-legal, state-organized transit from the Greek islands to the north of Europe. I am arguing that the temporary and “progressive” suspension of border regimes and laws was used by European authorities to reestablish order and control. Nevertheless, for a short period of time, the potential to resolve the tension between bare life and the legal order appeared, in which the needs of people would prevail.
V diplomski nalogi raziskujem intimno razmerje med golim življenjem ljudi, ki ni politično priznano in sankcionirano, in zakonsko-pravnim redom, ki ga ohranja in vzpostavlja suverena oblast. Na primeru madžarske protimigracijske politike med leti 2015 in 2017 ugotavljam, da vlada sistematično de-humanizira in degradira migrante iz t.i. tretjih držav na raven golega življenja, posledično pa so neposredno in brez pravic izpostavljeni brutalnemu nasilju in zatiranju s strani oblasti. Po G. Agambenu se je namreč, v metafizični tradicije Zahoda, politično polje vzpostavilo preko izključitve golega življenja, ki je vanj vključeno zgolj tako, da se ga lahko nekaznovano ubije. V času množičnih migracijskih gibanj skozi Balkan v letih 2015 in 2016 pa je ravno moč migrantov izsilila ne-legalni državno organiziran tranzit od grških otokov do severa Evrope. Ugotavljam, da so začasen in »progresiven« suspenz mejnih režimov in zakonov evropske oblasti izrabile za ponovno vzpostavitev reda in kontrole. Kljub temu pa je za kratek čas vzniknil potencial za razrešitev napetosti med golim življenjem in zakonsko-pravnim redom, v katerem bi prevladale življenjske potrebe ljudi.
92720
Glede na to, da je pogodbena cena ključni element pogodbe o gradbenih delih, naročnik in izvajalec ceno navedeta v gotovini ali določita jasna merila za njeno oblikovanje, ko se ta nominacijska pogodba sklene. Posebna narava pogodbe o gradbenih delih omogoča, da se cena, določena v pogodbi, prilagodi izvedenim gradnjam in tržnim razmeram. Zato ni nujno, da je pogodbena cena že dokončna. Na izvedbo pogodbe o gradbenih delih lahko vplivajo nekateri dogodki, povezani s spremembo vrste in količine del, potrebnih za dokončanje gradnje, ter morebitna sprememba cene elementov, na katerih je temeljila pogodbena cena. Ti razlogi narekujejo, da se v gradbeno pogodbo vključijo posebne klavzule, ki vnaprej opredeljujejo tveganja v zvezi s količino in vrsto del. Kodeks obveznosti in posebne gradbene prakse se razlikujejo med klavzulo "na mersko enoto ", skupno dogovorjeno ceno in klavzulo" ključ ". Vendar pa poleg primerljivih klavzul o ceni na enoto in pavšalnih klavzul mednarodna pravila zagotavljajo tudi razlago klavzule o povračilu stroškov. V primeru nepredvidljivega dviga ali padca tržnih cen zakonske določbe šibkejši stranki zagotavljajo pravico do spremembe pogodbene cene. Naročnik lahko torej v ustrezno utemeljenih primerih zahteva znižanje cene ali celo odstopi od pogodbe, izvajalec pa je upravičen do povišanja cene. Ne glede na navedeno lahko obe stranki odločita tudi, da pogodba o gradbenih delih vključuje določbo o stabilnosti cene, določene v pogodbi, tudi v primeru zvišanja cene elementov na trgu.
Given the fact that the contract price is the key element of the construction contract, the contracting entity and the contractor shall state the price in cash or determine clear criteria for its formation when this nominate contract is made. The specific nature of the construction contract enables the price set out in the contract to adapt to the executed works and market situation. Therefore, it is not necessarily the case that the contract price is already final. The performance of the construction contract might be affected by certain events related to the change of the type and quantity of works needed for the completion of the construction, as well as by the potential price change of the elements that the contract price was based on. These reasons dictate the inclusion of special clauses in the construction contract which define in advance the risks concerning the quantity and type of works. The code of obligations and special construction practices distinguish among “per unit of measure” clause, jointly agreed price and “turn-key” clause. However, in addition to comparable unit-price and lump-sum clauses, international rules also provide an explanation of cost-reimbursable clause. In the case of unpredictable rise or fall in market prices, legal provisions ensure weaker client the entitlement to change the contract price. In duly justified cases, the contracting entity may therefore request price reduction or even withdraw from the contract, whereas the contractor shall be entitled to price increase. Regardless of what has been stated, both parties may also decide that the construction contract includes a provision on the stability of the price set out in the contract even in the case of price increase of the elements on the market.
Zaradi dejstva, da je pogodbena cena bistven element gradbene pogodbe, morata naročnik in izvajalec ob sklenitvi tovrstne nominatne pogodbe obligacijskega prava izraziti ceno v denarnem znesku oziroma opredeliti jasna merila za njeno oblikovanje. Specifična narava gradbene pogodbe omogoča prilagajanje pogodbeno določene cene dejansko izvedenim delom in tržnim razmeram, kar posledično pomeni, da pogodbena cena ni nujno že dokončna. Med izpolnjevanjem gradbene pogodbe se namreč lahko pojavijo okoliščine, povezane tako s spremembo vrste kot tudi količine potrebnih del za dokončanje gradnje, prav tako se lahko spremenijo cene elementov, na katerih je temeljila pogodbena cena. Navedeni razlogi narekujejo vključitev posebnih klavzul v gradbeno pogodbo, ki vnaprej opredeljujejo tveganja glede količine in vrste del. Obligacijski zakonik in Posebne gradbene uzance tako ločujejo klavzulo cena po enoti mere, skupaj dogovorjeno ceno in klavzulo “ključ v roke”, mednarodna pravila pa poleg primerljivih klavzul unit-price in lump-sum pojasnjujejo tudi klavzulo cost-reimbursable. Ob nastopu nepredvidljivih zvišanj ali znižanj cen na trgu pravni predpisi varujejo šibkejšo stranko z upravičenjem do spremembe pogodbene cene. Tako lahko naročnik v posebej utemeljenih primerih zahteva znižanje cene ali celo odstopi od pogodbe, izvajalec pa ima pravico do zvišanja cene. Zapisanemu navkljub lahko stranki v gradbeno pogodbo vključita tudi določilo, da bo ostala pogodbeno določena cena nespremenjena tudi v primeru zvišanja cen za elemente na trgu.
96425
Cilj magistrskega dela Življenjski svet mladih v Gambiji je ugotoviti, kateri so pomembni elementi njihovega življenjskega sveta in kakšen vpliv imajo ti elementi na njihov življenjski svet. Pri socialnem delu je zelo pomembno, da spoznamo svoje sogovorce in ugotovimo, katere stvari oziroma osebe imajo pomembno vlogo v njihovem vsakdanjem življenju in velik vpliv na njihova življenja. Edina možnost, da to dosežemo, je, da naredimo globok korak v njihova življenja in se jim pridružimo - v obliki terenskega dela. Za kakovostno raziskovanje živega sveta je pomembno tudi, da imamo ustrezno znanje s področij, kot so antropologija, socialno delo, sociologija. V teoretičnem delu sem se ukvarjala s konceptom življenjskega sveta, razvojem predmeta, njegovim pomenom in njegovo refleksijo pri posamezniku, nato sledi poglavje o sociološkem raziskovanju življenjskega sveta, kjer sem se osredotočila na mlade, ki so bistvo magistrskega dela. V tem poglavju sem se pridružila temam, ki imajo zelo pomembno vlogo pri odraščanju in posledično tudi na življenjski svet mladih. Sledi poglavje o Gambiji. V empiričnem delu sem želela predstaviti, kakšen je življenjski svet mladih v Gambiji, kateri dejavniki odraščanja imajo pomemben vpliv na njihov življenjski svet in kakšen vpliv ima kultura. Prav tako obravnava želje in potrebe mladih ter kako preživljajo svoj prosti čas. Do ugotovitev sem prišla z analizo podatkov, ki so jih mladi v Gambiji in njihovi učitelji pridobili na šoli Mo beta med tamkajšnjim terenskim delom. Analizirane podatke sem vložila v raziskavo, mlade, šolo in kulturo. Prišla sem do zaključka, da na življenjski svet mladih v Gambiji pomembno vplivajo dejavniki odraščanja, kot so revščina, šola in socialna mreža. Revščina je eden izmed dejavnikov, ki najbolj vplivajo na življenje mladih v Gambiji. Želje in potrebe mladih v Gambiji so preproste in osnovne, vendar jih je težko izpolniti. Tudi prosti čas mladih v Gambiji se obravnava podobno. Mladi ne poznajo izraza, ker po pouku preživljajo čas tako, da pomagajo staršem pri gospodinjskih opravilih ali pri delu v trgovini. Življenjski svet mladih v Gambiji je sestavljen iz različnih kulturnih značilnosti; religija, spol, različne navade in običaji izstopajo.
The aim of the master work The lifeworld of the young people in Gambia is to find out which the important elements of their lifeworld are and the influence of those elements on their lifeworld. At the social work it is very important to get to know your co-speakers and find out which things or persons have an important role in their everyday life and a great influence on their lives. The only possibility to reach that is to make a deep step into their lives and join them – in a form of the field work. To make a quality research of the living world it is also important to have an appropriate knowledge in sociological disciplines, such as anthropology, social work, sociology. In the theoretical part I have dealt with the concept of the lifeworld, development of the item, its meaning and its reflection at the individual. Then the chapter on the sociological research of the lifeworld follows. It is focused on the young people who are the essence of the master work. In that chapter I have joined that with the topics which have a very important role in growing up and consequently on the lifeworld of the young people. The chapter on Gambia follows. In the empirical part I wanted to present what the lifeworld of the young people in Gambia is like, which factors of growing up have an important influence on their living world and what influence the culture has. Furthermore it deals with the desires and needs of the young people and how they spend their free time. I have come to the conclusions by analysing the data obtained by the young people in Gambia and their teachers at the school Mo beta during the field work there. The analysed data I have tabled into the research, the young, the school and the culture. I have come to the conclusion, that the lifeworld of the young people in Gambia is significantly influenced by the factors of growing up, such as poverty, school and social network. Poverty is one of the factors which have the greatest influence on the lives of the young people in Gambia. The wishes and needs of the young people in Gambia are simple and basic but not easily fulfilled. The free time of the young people in Gambia is treated similarly. They are not familiar with the expression because they spend their time after school by helping their parents at housework or by working at the shop. The lifeworld of the young people in Gambia also consists of different cultural characteristics; religion, gender, various habits and customs stand out.
Namen magistrske naloge Življenjski svet mladih Gambijcev je ugotoviti, kateri so pomembni elementi njihovega življenjskega sveta in kakšen vpliv imajo ti elementi na njihov življenjski svet. V socialnem delu je zelo pomembno, da spoznamo svoje sogovornike, da vidimo, katere so tiste stvari in osebe, ki so pomembne v njihovem vsakdanu in ki pomembno vplivajo na njihovo življenje. To lahko storimo le tako, da se poglobimo v njihov življenjski svet in se jim tam v obliki terenskega dela tudi priključimo. Da se lahko kvalitetno lotimo raziskovanja življenjskega sveta, so pomembna tudi znanja iz več družboslovnih disciplin, kot so antropologija, socialno delo, sociologija. V teoretičnem delu sem se najprej posvetila pojmu življenjskega sveta, kjer sem razložila, kako se je pojem razvil, kaj sploh pomeni in kako se življenjski svet odraža pri posamezniku. Sledi poglavje družboslovno raziskovanje življenjskega sveta. V nadaljevanju sem se osredotočila na mlade, ki so bistvo moje magistrske naloge. Poglavje sem povezala s temami, ki imajo pomembno vlogo pri odraščanju mladih in posledično tudi na njihov življenjski svet. Sledi poglavje o Gambiji. V empiričnem delu sem skušala prikazati, kakšen je življenjski svet mladih v Gambiji, kateri dejavniki odraščanja pomembno vplivajo na življenjski svet uporabnikov, kako vpliva kultura na življenjski svet uporabnikov, kakšne so želje in potrebe mladih v Gambiji in kako mladi v Gambiji preživljajo prosti čas. To sem storila tako, da sem analizirala podatke, ki sem jih na terenu dobila od mladih Gambijcev in njihovih učiteljev na šoli Mo beta. Analizirane podatke sem razdelila na raziskovanje, mlade, šolo in kulturo. Ugotovila sem, da na življenjski svet mladih Gambijcev pomembno vplivajo dejavniki odraščanja, kot so revščina, šola in socialna mreža. Med dejavniki odraščanja prav gotovo najbolj vpliva revščina, ki ima med vsemi elementi največjo vlogo v življenjskem svetu mladih Gambijcev. Želje in potrebe mladih v Gambiji so preproste in temeljne, vendar hkrati tudi težko uresničljive. Podobno je tudi s prostim časom mladih v Gambiji, ki jim je sam pojem tuj, saj svoj prosti čas ali čas, preživet izven šole, večinoma preživljajo tako, da pomagajo svojim staršem pri domačih opravili ali tako, da delajo v trgovini. Življenjski svet mladih v Gambiji pa sestavljajo tudi kulturne značilnosti, med katerimi izstopajo religija, spol in razni običaji ter navade.
108497
Uvod: Spolne motnje so problem, ki je vedno prisoten med spolnim odnosom, ne glede na razpoloženje in okoliščine. Zato lahko spolne motnje privedejo do slabega fizičnega in čustvenega zdravja. Spolne motnje prizadenejo približno 31% moških. Pri moških je najpogostejša spolna motnja erektilna disfunkcija in prezgodnja ejakulacija. Prezgodnja ejakulacija je opredeljena kot nezmožnost nadzora ali zamude ejakulacije, kar ima za posledico nezadovoljstvo ali stisko posameznika. Prevalenca prezgodnje ejakulacije v splošni populaciji se giblje med 20% in 30%. Antropometrične značilnosti in somatotip posameznika imajo večjo dovzetnost za določene bolezni. Namen: Namen diplomskega dela je bil oceniti stopnjo izpolnjevanja diagnostičnih kriterijev za simptome prezgodnje ejakulacije in oceniti odnos med demografskimi in antropometričnimi značilnostmi ter somatotipom na vzorcu študentov Zdravstvene fakultete v Ljubljani. Metode dela: Antropometrični podatki so bili izmerjeni in somatotip je bil določen pri predmetih. Demografske podatke in Kontrolni seznam za zgodnje simptome ejakulacije so anketiranci izpolnili s pomočjo spletne ankete. Za oceno povezanosti je bil uporabljen Pearsonov koeficient korelacije, pri čemer je bila statistično pomembna razlika p 0,05. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 14 študentov. Povprečna starost preiskovancev je bila 21,0 (1,3 leta). Najpogostejši somatotip je bil mezomorfni tip (57,1%). Na kontrolnem seznamu za simptome zgodnje ejakulacije so preiskovanci dosegli oceno) in povprečno 10,4 (3,2) točk. Povezava med starostjo in simptomi prezgodnje ejakulacije je bila zmerna in statistično nepomembna (R = 0,483; p = 0,080). Religija in spolna usmerjenost nista bili statistično povezani s prezgodnjo ejakulacijo (R = 0,387; p = 0,171 in R = 0,340; p = 0,234;). Telesna višina in teža nista korelirali s prezgodnjo ejakulacijo (R = -0,169; p = 0,563 in R = -0,157); p = 0,592; obstajala je tudi majhna in statistično nepomembna korelacija med prezgodnjo ejakulacijo in razmerjem med pasom in kolkom ter med prezgodnjo ejakulacijo in razmerjem med pasom in višino (R = -0,316; p = 0,227 in R = -0,189 p = 0,519); ektomorfni komponenti (R = 0,016 = p 0,958; R = 0,155 r = 0,6 in p = 0,066; p = 0,066; sta bili statistično značilno povezani s komponentama "t". Razprava in zaključek Rezultati raziskave niso pokazali statistično značilne povezanosti med demografskimi in antropometričnimi podatki ter somatotipom s prezgodnjo ejakulacijo, zato bi bilo v prihodnje smiselno v raziskavo vključiti večje število preiskovancev, različnih starostnih skupin in preveriti povezanost z že omenjenimi spremenljivkami.
Introduction: Sexual disorder is a problem that is always present during sexual intercourse, regardless of mood and circumstances. Therefore, sexual disorders can lead to poor physical and emotional health. Sexual disorders affect about 31 % of men. In men, the most common sexual disorder is erectile dysfunction and premature ejaculation. Premature ejaculation is defined as the inability to control or delay ejaculation, resulting in dissatisfaction or distress for the individual. The prevalence of premature ejaculation in the general population ranges between 20 % and 30 %. The anthropometric characteristics and somatotype of an individual have a greater susceptibility to certain diseases. Purpose: The purpose of diploma work was to assess the level of fulfilment of diagnostic criteria for premature ejaculation symptoms and to evaluate the relationship demographic and anthropometric characteristics and somatotype on a sample of students at the Faculty of Health sciences in Ljubljana. Methods: Anthropometric data were measured, and somatotype was determined in the subjects. Demographic data and Checklist for early ejaculation symptoms was completed by respondents through an online survey. The Pearson correlation coefficient was used to assess correlation. A statistically significant difference was set at p  0,05. Results: In the research participated 14 students. The mean age of the subjects was 21,0 (1,3) years. The most common somatotype was the mesomorphic type (57,1 %). On the Checklist for early ejaculation symptoms subjects scored and average of 10,4 (3,2) points. The relationship between age and premature ejaculation symptoms was moderate and statistically insignificant (R = 0,483; p = 0,080). Religion and sexual orientation weren't statistically related with premature ejaculation (R = 0,387; p = 0,171 and R = 0,340; p = 0,234). Body height and weight didn't correlate with premature ejaculation (R = -0,169; p = 0,563 and R = -0,157; p = 0,592). There was also a small and statistically insignificant correlation between premature ejaculation and the waist-to-hip ratio and between premature ejaculation and the waist-to-height ratio (R = -0,316; p = 0,272 and R = -0,189; p = 0,519). The ectomorphic (R = 0,016; p = 0,958), endomorphic (R = 0,156; p = 0,572) and mesomorphic (R = 0,087; p = 0,766) components of the somatotype weren't statistically significantly related with premature ejaculation. Discussion and conclusion: The results of the study didn’t show statistically significant correlation between demographic and anthropometric data and somatotype with premature ejaculation. In the future, it would be sensible to include in the research a larger number of subjects, of different age groups and to examine the correlation with the already mentioned variables.
Uvod: Spolna motnja je težava, ki je pri spolnem odnosu vedno prisotna, ne glede na razpoloženje in okoliščine, zato lahko spolne motnje vodijo v slabo telesno in čustveno zdravje. Spolne motnje prizadenejo približno 31 % moških. Pri moških sta najpogostejši spolni motnji erektilna disfunkcija in prezgodnja ejakulacija. Prezgodnja ejakulacija je opredeljena kot nezmožnost nadzora ali odloga ejakulacije, kar povzroči nezadovoljstvo ali stisko za posameznika. Razširjenost prezgodnje ejakulacije se na splošni populaciji giblje med 20 % in 30 %. Antropometrične lastnosti in somatotip posameznika imajo večjo nagnjenost k določenim boleznim. Namen: Namen diplomskega dela je bil oceniti stopnjo izpolnjevanja diagnostičnih meril za simptome prezgodnje ejakulacije in ovrednotiti povezanost z demografskimi in antropometričnimi lastnostmi ter somatotipom na vzorcu študentov Zdravstvene fakultete v Ljubljani. Metode dela: Preiskovancem smo izmerili antropometrične podatke in določili somatotip. Demografske podatke in vprašalnik Kontrolni seznam za simptome PE so preiskovanci izpolnili preko spletne ankete. Za oceno povezanosti smo uporabili Pearsonov korelacijski koeficient. Statistično pomembna razlika je bila postavljena pri p ? 0,05. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 14 študentov. Povprečna starost preiskovancev je bila 21,0 (1,3) let. Najbolj pogost somatotip je bil mezomorfni tip (57,1 %). Preiskovanci so pri Kontrolnem seznamu za simptome prezgodnje ejakulacije v povprečju dosegli 10,4 (3,2) točk. Povezanost med starostjo in simptomi PE je bila srednja in statistično nepomembna (R = 0,483; p = 0,080). Veroizpoved in spolna usmerjenost nista bili statistično povezani s prezgodnjo ejakulacijo (R = 0,387; p = 0,171 in R = 0,340; p = 0,234). Telesna višina in masa nista korelirali s prezgodnjo ejakulacijo (R = -0,169; p = 0,563 in R = -0,157; p = 0,592). Majhna in statistično nepomembna povezanost je bila tudi med prezgodnjo ejakulacijo in razmerjem med obsegom pasu ter bokov in med prezgodnjo ejakulacijo in obsegom pasu ter telesno višino (R = -0,316; p= 0,272 in R = -0,189; p = 0,519). Ektomorfne (R= 0,016; p = 0,958), endomorfne (R = 0,156; p = 0,572) in mezomorfne (R = 0,087; p = 0,766) komponente somatotipa niso bile statistično pomembno povezane s PE. Razprava in zaključek: Rezultati raziskave niso pokazali statistično pomembne povezanosti med prezgodnjo ejakulacijo in demografskimi, antropometričnimi lastnostmi in somatotipom. V prihodnje bi bilo smiselno v raziskave vključiti večje število preiskovancev različnih starostnih skupin in preučiti povezanost z že omenjenimi spremenljivkami.
124132
Tungovo olje se pridobiva iz jedrc plodov drevesa tung, ki se že stoletja goji na Kitajskem. Olje ima zaradi visoke vsebnosti? - eleostearinske kisline dragocene lastnosti sušenja in polimerizacije. Obstajajo tri vrste tungovega olja: čisto tungovo olje, modificirano tungovo olje, in polimerizirano tungovo olje. Olje je enostavno za uporabo in premaz ima odlično odpornost proti vodi, alkoholu, kislini in vremenskim vplivom. Zato je našel veliko aplikacij pri zaščiti lesa. Posušeno olje ni strupeno in je zato zelo primerno za zaščito lesnih proizvodov, ki prihajajo v stik s hrano.
Tung oil is obtained from the kernels of the fruit of the tung tree which has been grown in China for centuries. The oil has valuable drying and polymerization properties because of the high content of ?- eleostearic acid. There are three types of tung oil: pure tung oil modified tung oil and polymerized tung oil. Oil is easy to apply and the coating has superior resistances against water, alcohol, acid and weathering. Therefore it has found a lot of applications in wood protection. Dried oil is non toxic and therefore it is very suitable for protection of woody products which are coming in contact with food.
V Tungovo ali kitajsko olje pridobivajo iz semen plodov tungovca, ki raste na kitajskem že stoletja. Olje ima izredno cenjene sušilne, polimerizacijske in odpornostne lastnosti zaradi visoke reaktivnosti sistema konjugiranih vezi a-eleostearinske maščobne kisline. Olje se na tržišču se nahaja v čisti, modificirani in polimerizirani obliki. Nanašanje olje je enostavno, filmi, ki jih tvori pa imajo odlične odpornost proti vlagi, acetonu, etanolu in alkalijam, zato lahko olje uporabljamo v najrazličnejše namene površinske obdelave ter zaščite lesa. Utrjeno olje je nestrupeno ter tako tudi primerno za uporabo na izdelkih, ki so v stiku s živili.
138527
V diplomskem delu pišem o družinskih procesih v enostarševski in dvostarševski družini ter raziskujem razlike v dojemanju družinskih procesov v obeh družinskih oblikah. V uvodnem delu se dotaknem teme družine in starševstva. Pišem o pluralizaciji družinske dinamike, pojavu novega očetovstva in doživljanju življenja v reorganiziranih družinah. V diplomskem delu boste našli tudi znanja o komunikaciji, vlogah, reševanju konfliktov, postavljanju pravil, odločanju in seveda o poznavanju socialnega dela. Na podlagi sklopa vprašanj za intervju sem intervjuvala devet intervjuvancev, ki so mi dali dragocene vpoglede v njihovo družinsko življenje, v empiričnem delu pa sem spraševala tudi o stališčih intervjuvancev do tradicionalnih spolnih vlog in o tem, kako menijo, da so te povezane z družinskimi procesi. V kvalitativni raziskavi sem na nerandomiziranem, priložnostnem vzorcu ponazorila izkušnjo bivanja v enostarševski in dvostarševski družini, opredelitve družinskih procesov v teh tipih družin in odnos družinskih procesov do tradicionalnih spolnih vlog. Skozi raziskavo sem ugotovila, da so družinski procesi v vsaki družini edinstveni in niso povezani z obliko družine, v kateri posameznik odrašča. Vendar pa se je pokazalo, da anketiranci iz dvostarševskih družin pripisujejo večji pomen družinski strukturi pri oblikovanju družinskih procesov kot anketiranci iz enostarševskih družin. Pokazalo se je, da je skrbstveno delo in gospodinjsko delo še vedno najpogosteje vloga matere, očetje pa so odgovorni za fizično delo in gospodinjsko delo. Vloge v družinah intervjuvancev niso izrazito tradicionalne, saj moški opravljajo tudi gospodinjska opravila, ženske pa tudi ročna dela. Morda prav zaradi te delitve dela intervjuvanci menijo, da tradicionalne spolne vloge niso več relevantne, hkrati pa bi si želeli v svojih družinah neodvisno od spola razviti družinske procese. S pomočjo mojega raziskovanja in poglobljenih zgodb mojih intervjuvancev lahko sklenem, da na družinske procese vpliva veliko več kot le oblika družine, npr. vzgoja staršev, okoliščine odraščanja, znanje, ki narekuje, kaj je za otroka dobro in podporno okolje, itd.
In my bachelor’s thesis I write about family processes within single-parent and two-parent families and explore the differences in the perception of family processes in both family forms. In the introduction, I touch on the theme of family and parenthood, and I write about the pluralization of family dynamics, the emergence of new fatherhood and the experience of living in reorganized families. In the thesis you will also find knowledge on communication, roles, conflict resolution, setting rules, decision-making and, of course, social work knowledge. Based on the set of questions for the interview, I interviewed nine interviewees who gave me valuable insights into their family life. In the empirical part, I also asked about the interviewees' views on traditional gender roles and how they think these are related to family processes. This qualitative study uses a non-randomized, casual sample to illustrate the experience of living in single-parent and two-parent families, the definitions of family processes in these types of families, and the relationship of family processes to traditional gender roles. Through my research, I have found that family processes are unique in each family and are not related to the form of family in which a person grows up. However, it has been shown that interviewees from two-parent families attach more importance to family structure in shaping family processes than interviewees from single-parent families. It has been shown that care work and housework are still most often the role of mothers, while fathers are responsible for physical work and housework. The roles in the families of the interviewees are not distinctly traditional, as men also do household chores and women also do manual work. Perhaps because of this division of labor, the interviewees are of the opinion that traditional gender roles are no longer relevant, while at the same time they would like to develop family processes in their families independently of gender. Through my research and the in-depth stories of my interviewees, I can conclude that family processes are influenced by much more than the form of the family, e. g. the upbringing of the parents, the circumstances of growing up, the knowledge that dictates what is a good and supportive environment for the child, etc.
V diplomskem delu pišem o družinskih procesih znotraj enostarševskih in dvostarševskih družin ter raziskujem, kakšne razlike se pojavljajo v dojemanju družinskih procesov v eni in drugi obliki družine. V uvodu na kratko opišem temo družine in starševstva in v tem delu pišem o pluralizaciji družinskih potekov, pojavu novega očetovstva ter izkušnjah življenja v reorganiziranih družinah. V diplomskem delu boste lahko našli tudi znanje s področja komunikacije, vlog, reševanja konfliktov, postavljanja pravil, odločanja in seveda tudi socialnodelovna znanja. Na podlagi vodila za intervju sem pogovor izvedla z devetimi sogovorniki, ki so mi dali dragocen vpogled v njihovo družinsko življenje. V empiričnem delu sem spraševala tudi o pogledu sogovornikov na družbeno opredeljene spolne vloge in kako so te, po njihovem mnenju, povezane z družinskimi procesi. Kvalitativna raziskava na neslučajnostnem, priložnostnem vzorcu prikazuje izkušnje življenja v enostarševskih in dvostarševskih družinah, opredelitve družinskih procesov v teh oblikah družin ter povezavo družinskih procesov z družbeno opredeljenimi spolnimi vlogami. S pomočjo svoje raziskave ugotavljam, da so družinski procesi v vsaki družini edinstveni in niso povezani z obliko družine, v kateri človek odrašča. Kljub temu se je izkazalo, da sogovorniki iz dvostarševskih družin pripisujejo obliki družine večji pomen pri oblikovanju družinskih procesov kot sogovorniki iz enostarševskih družin. Pokazalo se je, da so skrbstveno delo in gospodinjska opravila še vedno najpogosteje vloga mater, očetje pa so odgovorni za fizična dela in gospodinjska opravila. Razvidno je, da vloge v družinah sogovornikov niso izrazito tradicionalne, saj tudi moški opravljajo gospodinjska opravila, prav tako pa tudi ženske opravljajo fizična dela. Morda tudi zaradi take delitve del pri sogovornikih prevladuje mnenje, da tradicionalne spolne vloge niso več aktualne, obenem pa bi družinske procese v svoji družini želeli razvijati neodvisno od spola. S pomočjo svoje raziskave in poglobljenih zgodb sogovornikov lahko zaključim, da na oblikovanje družinskih procesov vpliva veliko več kot oblika družine, recimo vzgoja staršev, okoliščine odraščanja, znanje, ki narekuje, kaj je za otroka dobro in spodbudno okolje ipd.
139135
V magistrskem delu je poudarek na razvijanju govornih spretnosti na ravneh A2 in B1 v italijanščini in slovenščini kot tujem ali drugem jeziku s pomočjo učnih gradiv. Teoretični del je sestavljen iz razlage nekaterih ključnih besed, kjer je v ospredje postavljena govorna produkcija. Opredeljeni sta tudi produktivna govorna spretnost pri poučevanju tujega jezika in razvijanje govornih spretnosti. V nadaljevanju je predstavljen pristop obrnjenega učenja, ki se še vedno uveljavlja, vendar je bil uporabljen v Republiki Sloveniji. Cilji empiričnega dela so (1) ugotoviti, ali učbeniki za slovenščino in italijanščino kot tuji jezik razvijajo govorno spretnost in ali učbeniki vodijo učence pri odkrivanju značilnosti njihovih prihodnjih govornih besedil in (2) analizirati korake učnega procesa oziroma oblikovanja ustnih predstavitev.
The Master thesis is focused on developing speaking skill at A2 and B1 levels in Italian and Slovene as foreign or second languages with the help of study materials. The theoretical part consists of explanation of some key words where the spoken production is put into focus. Furthermore, the productive skill of speaking in teaching foreign language and developing speaking skill are defined. Later on, the flipped learning approach is presented. The latter is still asserting itself but it has been used in the Republic of Slovenia. The aims of the empirical part are (1) to find out whether the coursebooks for Slovene and Italian as foreign languages develop speaking skill and whether the coursebooks guide the learners in discovering the characteristics of their future oral texts; and (2) to analyse the steps of teaching process or formation of oral presentations.
V magistrskem delu je predstavljena zmožnost razvijanja govornega sporazumevanja v italijanščini in slovenščini kot tujem oz. drugem jeziku ob učnih gradivih na ravni A2 in B1. V teoretičnem delu so predstavljeni nekateri temeljni pojmi, pri čemer je v ospredju monološko govorno sporazumevanje. Opredeljena je govorna produktivna zmožnost pri pouku tujega jezika ter razvijanje govorne dejavnosti. V nadaljevanju je opisan pedagoški pristop obrnjenega učenja, ki se še uveljavlja, uporablja pa se tudi v Republiki Sloveniji. Namena empiričnega dela sta (1) ugotoviti, ali učbeniki za slovenščino in italijanščino kot tuji jezik razvijajo govorno sporazumevanje in ali učbenik učence vodi pri spoznavanju značilnosti njihovih (bodočih) ustnih besedil, ter (2) analizirati korake pri učnem procesu oz. nastajanju govornih nastopov.
109603
To diplomsko delo prikazuje in opisuje dogodke, ki so se zgodili v Rusiji leta 1917 in vodili do oktobrske revolucije. Skuša ugotoviti, ali je dejansko prišlo do revolucije ali pa je šlo le za državni udar, ki so ga izvedli boljševiki in njihov vodja Lenin. Iz te disertacije je razvidno, da je boljševiška stranka uspela izvesti državni udar zaradi vrste srečnih naključij, učinkovitih strategij in številnih Leninovih poskusov pritiska na partijske voditelje. Bilo je veliko poskusov vzpona na oblast, vendar niso bili uspešni. Da bi prišel na oblast, si je Lenin včasih želel, da bi šli vsi ven, toda partijski voditelji, vključno s Trockijem, ki ga je pogosto zasenčil Lenin, so bili bolj previdni in kompetentni. To diplomsko delo vključuje glavne dogodke, ki so se zgodili v Rusiji leta 1917, ki so povezani s prevzemom vlade boljševikov in ki so bistveni za razumevanje vodenja boljševiške stranke. V diplomskem delu je prikazano, kako so boljševiki ravnali s predsednikom ministrstva in ministri začasne vlade, da bi pridobili nadzor, brez vednosti državljanov, in kako so Rusijo pripeljali do novega začetka z dogodkom, ki je zdaj splošno znan kot oktobrska revolucija.
This diploma thesis shows and describes events that occurred in Russia in 1917 and led to the October Revolution. It tries to ascertain, whether a revolution actually happened or whether it was merely a coup d'état, carried out by Bolsheviks and their leader Lenin. This thesis shows that the Bolshevik Party was able to execute a coup due to a series of lucky coincidences, efficient strategies and numerous attempts by Lenin to put pressure on the party leaders. There were many attempts to ascend to power, but they were not successful. In order to gain power, Lenin sometimes wanted to go all out, but the party leaders, including Trocki, who is often overshadowed by Lenin, were more careful and competent. This thesis includes the main events that happened in Russia in 1917, that are connected to the Bolsheviks’ government take-over and which are essential in understanding how the Bolshevik Party was run. It is shown in the thesis, how the Bolsheviks dealt with the ministry president and the ministers of the interim government in order to gain control, without the citizens’ knowledge, and how they brought Russia to a new beginning with an event, now commonly known as the October Revolution.
Diplomsko delo prikazuje in opisuje dogodke, ki so se vrstili v Rusiji v letu 1917 in so na koncu pripeljali do vsem znane oktobrske revolucije. Poskuša ugotoviti, ali se je dejansko zgodila revolucija, ali pa so boljševiki na čelu z Leninom izpeljali državni udar. Delo pokaže, da je boljševistični stranki po nekaj srečnih naključjih, dobri taktiki in številnih Leninovih pritiskih na vodilne v stranki uspelo izpeljati udar. Poskusov, da bi se povzpeli na oblast je bilo več, vendar jim je parkrat spodletelo. Da bi prišli na oblast, si je Lenin kar nekajkrat želel iti na vse ali nič, vendar so bili na srečo boljševikov v stranki na vodilnih položajih bolj previdni in sposobni ljudje, med drugim tudi Trocki, ki je morda prevečkrat v senci Lenina. Naloga zajema glavne dogodke, ki so se zgodili v Rusiji leta 1917 in ki so povezani z oktobrskim prevzemom oblasti s strani boljševikov ter tudi nujno potrebni za razumevanje samega delovanja boljševistične stranke. V delu je prikazano, kako so boljševiki brez vednosti prebivalcev Rusije opravili z ministrskim predsednikom in ministri začasne vlade, prevzeli oblast v Rusiji in s tem dogodkom, ki ga poznamo kot oktobrsko revolucijo, Rusijo pripeljali do novega začetka.
107763
V diplomskem delu se osredotočam na predstavitev demence, na osebe z demenco in njihove svojce, v teoretičnem delu opredelim demenco, opišem vrste demence, predstavim časovni potek raziskovanja demence, opišem modele, ki so bili razviti za lažje razumevanje demence, prikažem pomen zgodnjega odkrivanja demence in predstavim prve znake, ki se pojavijo ob pojavu demence, se osredotočim na potrebe oseb z demenco in njihovih svojcev ter opišem oblike oskrbe, ki so na voljo osebam z demenco. Dotaknem se tematike, ki je povezana s stigmatizacijo demence in raziščem informacije o demenci, ki so na voljo družbi. Problem diplomskega dela je pomanjkanje informacij družbe o demenci, ki jih raziskujem s pomočjo spletne ankete, v kateri je sodelovalo 848 anketirancev. Zanimajo me aktualne informacije družbe o demenci, mnenje podjetja o uspešnosti aktualnih informacij o demenci, katere metode informiranja o demenci so se izkazale za najbolj uspešne in katere so najbolj zaželene med anketiranci. Kvantitativna analiza kaže, da demenco najpogosteje poznajo ljudje, ki imajo ali so imeli stik z osebo z demenco, večina si želi boljše informacije, informacije morajo biti podane na različne načine, ki morajo biti prilagojeni ciljni skupini, ki jo želimo informirati.
In my dissertation I focus on the presentation of dementia, on people with dementia and their relatives. In the theoretical part, I define dementia, describe the types of dementia, and present a timeline of dementia research as well as describe models that have been developed to help understand dementia. I show the importance of early detection of dementia and present the first signs that appear when dementia occurs. I focus on the needs of people with dementia and their relatives and describe the forms of care available to people with dementia. I touch on topics related to the stigmatization of dementia and explore the information about dementia that is available to society. The problem of the diploma work is the lack of information of the society about dementia, which I investigate with the help of an online survey, in which 848 respondents participated. I am interested in the current information of the society about dementia, the opinion of the company about the success of the current information about dementia, which methods of informing about dementia have proven to be the most successful and which are the most desirable among the respondents. Quantitative analysis shows that most often dementia is known to people who have or have had contact with a person with dementia, most want better information, information must be given in different ways, which must be adapted to the target group we want to inform.
V diplomskem delu se osredotočim na predstavitev demence, na ljudi z demenco in njihove sorodnike. V teoretičnem delu opredelim demenco, opišem njene vrste in predstavim časovni pregled raziskovanja demence ter opišem modele, ki so se razvili za pomoč pri razumevanju demence. Prikažem pomen zgodnjega odkrivanja demence in predstavim prve znake, ki se pojavijo ob nastanku demence. Osredotočim se na potrebe ljudi z demenco in njihovih sorodnikov ter opišem oblike oskrbe, ki so na voljo ljudem z demenco. Dotaknem se teme, povezane s stigmatizacijo demence, in raziščem informacije o demenci, ki so dostopne družbi. Problem diplomskega dela predstavlja premajhna informiranost družbe o demenci, ki ga raziščem s pomočjo spletnega anketiranja, kjer je sodelovalo 848 respondentov. Zanima me, kakšna je sedanja informiranost družbe o demenci, kakšno je mnenje družbe o uspešnosti sedanje informiranosti o demenci, kateri načini informiranja o demenci so se do sedaj izkazali za najuspešnejše in kateri so tisti načini informiranja, ki so med vprašanci najbolj zaželeni. S kvantitativno analizo ugotovim, da najpogosteje demenco poznajo osebe, ki imajo ali so imele stik s človekom z demenco, večina si želi boljše informiranosti, informacije morajo biti podane na različne načine, ki jih moramo prilagoditi glede na ciljno skupino, ki jo želimo informirati.
121863
Zavarovanje odgovornosti lastnikov ladij je povezano z zavarovalniškim in pomorskim pravom. Ti dve panogi se od samega začetka razvijata komplementarno in se na nekaterih segmentih oziroma delih prepletata. Morsko zavarovanje je prva znana oblika zavarovanja v zgodovini in je zato zelo pomembno, saj je ustvarilo pot tudi za druga področja zavarovalniškega prava. Diplomsko delo najprej predstavi in obravnava zgodovinski razvoj samega pomorskega zavarovanja, kasneje pa elemente, subjekte in njegova krita in odprta kritja. Nadalje se diplomsko delo osredotoča na lastnika ladje, njegovo odgovornost in z njim povezane P & I klube kot osrednji element diplomskega dela. Opisani so razvoj, delovanje, pomen in posebnosti takšnih društev kot glavnih zavarovalnic v razmerjih do kritih obveznosti lastnikov ladij, na koncu pa še odgovor na raziskovalno vprašanje in povzetek.
Shipowner's liability insurance is related to insurance and maritime law. These two branches have been developing complementary to each other since the very beginning and have been intertwining in some segments or parts. Marine insurance is the first known form of insurance in history and is therefore of great importance, as it has created a path for other areas of insurance law. The thesis first presents and deals with the historical development of maritime insurance itself, and later with the elements, subjects, and its covered and outstanding covers. Moreover the thesis focuses on the shipowner, his liability and the related P&I Clubs as the central element of the diploma. Here is described the development, operation, importance and particularities of such Clubs as the main insurance companies in relations to shipowner's covered liabilities. Lastly, the thesis ends with the answer to the research question and the summary of the thesis topic.
Zavarovanje odgovornosti ladjarja je povezano z zavarovalnim in pomorskim pravom. Ti dve veji prava pa se že od samega začetka razvijata sočasno ter se dopolnjujeta in prepletata v nekaterih segmentih oziroma delih. Ravno pomorsko zavarovanje je prva znana oblika zavarovanja v zgodovini in je zato pomembna, saj je ustvarila razvojno pot še drugim področjem zavarovalnega prava. Diplomska naloga tako najprej predstavi in obravnava razvoj pomorskega zavarovanja, kasneje pa elemente, subjekte, krite in izvzete škode le tega. Potem se diplomska naloga osredotoči na ladjarja, njegovo odgovornost in s tem povezane P&I klube kot osrednji predmet obravnave diplomske naloge. Predstavljen je razvoj, delovanje, pomembnost ter posebnosti P&I klubov kot glavnih zavarovalnic v odnosu z ladjarjevo odgovornostjo. Diplomska naloga se zaključi z odgovorom na raziskovalno vprašanje in končnim povzetkom teme diplomskega dela.
129040
Prirojene srčne bolezni ali prirojene srčne napake so opredeljene kot prirojene nepravilnosti v strukturnem in funkcionalnem razvoju srca in predstavljajo eno najpogostejših prirojenih prirojenih prirojenih napak z visoko stopnjo umrljivosti pri novorojenčkih po vsem svetu. Razvoj srca je izredno zapleten večstopenjski proces. Etiologija prirojenih srčnih napak še vedno ni natančno znana, najverjetneje je to večfaktorski vzrok, ki združuje genetske in okoljske dejavnike. Eden od potencialnih genetskih dejavnikov tveganja so mutacije v genu za transkripcijski faktor Nkx2-5. Spremembe v genu nkx2-5 lahko pomembno vplivajo na delovanje transkripcijskega faktorja, ki močno poveča tveganje za prirojene srčne napake. Eden od preučevanih polimorfizmov v genu nkx2-5 je rs2277923. Namen magistrskega dela je ugotoviti vpliv polimorfizma rs2277923 na pojav prirojenih srčnih napak v slovenski populaciji. Z uporabo tehnologije hidrolize Taqmanove sonde smo genotipizirali 119 otrok s potrjeno obliko nesindromne prirojene srčne napake in 169 zdravih kontrol. Za bolj poglobljeno raziskavo smo opredelili prirojene srčne napake glede na etiološko klasifikacijo in izpostavili najpogostejše vrste prirojenih srčnih napak v slovenski populaciji. Kljub statistično nepomembnim rezultatom v naši raziskavi so izstopali rezultati analiz atrijskega septalnega defekta (ASD), aortne stenoze (AS) in tetralogije Fallota (TOF), ki kažejo na povezanost in vpletenost rs2277923 pri pojavu srčnih defektov. Predvidevamo, da bi s povečanjem števila preiskovancev v posameznih kategorijah lahko dosegli statistično značilne vrednosti. Določili smo tudi pogostost polimorfizma rs2277923 v slovenski populaciji in ga primerjali z drugimi svetovnimi populacijami, saj se pogostost alelov med svetovnimi populacijami močno razlikuje. Frekvenca alelov v slovenski populaciji je 71% za alel A in 29% za alel G, kar predstavlja skoraj popolno ujemanje z evropskim povprečjem. Študije kažejo, da je polimorfizem rs2277923 vključen v razvoj prirojenih srčnih okvar preko vpliva na koregulirane transkripcijske faktorje in ciljne gene, preko vpliva na ravni mRNA ali na ravni beljakovin. Zaključimo lahko, da rs2277923 bolj izrazito vpliva na razvoj samo določenih vrst prirojenih srčnih napak, vendar mehanizem ostaja neznan. Da bi bolje razumeli vpletenost rs2277923 v razvoj prirojenih srčnih napak, so potrebne nadaljnje študije.
Congenital heart diseases or congenital heart defects (CHD) are defined as congenital abnormalities in the structural and functional development of the heart and represent one of the most common congenital birth defects with a high mortality rate in newborns worldwide. Cardiac development is an extremely complex multi-stage process. The etiology of congenital heart defects is still not precisely known, most likely it is a multifactorial cause that combines genetic and environmental factors. One of the potential genetic risk factors are mutations in the Nkx2-5 transcription factor gene. Changes in the nkx2-5 gene can significantly affect the function of the transcription factor which greatly increases the risk of congenital heart defects. One of the investigated polymorphisms in the nkx2-5 gene is rs2277923. The purpose of the master's thesis is to determine the influence of the rs2277923 polymorphism on the occurrence of congenital heart defects in the Slovenian population. Using Taqman hydrolysis probe technology, we genotyped 119 children with a confirmed form of nonsyndromic congenital heart defect and 169 healthy controls. For a more in-depth study we defined congenital heart defects according to the etiological classification and pointed out the most common types of congenital heart defects in the Slovenian population. Despite the statistically insignificant results in our study, the results of the analysis of the atrial septal defect (ASD), aortic stenosis (AS) and tetralogy of Fallot (TOF) stand out, indicating rs2277923 association and involvement in the occurrence of heart defects. We assume that by increasing the number of subjects in individual categories, we might achieve statistically significant values. We also determined the frequency of the rs2277923 polymorphism in the Slovenian population and compared it with other world populations as the frequency of alleles varies greatly among world populations. The allele frequency in the Slovenian population is 71 % for the A allele and 29 % for the G allele, which represents an almost perfect fit with the European average. Studies suggest that the rs2277923 polymorphism is involved in the development of congenital heart defects through the influence on co-regulated transcription factors and target genes, through influence at the mRNA level, or at the protein level. We conclude that rs2277923 has a more distinct effect on the development of only particular types of congenital heart defects, but the mechanism remains unknown. In order to better understand involvement of rs2277923 in the development of congenital heart defects further studies are needed.
Prirojene srčne napake so opredeljene kot prirojene nepravilnosti v strukturnem ali funkcionalnem razvoju srca in predstavljajo eno najpogostejših prirojenih napak z visoko stopnjo smrtnosti novorojenčkov po celem svetu. Razvoj srca je izredno kompleksen večstopenjski proces. Etiologija prirojenih srčnih napak še vedno ni natančno poznana, najverjetnje gre za multifaktorski vzrok, ki združuje genetske in okoljske dejavnike. Potencialni genetski dejavnik tveganja predstavljajo mutacije v genu za prepisovalni dejavnik Nkx2-5. Spremembe v genu nkx2-5 lahko pomembno vplivajo na delovanje prepisovalnega dejavnika, kar poveča tveganje za nastanek prirojenih srčnih napak. Eden izmed preiskovanih polimorfizmov v genu nkx2-5 je polimorfizem rs2277923. Namen magistrske naloge je določiti vpliv polimorfizma rs2277923 na pojavnost prirojenih srčnih napak v slovenski populaciji. S tehnologijo hidrolizirajočih sond Taqman smo genotipizirali 119 otrok s potrjeno obliko nesindromske prirojene srčne napake in 169 zdravih kontrol. Prirojene srčne napake smo za bolj poglobljeno študijo opredelili tudi glede na etiološko klasifikacijo ter izpostavili najpogostejše oblike prirojenih srčnih napak v slovenski populaciji. Kljub temu, da nismo uspeli dokazati statistično značilnih razlik med preiskovano in kontrolno skupino, v študiji izstopajo rezultati prirojenih srčnih napak atrialnega septalnega defekta (ASD), aortne stenoze (AS) in tetralogije Fallot (TOF), kjer se nakazuje morebitna povezava polimorfizma rs2277923 s tveganjem za razvoj posameznih oblik srčnih napak. Predvidevamo, da bi s povečanjem števila preiskovancev v posameznih kategorijah morda dosegli statistično značilne vrednosti. Določili smo tudi pogostost polimorfizma rs2277923 v slovenski populaciji in jo primerjali z drugimi svetovnimi populacijami, saj pogostost alelov med svetovnimi populacijami močno variira. Alelna frekvenca v slovenski populaciji znaša 71 % za alel A ter 29 % za alel G, kar predstavlja skorajšnje popolno ujemanje z evropskim povprečjem. Študije nakazujejo, da je polimorfizem rs2277923 v nastanek prirojenih srčnih napak vpleten preko vpliva na koregulirane prepisovalne dejavnike in tarčne gene, preko vpliva na nivoju mRNA ali preko vpliva na proteinskem nivoju. Sklepamo, da rs2277923 izraziteje vpliva na nastanek le določenih oblik prirojenih srčnih napak, vendar po še neznanem mehanizmu. Za boljše razumevanje vpletenosti polimorfizma rs2277923 v nastanek prirojenih srčnih napak so potrebne dodatne študije.
127745
Do danes je bilo opravljenih zelo malo raziskav o raziskovanju habitatnih značilnosti rastišč divjega petelina v Sloveniji, kar je ključnega pomena za določanje in izvajanje ukrepov za ohranjanje in povečanje številčnosti vrst. Namen raziskave je ugotoviti nedavno aktivnost 20 znanih rastišč divjega petelina na Uršlji in njeni okolici v primerjavi s preteklimi raziskavami (Adamič, 1986; Čas, 2000) in evidentirati morebitne nove. Prav tako smo želeli ugotoviti morebitne razlike v habitatnih značilnostih med aktivnimi in opuščenimi rastišči divjega petelina. Raziskavo smo izvedli z metodološkim poslušanjem pevskih samcev zgodaj zjutraj in ugotavljanjem njihove prisotnosti v času parjenja med 1. 4. in 20. 5. v letih 2019 in 2020. Raziskava habitatnih značilnosti je bila izvedena na treh aktivnih in treh zapuščenih rastiščih. Število aktivnih rastišč se je v primerjavi z raziskavami v letih 1986 in 2000 bistveno zmanjšalo (aktivnih je ostalo le 30% znanih rastišč). Dokumentirali smo približno 3-krat manj aktivnih samcev, tri več neaktivnih samcev in 2,7-krat manj samic kot v letu 2000. Iz tega sklepamo, da je vrsta na proučevanem območju ogrožena in bi lahko v naslednjih desetletjih izginila, če bi se njihovo število še naprej zmanjševalo. Odstotek opuščenih rastišč je bil večji v gozdovih z nižjo nadmorsko višino (pod 1200 m). Novih rastišč nismo dokumentirali, ugotovili pa smo, da so se središča aktivnih rastišč v primerjavi z zadnjo raziskavo premaknila. Prav tako smo ugotovili razlike v habitatnih značilnostih med obema tipoma rastišč. V primerjavi z opuščenimi rastišči so bile aktivne rastišča prekrite z zeliščno plastjo (85%, od tega 24% jagod), večje število mravljišč, nizka krošnja (od 40 do 60%), večja vidljivost na tleh in večji delež starih iglavcev. Vidnost pri tleh in delež različnih drevesnih vrst nista pomembno vplivala na aktivnost rastišč.
To this day, there has been very little research regarding the exploration of habitat characteristics of capercaillie leks in Slovenia. This knowledge is crucial for discerning and exercising measures for preserving and increasing species abundance. The aim of this study is to determine the recent activity of 20 known capercaillie leks on Uršlja Gora and its surroundings in comparison with past surveys (Adamič, 1986; Čas, 2000) and to record potential new ones. We also wanted to establish any differences in habitat characteristics between active and abandoned capercaillie leks. We conducted our research with methodical listening of singing males early in the morning and taking note of their presence at the time of their mating season between 1. 4. and 20. 5. in 2019 and 2020. Survey of habitat characteristics was implemented in three active and three abandoned leks. The number of active leks has significantly decreased compared to the surveys in 1986 and 2000 (only 30 % of known leks has remained active). We documented approximately 3 times fewer active males, three more inactive males and 2,7 times less females than in 2000. From that we conclude that the species is endangered in the study area and could disappear in the next few decades if their numbers continue to decrease. The percentage of abandoned leks was higher in forests with lower altitude (below 1200 m). We did not document any new leks, but we discovered that the centres of active leks have shifted compared to the last survey. We also discovered differences in habitat characteristics between both types of leks. Compared to abandoned leks, active leks experienced higher cover of herbaceuous layer (85 %, 24 % being berries), higher number of anthills, low canopy cover (40–60 %), higher ground level visibility and higher percentage of old conifer stands. Ground level visibility and percentage of different tree species did not considerably affect leks activity.
V Sloveniji je bilo opravljenih le nekaj raziskav habitata rastišč divjega petelina. Ta znanja so pomembna pri določitvi in izvajanju ukrepov za ohranitev oziroma povečanje številčnosti vrste. Namen dela je bil ugotoviti sedanjo aktivnost 20-ih znanih rastišč divjega petelina na Uršlji gori z bližnjo okolico v primerjavi s preteklima popisoma (Adamič, 1986; Čas, 2000) ter evidentirati potencialna nova. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali med aktivnimi in opuščenimi rastišči divjega petelina obstajajo razlike v habitatnih danostih. Popise aktivnosti rastišč smo izvajali po metodi poslušanja pojočih samcev zgodaj zjutraj in beleženja znakov prisotnosti v času rastitve med 1.4. in 20.5. v letih 2019 ter 2020. Popis habitatnih značilnosti rastišč smo izvedli na treh aktivnih in treh opuščenih rastiščih. Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da se je število aktivnih rastišč v primerjavi z letom 1986 in 2000 močno zmanjšalo (aktivnih le 30 % od vseh znanih). Na rastiščih smo v obeh letih skupno popisali približno 3-krat manj aktivnih petelinov, tri neaktivne več ter 2,7-krat manj kokoši kot leta 2000. Iz tega sklepamo, da je vrsta na proučevanem območju ogrožena in lahko v naslednjih nekaj desetletjih z območja izgine, če bo trend številčnosti še naprej padal. Delež opuščenih rastišč je bil večji v gozdovih z nižjo nadmorsko višino (pod 1200 m). Evidentirali nismo nobenega novega rastišča, so se pa centri aktivnih rastišč v primerjavi z zadnjim popisom spremenili v prostoru. Ugotovili smo razlike v habitatnih danostih med obema tipoma rastišč. Za aktivna rastišča je bila značilna visoka pokritost tal z zeliščno plastjo (85 %, od tega 24 % jagodičja), večje število mravljišč, redkejši sklep sestoja (40-60 % zastrte površine), večja vidljivost pri tleh ter večji delež starejših iglastih sestojev v primerjavi z opuščenimi. Vidljivost pri tleh in delež drevesnih vrst po našem nista bistveno vplivala na aktivnost rastišč.
121991
Kolektivno vedenje je zanimivo področje, ki preučuje koordinirano gibanje velikih skupin podobnih entitet. Verjetno najpogostejša hipoteza o izvoru kolektivnega vedenja živali nakazuje, da bi lahko delovalo kot obrambni mehanizem pred plenilci. V diplomskem delu smo s pomočjo različnih računskih tehnik preučili to hipotezo. Začeli smo z razširitvijo obstoječega mehkega modela za računalniško simulacijo jate ptic s plenilci in vizualno percepcijo. Implementirali smo tri taktike izbire tarč, ki upoštevajo vizualno perspektivo plenilca (napad najbližjega vidnega posameznika, napad na najbolj vidno izoliranega posameznika in napad na središče vidne skupine). Naši rezultati kažejo, da je za plen najbolj koristno družbeno vedenje (ki ga urejajo ločitveni, poravnalni in kohezijski pogoni) kot pa individualistično vedenje (ki ga ureja izključno ločitveni pogon) (plenilci za ujetje tarče potrebujejo dlje časa).Plenilci pa po drugi strani hitreje lovijo posameznike, ki lovijo družbeni plen, ko napadajo vizualno najbolj izoliranega posameznika, vendar hitreje ujamejo individualni plen, če se osredotočijo na najbližjega posameznika plena.V naslednji fazi smo razvili evolucijski model za uglasitev ročno izdelane kompozitne taktike napada/izbire tarče. Zaradi računske enostavnosti smo na tem mestu razširili znani matematični model skupinskega vedenja plena, ki nam je omogočil, da smo se osredotočili na taktiko izbiranja tarč plenilcev. Raziskali smo evolucijo optimalne taktike, pri kateri se plen obnaša kolektivno in izvaja zapozneli odziv. Slednji posamezniki namesto, da bi se takoj odzvali na prvi pogled plenilca, odziv odložijo na kasnejšo časovno točko in nato z izvajanjem hitrih preobratov in zavojev poskušajo prelisičiti plenilca. To je lahko koristen obrambni manever, ker lahko plen ostane v kompaktni skupini čim dlje in ker so posamezniki plena običajno manjši od plenilcev in imajo kot taki višjo stopnjo obračanja. Naši rezultati kažejo, da je sestavljena taktika, imenovana disperzivna taktika, kjer se plenilec najprej potopi globoko v skupino plena in nato cilja na najbolj obrobnega posameznika, najboljša taktika. Poskusi z zapoznelim odzivom plena kažejo, da lahko posamezniki plena dejansko povečajo svojo preživetje z uporabo tega obrambnega manevra in taktika razpršitve se zdi, da je edina taktika, ki lahko vsaj delno zmanjša učinkovitost odloženega odziva plena. S tem znanjem smo razvili umeten življenjski model odprtega tipa, kjer za vedenje posameznikov plena in plenilcev velja mehka logika. V tem modelu smo se osredotočili na evolucijo vedenja plena, ko se posamezniki plena soočajo z različnimi taktikami plenjenja. Dokazali smo, da v tem modelu posamezniki plena razvijajo različne vrste kolektivnega vedenja (roj, rezkanje, polarizirano, dinamično). S tem modelom smo pokazali, da se posamezniki plena soočajo z različnimi taktikami plenjenja. Zanimivo je, da je analiza razvitih baz pravil pokazala statistično pomembno razliko med različnimi vrstami vedenja v deležu pravil, ki upoštevajo informacije, povezane s plenilci. To kaže, da bi lahko pritiski plenjenja, ki jih je plen podvržen med evolucijo, vplivali na vedenje, ki se razvija. Naš zadnji korak raziskave je bil tako nadzorovan eksperiment, kjer se plen razvija pod različnimi taktikami plenjenja. Tukaj smo pustili plen razvijati pod štirimi taktikami plenjenja, od katerih sta dve glede na prejšnje raziskave pritiskali na plen, da se razvije razprševanje in dva tlačna plen, da se razvije skupina. Naši rezultati kažejo, da je antagonizem v roparskih pritiskih, kjer je plen izpostavljen plenilskim pritiskom, za katere je najboljši odziv tako združevanje kot hkratno razprševanje, morda potreben, da plen razvije polarizirano gibanje.
Collective behaviour is a fascinating field that studies coordinated motion of large groups of similar entities. Probably the most common hypothesis about the origins of collective animal behaviour suggests that it might function as a defensive mechanism against predation. In this thesis we used various computational techniques to study this hypothesis. We started by expanding an existing fuzzy model for the computer simulation of bird flocking with predators and visual perception. We implemented three target selection tactics that take into account the visual perspective of the predator (attack the nearest visible individual, attack the most visually isolated individual, and attack the centre of the visible group). Our results suggest that for prey individuals social behaviour (governed by the separation, alignment and cohesion drives) as opposed to individualistic (governed exclusively by the separation drive) is the most beneficial (predators take longer to capture their target). Predators, on the other hand, capture social prey individuals quicker when they attack the most visually isolated individual, but capture individualistic prey faster if they focus on the nearest prey individual. In the next stage we developed an evolutionary model for tuning hand-crafted composite predator attack/target selection tactics. For reasons of computational simplicity we here expanded on a known mathematical model of prey collective behaviour. This allowed us to concentrate on predator target selection tactics. We investigated the evolution of the optimal tactic with respect to prey behaving collectively and prey that performed a delayed response. With the latter prey individuals instead of responding immediately at the first sight of the predator delay the response to a later point in time and then try to outsmart the predator by performing rapid twists and turns. This might be an advantageous defensive manoeuvre because prey can remain in a compact group for as long as possible and because prey individuals are usually smaller than predators and as such have a higher turn rate. Our results suggest that a composite tactic termed dispersing tactic, where the predator first dives deep into the group of prey and then targets the most peripheral individual, is the best tactic. Experiments with prey's delayed response suggest that prey individuals can indeed increase their survivability by using this defensive manoeuvre and the dispersing tactics seems to be the only tactic capable of at least partially diminishing the effectiveness of the preys' delayed response. This was a clear indication of potential interplay between target selection tactics and prey behaviour. Armed with this knowledge, we developed an artificial life-like open-ended evolutionary model, where the behaviour of prey and predator individuals is governed by fuzzy logic. In this model we focused on the evolution of prey behaviour when prey individuals face different predation tactics. We demonstrated that in this model prey individuals evolve different types of collective behaviour (swarm, milling, polarized, dynamic). Interestingly, the analysis of the evolved rule bases showed a statistically significant difference between different types of behaviour in the proportion of rules that take into account predator related information. This suggested that the predation pressures the prey are subject to during evolution might have an influence on the behaviour that evolves. Our last step of research was thus a controlled experiment where prey evolve under various predation tactics. Here we let prey evolve under four predation tactics, two of which according to previous research pressure prey to evolve dispersing and two pressure prey to evolve grouping. Our results suggest that antagonism in predation pressures, where prey are exposed to predation pressures for which the best response is both grouping and dispersing simultaneously, might be necessary for prey to evolve polarized movement.
Skupinsko vedenje je fascinantno področje, ki preučuje dinamiko gibanja velikih skupin podobnih si entitet. Verjetno najbolj pogosta hipoteza glede skupinskega vedenja živali pravi, da združevanje in gibanje živali v skupinah deluje kot obrambni mehanizem pred plenilci. V tej disertaciji smo za namene raziskovanja te in sorodnih hipotez razvili več tehnik računalniškega modeliranja. V prvem delu smo najprej razširili obstoječi mehki model za računalniško simulacijo letenja ptic v jati, v katerega smo dodali plenilce ter nadgradili realizem pri simuliranju vida. Nato smo implementirali tri taktike napada, ki temeljijo na vizualnem zaznavanju plenilca in omejitvah kratkotrajnega delovnega spomina. Naši rezultati kažejo, da plenilec potrebuje dalj časa za ulov, če napada plen, ki se zadržuje v skupinah, kot če napada plen, ki ga združevanje v skupine ne zanima. Iz stališča plenilca je, pri napadu na plen, ki se zadržuje v skupinah, najboljša taktika napad najbolj vizualno izoliranega izmed vidnih posameznikov. Če pa se plen ne združuje v skupine, je najboljša taktika napad najbližje vidne tarče. V naslednji fazi doktorske disertacije smo razvili računalniški model, v katerem lahko plenilci, s pomočjo simulirane evolucije, prilagajajo ročno konstruirane taktike napada ter tako povečujejo svojo uspešnost. Zanimala nas je optimalna taktika napada, ko se plen zadržuje v skupinah ter optimalna taktika napada, če plen na napad reagira z zakasnjenim odzivom. Pri zakasnjenem odzivu posamezen plen z bežanjem ne začne takoj ko plenilca opazi, ampak z odzivom počaka in nato poskuša zbežati s pomočjo hitrih in ostrih zavojev. Pristop lahko predstavlja neke vrste obrambni mehanizem, saj lahko zaradi razlike v velikosti plen običajno izvaja hitrejše in ostrejše zavoje kot plenilec. Sodeč po naših simulacijah je napredna taktika, ki smo jo poimenovali razpršilna, iz stališča plenilca najuspešnejša. Pri tej taktiki se plenilec najprej zapodi v sredino skupine plena, da jo razprši. Ko se to zgodi, plenilec napada izolirane posameznike. Simulacije z zakasnjenim odzivom plena nakazujejo, da plen lahko zniža učinkovitost plenilcev z uporabo tega obrambnega mehanizma. Pri tem je bila razpršilna taktika edina, s katero so lahko plenilci delno izničili prednosti, ki jih plenu nudi zakasnjeni odziv. S pomočjo pridobljenega znanja smo nato razvili mehki evolucijski model primeren za simuliranje evolucije skupinskega vedenja. Osredotočili smo se na simuliranje evolucije skupinskega vedenja plena, če je le-ta podvržen pritiskom s strani večjega števila plenilcev, ki pri lovu uporabljajo različne ročno načrtovane taktike napada. Pokazali smo, da se s pomočjo našega modela lahko razvije več različnih režimov skupinskega vedenja, ki so sorodni tistim, ki jih lahko opazimo v naravi (rojenje, kroženje okrog praznega jedra, usklajeno gibanje, dinamično gibanje). Ko smo pri analizi naborov pravil opazovali delež pravil, ki upošteva informacijo o plenilcih, smo opazili statistično signifikantno razliko med nabori pravil, ki se skrivajo za različnimi režimi skupinskega vedenja. Ta ugotovitev nakazuje na to, da taktike napadov, ki jih uporabljajo plenilci, verjetno vplivajo na smer evolucije vedenja plena. V zadnjem delu disertacije smo s sistematično izbiro ročno načrtovanih taktik napada analizirali, kako razni pritiski plenilcev vplivajo na evolucijo vedenja plena. Taktike napada, ki smo jih pri tem uporabili, lahko razvrstimo v dve skupini. V prvi so tiste, pred katerimi se plen lahko ubrani z združevanjem v skupine, v drugi pa tiste, pri katerih je za plen bolje, če se ne zadržuje v skupinah. V naši raziskavi je plen razvil usklajeno dinamično gibanje zgolj v primerih, ko se je razvijal, ob prisotnosti taktik iz obeh skupin sočasno in nikoli, ko so bile prisotne zgolj taktike iz ene same skupine. Rezultat nakazuje, da so konfliktni pritiski možen predpogoj za razvoj usklajenega gibanja skupin.
91371
Sotosov sindrom je genetska motnja, ki jo povzroča delecija oziroma mutacija gena NSD1 na kromosomu 35. Podedujemo jo avtosomno dominantno oziroma kot de nuovo patogeno varianto. Otroci s Sotosovim sindromom imajo značilne obrazne poteze, doživljajo prekomerno telesno rast pred in po rojstvu ter kasneje učne težave (Tatton-Brown in Rahman, 2007). Ker je Sotosov sindrom zelo redka genetska motnja, je o njem na voljo le malo informacij. V teoretičnem delu smo zato podrobneje opredelili Sotosov sindrom in pot do diagnoze ter specifične in splošne fenotipske značilnosti sindroma. Sotosov sindrom lahko razvrstimo v skupino sindromov prekomerne rasti, ki imajo podobne značilnosti. Natančna diferencialna diagnoza je ključna za napovedovanje poteka in kakovosti otrokovega življenja ter s tem prepoznavanje potrebne pomoči. V magistrskem delu se bolj osredotočamo na govor in jezik oseb s Sotosovim sindromom. V empiričnem delu predstavljamo 6,5-letno deklico s Sotosovim sindromom, ki obiskuje prilagojen predšolski program z dodatno strokovno pomočjo. Pri ocenjevanju deklice in opisovanju njenega nastopa smo uporabili različne instrumente, izvedli smo intervju s starši deklice in jo povprašali o njenem razvoju, ravnanju z vsakodnevnimi življenjskimi situacijami in sporazumevanjem doma ter o njenih socialno-pragmatičnih sposobnostih. Na podlagi podatkov smo oblikovali govorno-jezikovni profil predšolskega otroka s Sotosovim sindromom pred vstopom v šolo, ugotovitve tujih raziskav na posameznikih s Sotosovim sindromom pa kažejo na lager ali manjši zaostanek v govorno-jezikovnem razvoju. Največ težav imajo osebe s Sotosovim sindromom na področju izraznega jezika in socialno-pragmatičnih zmožnosti, v nasprotnem primeru pa se njihove jezikovne zmožnosti ujemajo z intelektualnim funkcioniranjem, kar smo v raziskavi tudi potrdili. Deklica ima težave predvsem z artikulacijo, izraznim jezikom, pridobivanjem besed, na področju socialno-pragmatike, abstraktnega mišljenja in z reševanjem problemov. Kljub temu dobro razume in izraža čustva, je občutljiva in empatična. Težave, s katerimi se srečuje, so posledica Sotosovega sindroma in perinatalne asfiksije, zato sklepamo, da imajo osebe s Sotosovim sindromom jezikovne težave, imajo težave na področju sociopragmatike in da je resnost njihovih težav odvisna tudi od z njimi povezanih težav oziroma zapletov.
Sotos syndrome is a genetic disorder caused by the deletion or mutation of the NSD1 gene on the 35th chromosome. It is inherited in an autosomal dominant manner or as a de nuovo pathogenic variant. Children with Sotos syndrome have characteristic facial features, experience excessive physical growth before and after birth, and later learning difficulties (Tatton-Brown and Rahman, 2007). Since the Sotos syndrome is a very rare genetic disorder, only little information about the syndrome is available. In the theoretical part, we therefore set out in detail the Sotos syndrome and the route to diagnosis, as well as the specific and general phenotypic characteristics of the syndrome. Sotos syndrome can be classified into a group of syndromes of excessive growth, which share similar characteristics. An accurate differential diagnosis is crucial for predicting the course and the quality of a child's life and thus identify the help needed. In the master's thesis we focus more closely on the speech and language of people with Sotos syndrome. In the empirical part, we present a 6.5-year-old girl with Sotos syndrome who attends an adapted pre-school programme with additional professional assistance. In evaluating the girl and describing her performance we used different instruments. We have conducted an interview with the girls' parents and have inquired about the girl's development, handling daily life situations and communication at home, and her socio- pragmatic abilities. Based on the data, we have formed a speech-and-language profile of a pre-school child with Sotos's syndrome before entering school. The findings of available foreign research on individuals with Sotos syndrome indicate a lager or a minor lag in the speech and language development. People with Sotos Syndrome face most difficulties in the areas of expressive language and socio- pragmatic abilities, otherwise their language abilities coincide with their intellectual functioning. These findings were also confirmed in our research. The girl experiences problems mainly with articulation, expressive language, word retrieval, in the field of socio-pragmatics, abstract thinking and with the problem-solving ability. Nevertheless, she understands and expresses emotions well, is sensitive and empathetic. The difficulties she encounters are caused by Sotos syndrome and perinatal asphyxia. We conclude that people with Sotos syndrome have language problems, experience difficulties in the field of socio-pragmatics and that the severity of their problems is also dependent on their associated problems or complications.
Sotosov sindrom je genetska motnja, ki je posledica delecije ali mutacije gena NSD1 na 35. kromosomu. Deduje se avtosomno dominantno, lahko pa se mutacija pojavi na novo. Otrok s Sotosovim sindromom ima značilne obrazne poteze, prekomerno rast, kasneje pa se pojavijo tudi učne težave (Tatton-Brown in Rahman, 2007). Ker je Sotosov sindrom redka genetska motnja, je o sindromu na voljo malo informacij. V teoretičnem delu zato podrobno predstavljamo Sotosov sindrom in pot do postavitve diagnoze ter specifične in splošne fenotipske značilnosti sindroma. Sotosov sindrom uvrščamo v skupino sindromov prekomerne rasti, ki so si med seboj zelo podobni. Za napoved poteka in kakovosti otrokovega življenja ter s tem za opredelitev potrebne pomoči je ključno natančno diferencialno diagnosticiranje. V magistrskem delu se podrobneje osredotočamo na govor in jezik oseb s Sotosovim sindromom. V empiričnem delu predstavljamo 6,5 leta staro deklico s Sotosovim sindromom, ki obiskuje program za predšolske otroke s prilagojenim programom in dodatno strokovno pomočjo. Pri ocenjevanju deklice in opisu njenega delovanja smo uporabili različne instrumente. Opravili smo intervju z dekličinimi starši in jih povprašali o razvoju, funkcioniranju in komunikaciji doma ter o sociopragmatičnih sposobnostih. Na osnovi podatkov smo oblikovali govorno-jezikovni profil predšolskega otroka s Sotosovim sindromom pred vstopom v šolo. Izsledki razpoložljivih tujih raziskav o posameznikih s Sotosovim sindromom kažejo na večji ali manjši zaostanek v govorno-jezikovnem razvoju. Z največ težavami se osebe s Sotosovim sindromom srečujejo na področjih ekspresivnega jezika in sociopragmatike, sicer pa njihove jezikovne sposobnosti sovpadajo z intelektualnim funkcioniranjem. Ugotovitve smo potrdili tudi v naši raziskavi. Deklica ima težave predvsem z artikulacijo, ekspresivnim jezikom, priklicom besed, sociopragmatiko, abstraktnim mišljenjem in sposobnostjo reševanja problemov. Kljub temu dobro razume in izraža čustva ter je senzibilna in empatična. Težave, s katerimi se srečuje, so posledica Sotosovega sindroma in obrojstvene asfiksije. Zaključujemo, da imajo osebe s Sotosovim sindromom težave na govorno-jezikovnem področju in na področju sociopragmatike, izraženost njihovih težav pa je odvisna tudi od pridruženih težav oziroma zapletov.
117754
Diplomsko delo se ukvarja z romanom Prebujenje (1943), ki ga je napisal slovenski pisatelj Zorko Simčič (1921). Avtorja zanimajo analiza in interpretacija romana, vprašanje vloge v slovenski vojni književnosti ter vprašanje recepcije med recenzenti in literarnimi zgodovinarji. Prebujenje je meščanski psihološki roman, ki se pojavi kot reakcija na takrat prevladujočo kmečko pripovedno prozo. Protagonist romana je Dušan Biljanski, ki piše humoreske in fevletone in želi napisati veličastno literarno delo. Njegova najboljša prijatelja sta Jože Fin, ki predstavlja ruralno okolje, in Milan, sanjava duša. Glavni razlog, zaradi katerega je Zorko Simčič napisal roman Prebujer, je prejel nagrado Prešernovega skladatelja. Kljub temu, da se je odločil izdati prvo nagrado za pesniški roman v Ljubljani, je Prešernova nagrada pozitivno sprejeta.
Undergraduate thesis deals with the novel Prebujenje (1943), written by a Slovenian writer Zorko Simčič (1921). The author of the thesis is interested in analysis and interpretation of the novel, the question of the role in the Slovenian wartime literature and the question of reception among reviewers and literary historians. Prebujenje is a bourgeois psychological novel, which occurs as a reaction to the then prevailing rural narrative prose. The protagonist of the novel is Dušan Biljanski, who writes humoresques and feuilletons and wants to write a majestic literary work. His best friends are Jože - he represents the rural environment - and Milan, a dreamy, poetic soul. The main reason, which encouraged Zorko Simčič to write the novel Prebujenje, was Finžgar's literary prize. Although the novel has not received the first prize, Nova založba decided to publish it. The novel has received the Prešeren Award of the city of Ljubljana and has been in general positively accepted.
Diplomsko delo se ukvarja z romanom Prebujenje (1943), ki ga je napisal slovenski pisatelj Zorko Simčič (1921). Avtorja diplomske naloge zanima vprašanje analize in interpretacije romana, vprašanje vloge v slovenski književnosti in vprašanje recepcije pri kritikih in literarnih zgodovinarjih. Prebujenje je meščanski psihološki roman, ki nastane kot reakcija na tedaj prevladujočo kmečko pripovedno prozo. Protagonist romana je Dušan Biljanski, pisec humoresk in feljtonov, ki si želi napisati bravurno literarno delo. Njegova najboljša prijatelja sta Jože, ki reprezentira ruralno okolje, in Milan, ki je sanjava, pesniška duša. Glavna okoliščina, ki je Simčiča spodbudila k nastanku romana, je bil razpis za Finžgarjevo literarno nagrado. Čeprav roman ni prejel prve nagrade, se je Nova založba odločila za tisk. Roman je prejel Prešernovo nagrado mesta Ljubljane in bil v splošnem pozitivno sprejet.
104482
Skupina vitaminov B je razvrščena kot vodotopni vitamini, ki se ne skladiščijo v telesu in jih je potrebno dnevno pridobivati s hrano. Namen magistrske naloge je bil razviti analizni postopek na osnovi HPLC-UV, ki omogoča istočasno detekcijo devetih vitaminov B kompleksa v prehranskih dopolnilih. Validacijo analiznega postopka smo izvedli z validacijo naslednjih validacijskih parametrov: linearnost, selektivnost, meja detekcije, meja kvantifikacije in stabilnost. Validirani analizni postopek smo uporabili na štirih prehranskih dopolnilih za testiranje vsebnosti in enakomernosti vitamina B kompleksa, izvedli pa smo tudi test sproščanja po Evropski farmakopeji z aparaturo 1 s košaricami. Namen testa sproščanja je bil ugotoviti, ali imajo prehranska dopolnila resnično podaljšano sproščanje, kar lahko sklepamo iz podatkov o njihovih ovojih. Analitski postopek, ki smo ga razvili, nam omogoča, da to storimo v 30 minutah. Potrdili smo, da je naš analitski postopek primeren za vrednotenje vitaminov B kompleksa v vzorcih. Rezultati testa vsebnosti v veliki večini ustrezajo predpisanim kriterijem. V vseh vzorcih smo zaznali vse vitamine, ki imajo deklarirano vrednost. Pri testu sproščanja biotina zaradi nizkih koncentracij nismo zaznali v nobenem izdelku. Rezultati so pokazali, da testirane tablete nimajo zaviralnega sproščanja po predpisanem kriteriju USP. Celoten eksperimentalni del je bil izveden v skladu z dobro proizvodno prakso.
A group of vitamin B is classified as water-soluble vitamins that are not stored in the body and must be obtained with food on a daily basis. The purpose of the master's thesis was to develop an analytical procedure based on HPLC-UV, which enables detection of nine B complex vitamins in dietary supplements at the same time. We performed the validation of the analytical procedure by validating the following validation parameters: linearity, robustness, selectivity, limit of detection, limit of quantification and stability. The validated analytical procedure was used on four dietary supplements to test the content and uniformity of the vitamin B complex content. We also carried out a European Pharmacopoeia release test with an apparatus 1 with baskets. The purpose of the release test was to determine whether the supplements had a real prolonged release, as can be deduced from the data of their wrappings. The analytical procedure we have developed allows us to do this within 30 minutes. We confirmed that our analytical procedure is suitable for the evaluation of B complex vitamins in samples. The results of the content test in the vast majority correspond to the prescribed criteria. We detected all the vitamins that have the declared value in all the samples. In the release test, no biotin was detected in any product due to its low concentrations. The results showed that the tested tablets do not have retard release according to the prescribed USP criterion. The whole experimental part has been conducted in accordance with the good manufacturing practice.
Skupino vitaminov B kompleksa uvrščamo med vodotopne vitamine, ki se v telesu ne skladiščijo in jih moramo pridobiti s hrano na dnevni ravni. Namen magistrske naloge je bil razviti analizni postopek za HPLC-UV, ki omogoča zaznavo devetih vitaminov B kompleksa hkrati v prehranskih dopolnilih ter analizni postopek validirati po ICH smernicah. Ter s testom vsebnosti in enakomernost preveriti, kako se realne vsebnosti razlikuje glede na deklarirane vrednosti vitaminov B kompleksa v štirih prehranskih dopolnilih. Pri testu sproščanja, ki smo ga izvajali po Evropski farmakopeji z aparaturo 1 s košaricami, je bil cilj ugotoviti, ali imajo prehranska dopolnila res podaljšano sproščanje, kakor se lahko sklepa iz priloženih podatkov. Celotni eksperimentalni del naloge je potekal v skladu z dobro proizvodnjo prakse.Izvedli smo validacijo analiznega postopka na naslednjih validacijskih parametrih: linearnost, robustnost, specifičnost, meja zaznave, meja določitve, ponovljivost in stabilnost standardov. Izvedli smo test vsebnosti in enakomernosti v 6 paralelah. Pri testu sproščanja smo test izvajali 24 h na 6 paralelah in spremljali hitrost sproščanja posameznega vitamina v določenih časovnih točkah. Razviti analizni postopek nam omogoča detekcijo devetih vitaminov B kompleksa v 30 minutah. Potrdili smo validacijske parametre, ki so ustrezali postavljenim kriterijem. Rezultati testa vsebnosti v veliki večini ustrezajo predpisanim kriterijem. V vseh vzorcih smo zaznali vse vitamine, ki imajo navedeno vrednost. Pri testu sproščanja nismo v nobenem izdelku zaznali biotina zaradi prenizkih koncentracij. Rezultati so pokazali, da testirane tablete nimajo podaljšanega sproščanja glede na predpisan kriterij po Ameriški farmakopeji.
108709
Skupinska terapija je uveljavljena oblika psihoterapije, pri kateri se člani skupine redno srečujejo pod nadzorom strokovnega vodstva v zaupnem in podpornem okolju. Avtor magistrskega dela je raziskal izkušnje članov, ki so doživeli skupinsko terapijo zaradi stresnih in anksioznih težav, ter vlogo skupine skozi oči terapevtov, ki se ukvarjajo s skupinsko terapijo. V prvem delu diplomskega dela so predstavljeni teoretični okvir za anksioznost in stres ter njuna simptomatologija in vzroki. Predstavljen je zgodovinski razvoj pojmov in uporaba izrazov v klinični praksi. Anksioznost in stres se v teoretičnem delu izrisujeta iz drugih podobnih pojavov. Skupinska terapija je izpostavljena kot ena izmed učinkovitih psihoterapevtskih praks. Predstavljen je zgodovinski pregled uporabe skupinskih terapij in njihov razvoj ter njihova uporabnost v sodobnem času. Skupinska terapija je teoretično predstavljena z vidika skupinske dinamike in terapevtskih dejavnikov, ki delujejo v njej in prevzemajo zasluge za razvoj v skupini na ravni posameznika in skupine same. V empiričnem delu je avtorica z metodo polstrukturiranih intervjujev pridobila podatke o doživljanju vloge skupine v terapevtskem procesu spoprijemanja z anksioznostjo in stresom, pri čemer se je osredotočila predvsem na vprašanja v povezavi s skupinsko dinamiko in njeno vlogo. Rezultati raziskave so pokazali, kako udeleženci terapije in terapevti doživljajo skupinsko vlogo in njeno dinamiko. V empiričnem delu je avtorica uporabila fenomenološko metodo, ki temelji na osebnem pogledu na pojav. Osredotočili smo se predvsem na skupinske izkušnje in na to, kako je skupina podpirala udeležence, z raziskavo pa smo ugotovili, da so imeli udeleženci pozitivne izkušnje s skupinskim terapevtskim pristopom in njegovo podporno vlogo ter da se je razvil skupinski duh in občutek povezanosti, kar je ključnega pomena za terapevtsko skupinsko vlogo.
Group therapy is an established form of psychotherapy where members of the group meet regularly under the supervision of expert leadership in confidential and supportive environment. The author of the master's thesis has researched experiences of the members who have experienced group therapy because of their stress and anxiety issues as well as the role of the group through the eyes of the therapists who practise group therapy. The first part of the thesis presents the theoretical frame for anxiety and stress as well as their symptomatology and causes. The development of the concepts through history has also been presented and using of the terms in clinical practice. Anxiety and stress delineate from other similar phenomena in the theoretical part. Group therapy has been exposed as one of the efficient psychotherapeutic practices. The historical overview of using group therapies and its development has been presented as well as its usefulness in modern time. Group therapy has been theoretically presented from the point of view of group dynamics and therapeutic factors, which work in it and take the credit for development in a group on the level of individuals and the group itself. In the empirical part, the author has used phenomenological method, which is based on personal perspective of the phenomenon. The author has got the information about the experiences of the group role in the therapeutic process when coping with anxiety and stress with the method of half-structured interviews. She focused mainly on questions in connection with group dynamics and its role. The results of the research have shown how the participants of the therapy and the therapists experience the group role and its dynamics. Predominantly, we have focused on group experiences and how the group supported the participants. With the research, we have concluded that the participants have had a positive experience of group therapeutic approach and its supportive role. The group spirit and the feeling of alliance have developed, which is of crucial meaning for the therapeutic group role.
Skupinska terapija je uveljavljena oblika psihoterapije, kjer se v zaupnem in podpornem okolju redno srečujejo člani pod strokovnim vodstvom. V magistrski nalogi je avtorica raziskovala doživljanja članov, ki so izkusili skupinsko terapijo v povezavi s stresom in anksioznostjo, prav tako pa tudi doživljanje vloge skupine skozi oči terapevtov, ki so v praksi izvajali skupinsko terapijo. V prvem delu naloge je predstavljen teoretski okvir anksioznosti in stresa ter njuna simptomatika in vzroki. Predstavljen je tudi razvoj pojmov skozi zgodovino in uporaba pojmov v klinični praksi. Anksioznost in stres se v teoretičnem delu razmejita od drugih sorodnih fenomenov. Kot ena izmed učinkovitih psihoterapevtskih praks je izpostavljena skupinska terapija. Predstavljen je zgodovinski pregled uporabe skupinskih praks in razvoj ter uporabnost le-te v današnjem času. Skupinska terapija je teoretsko predstavljena tako z vidika delovanja skupinske dinamike kot tudi terapevtskih dejavnikov, ki delujejo v njej in so zaslužni za napredek v skupini tako na nivoju posameznika kot skupine. V empiričnem delu je avtorica raziskave uporabila fenomenološko metodo, ki temelji predvsem na osebnem doživljanju nekega fenomena. Avtorica je z metodo polstrukturiranih intervjujev dobila informacije o doživljanju vloge skupine v terapevtskem procesu pri spoprijemanju z anksioznostjo in stresom. Nato se je fokusirala predvsem na osvetlitev vprašanj v povezavi z vlogo skupine. Rezultati raziskave so pokazali, kako udeleženke terapije in terapevta doživljajo vlogo skupine ter njeno dinamiko. Predvsem nas je zanimalo doživljanje skupine ter v kolikšni meri je bila moč skupine v podporo udeležencem. Z raziskavo smo prišli do ugotovitev, da so udeleženci s pozitivno izkušnjo skupinskega terapevtskega pristopa skupino oz. njeno vlogo v terapevtskem procesu doživljali izjemno podporno. Razvil se je skupinski duh in občutek zavezništva, kar je za terapevtsko vlogo skupine ključnega pomena.
113266
Uvod: Akutni koronarni sindrom je vodilni vzrok smrti in je eden glavnih vzrokov za hospitalizacijo. Predstavlja velik problem v javnem zdravstvu. Bolničarji imajo ključno vlogo pri prepoznavanju znakov akutnega koronarnega sindroma in njegovem zdravljenju. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti in povzeti obstoječe, najnovejše in na dokazih temelječe znanje o akutnem koronarnem sindromu. Nadalje je predstavljeno zdravljenje akutnega koronarnega sindroma zunaj bolnišnice in vloga reševalcev pri njegovem odkrivanju. Poudarjen je tudi pomen izobraževanja reševalcev za kakovostnejše delo. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno raziskovalno metodo. Pregledali in kritično preučili smo domačo in tujo znanstveno literaturo s področja akutnega koronarnega sindroma, objavljeno med letoma 2008 in 2018, z izjemo dveh starejših literatur. Znanstvena literatura je bila raziskana s pomočjo podatkovnih baz PubMed, ScienceDirect, Web of Science, Medline in Cobiss. Rezultati: Akutni koronarni sindrom je bolezen, pri kateri je pretok krvi skozi koronarno arterijo zmanjšan. Razdelili smo ga v tri podtipe: nestabilna angina pektoris, miokardni infarkt ali nenadna srčna smrt. Ekipa nujne medicinske pomoči mora poznati smernice ukrepanja v primeru akutnega koronarnega sindroma ob prihodu na mesto dogodka. Le s hitro in natančno obravnavo pacienta izven bolnišnice lahko zmanjšamo učinke akutnega koronarnega sindroma. Za izboljšanje rezultatov prepoznavanja in zdravljenja akutnega koronarnega sindroma so ključnega pomena številna dodatna usposabljanja in vaje reševalcev. Razprava in zaključek: Doseganje dobrih rezultatov pri odkrivanju znakov akutnega koronarnega sindroma izven bolnišnic je še vedno velik izziv tako v Sloveniji kot drugod po svetu. Velik napredek je bil dosežen pri modernizaciji opreme v reševalnih vozilih in pri vzpostavljanju sodobnejših komunikacijskih sistemov med reševalci in bolnišnico oz. dispečerjem, najpomembnejše pa je stalno izobraževanje in usposabljanje reševalcev o sodobnih pristopih k obravnavi akutnega koronarnega sindroma.
Introduction: Acute coronary syndrome is the leading cause of the death and is one of the main causes of the hospitalization. It represents huge problem in public health system. Paramedics play a key role in identifying the signs of the acute coronary syndrome and its treating. Purpose: The purpose of the bachelor thesis is to present and to summarize the existing, up-to-date and evidence-based knowledge of the acute coronary syndrome. Further, it presents the treatment of acute coronary syndrome outside of the hospital and the role of rescuers of its detection. The importance of educating paramedics for higher quality work is also highlighted. Methods: We used a descriptive research method in the bachelor thesis. We reviewed and critically examined the domestic and foreign scientific literature in the field of acute coronary syndrome published between 2008 and 2018, with the exception of two older literatures. Scientific literature was researched using PubMed, ScienceDirect, Web of Science, Medline and Cobiss databases. Results: Acute coronary syndrome is a disease, in which blood flow through the coronary artery is reduced. We divided it into three subtypes: unstable angina pectoris, myocardial infarction or sudden cardiac death. The Emergency Medical Assistance team should be familiar with the guidelines of taking action in case of acute coronary syndrome upon arrival at the site of the event. Only with rapid and accurate treatment of the patient outside of the hospital, we can reduce the effects of acute coronary syndrome. Numerous additional training and exercises of paramedics are crucial for improving results of identifying and treating acute coronary syndrome. Discussion and conclusion: Achieving good results in detecting signs of acute coronary syndrome outside of the hospitals is still a major challenge both in Slovenia and in elsewhere around the world. Great progress has been made in the modernization of the equipment in ambulances and in the establishment of more modern communication systems between the paramedics and the hospital or the dispatcher. The most important thing is the continuous education and training of paramedics on modern approaches to addressing acute coronary syndrome.
Uvod: Akutni koronarni sindrom predstavlja vodilni vzrok smrti in je eden glavnih vzrokov hospitalizacij. Je velik javno zdravstveni problem. Reševalci na terenu imajo ključno vlogo pri prepoznavi znakov akutnega koronarnega sindroma in njegovem zdravljenju. Namen: Namen diplomskega dela je strjeno predstaviti najnovejše in na dokazih temelječe znanje o akutnem koronarnem sindromu. Predstavljena je obravnava akutnega koronarnega sindroma na terenu in vloga reševalcev pri odkrivanju le-tega. Izpostavljen je tudi pomen izobraževanja reševalcev za bolj kakovostno delo. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo raziskovanja. Pregledali in kritično smo preučili strokovno ter znanstveno literaturo s področja akutnega koronarnega sindroma od leta 2008 do 2018, z izjemo dveh starejših literatur. Vključili smo slovensko in tujo literaturo. Znanstveno literaturo smo iskali s pomočjo podatkovnih baz PubMed, ScienceDirect, WebofScience, Medline in Cobiss. Rezultati: Akutni koronarni sindrom pomeni bolezensko stanje, pri katerem se zmanjša pretok krvi skozi koronarno arterijo. Delimo ga na nestabilno angino pektoris, miokardni infarkt ali nenadno srčno smrt. Ekipa nujne medicinske pomoči mora ob prihodu na mesto dogodka poznati smernice za ukrepanje ob akutnem koronarnem sindromu, kajti zgolj s hitro in natančno obravnavo pacienta na terenu lahko zmanjšajo posledice akutnega koronarnega sindroma. Številna dodatna izobraževanja in vaje so ključ za izboljšanje rezultatov pri prepoznavi in obravnavi akutnega koronarnega sindroma na terenu. Razprava in zaključek: Doseganje dobrih rezultatov pri odkrivanju akutnega koronarnega sindroma na terenu še vedno predstavlja velik izziv tako v Sloveniji kot tudi drugod po svetu. Velik napredek prinaša modernizacija opreme v reševalnih vozilih ter vzpostavitev sodobnih sistemov komuniciranja med reševalno ekipo na terenu in bolnišnico oziroma dispečerjem. Ključnega pomena je neprestano izobraževanje reševalcev o pravilnem pristopu ter obravnavi akutnega koronarnega sindroma na terenu.
108138
Povzetek: Motnje hranjenja so skupina bolezni, ki jih v zadnjem času pozna le ozek krog strokovnjakov in predstavljajo velik javnozdravstveni problem. Vzroke za motnje hranjenja lahko razdelimo v tri večje skupine: biološko-genetske, socialno-kulturne in družinske. Večinoma gre za mešanico virov iz vseh treh skupin. Motnje hranjenja obravnavamo kot anoreksijo nervozo, bulimijo nervozo, kompulzivno prenajedanje in novejše oblike, kot sta ortoreksija in bigoreksija nervoza. Ključni dejavnik za uspešno obravnavo oseb z motnjami hranjenja je njihova osebna motivacija za zdravljenje. Med uspešnejše terapevtske pristope lahko uvrstimo psihoterapijo, po potrebi v kombinaciji s psiho-farmakoterapijo predvsem vedenjsko-kognitivno in/ali razvojno-psihodinamično psihoterapijo. Zdravljenje je lahko ambulantnega ali bolnišničnega tipa. Poleg psihoterapije, ko gre za samo zdravljenje motenj hranjenja, je pomembna tudi ustrezna in pravilna prehranska obravnava. Zdravljenje ne pomeni le odsotnosti simptomov posameznih motenj hranjenja, temveč tudi ustrezno psihosocialno delovanje. Namen: Namen diplomskega dela je opisati in predstaviti anoreksijo nervozo, ki je ena izmed najpogostejših bolezni med vsemi oblikami motenj hranjenja, in klinično prehransko obravnavo te bolezni. V diplomskem delu bomo predstavili vlogo hrane in prehrane ter napredek in pomen klinične prehranske obravnave. S pomočjo študije primera, okrevanja in klinične prehranske obravnave pacienta, ki je prebolel motnjo hranjenja, želimo predstaviti potek bolnišnične obravnave. Metode dela: Opisna metoda s pregledom domače in tuje strokovne literature je bila uporabljena v teoretičnem delu diplomskega dela. Empirični del diplomskega dela bo temeljil na stališču osebe, ki je prebolela anoreksijo. Razprava in zaključek: Bistvo prehranske obravnave je, da oseba pokrije energijske potrebe, ki so potrebne za njeno rast in razvoj ter prinese dodatne kilokalorije, ki so pomembne za počasno pridobivanje izgubljene telesne teže. Po dostopnih podatkih potrebujejo pacienti vnos 300 kcal / dan za vzdrževanje telesne teže. Po stopnji stradanja metabolizem ostane nekaj časa nizek, čeprav ima telo dovolj hrane. Telo shranjuje svojo energijo v maščobi, da bi preživelo vsako nadaljnje obdobje posta. Povečanje vnosa energije postopno povečuje bazalni metabolizem. Na začetku zdravljenja moramo določiti ciljno težo, 19-20kg / m & # 178;. Načrt prehranjevanja je ključno orodje pri zdravljenju anoreksije nervoze, priporočljivo je jesti tri glavne obroke in dva ali tri prigrizke med. Proces zdravljenja je multidisciplinaren, pomembno je vključiti klinično dietetiko in / ali medicinske sestre s področja klinične prehrane.
Abstract: Eating disorders are a group of diseases which recently known only to a narrow circle of experts and represent a major public health problem. Causes of eating disorders can be divided into three major groups: biological-genetic, socio-cultural and family related. Mostly it is a mix of sources from all three groups. What we consider as eating disorders include: anorexia nervosa, bulimia nervosa, compulsive binge eating and newer forms such as ortorexia and bigorexia nervosa. A key factor in the successful treatment of people with eating disorders is their own personal motivation for treatment. Among the more successful therapeutic approaches we can include psychotherapy, mainly behavioural-cognitive and/or development-psychodynamic psychotherapy if necessary in combination with psycho-pharmacotherapy. The treatment may be outpatient or hospital type. The important role besides psychotherapy, when it comes to eating disorders treatment itself, is placed upon the appropriate and correct nutritional treatment. Healing does not mean merely the absence of symptoms of the individual eating disorders, but also appropriate psychosocial functioning. Purpose: The purpose of this thesis is to describe and present anorexia nervosa, which is one of the most common diseases among all forms of eating disorders, and clinical nutritional treatment for this disease. The thesis will present the role of food and nutrition, as well as the progress and the importance of clinical nutritional treatment. We wish to present the course of hospital treatment through our case study, recovery and clinical dietary treatment of a patient who got over the eating disorder. Methods: : The descriptive method with the overview of domestic and foreign expert literature has been used for the theoretical part of the thesis. The empirical part of the thesis will be based on the view of the person that got over anorexia. Discussion and conclusion: The essence of nutritional treatment is the that person covers the energy needs which are necessary for their growth and development and bring additional kilocalories, which are important to slowly gaining the lost weight. Acording to available data, patients need the intake of 300kcal/day to maintain weight. After the stage of starvation metabolism stil stays low for some time, even though the body has enough food. The body stores its energy in fat in order to survive any subsequent period of fasting. The increase of energy input graduallly increases the basal metabolism. At the baseline of treatment we have to determinate the target weight, 19-20kg/m². Eating plan is a key tool in the treatment of anorexia nervosa, it is recommended to eat three main meals and two or three snacks in between. The treatment process is multidisciplinary, it is important to integrate clinical dietetian and/or nurses from the clinical nutrition field.
Uvod: Motnje hranjenja, so bolezni, ki so bile do pred kratkim znane le ozkemu krogu strokovnjakov, danes pa predstavljajo pomemben javno-zdravstveni problem. Vzroke za nastanek motenj hranjenja lahko razdelimo v tri velike skupine: biološko-genetske, socio-kulturne in družinske. Med motnje hranjenja uvrščamo: anoreksijo nervozo, bulimijo nervozo, kompulzivno prenajedanje in novejše oblike, kot sta ortoreksija in bigoreksija nervoza. Med uspešnejše terapevtske pristope spada psihoterapija, uporablja se predvsem vedenjsko-kognitivno in/ali razvojno- dinamsko psihoterapijo, v kombinaciji s psiho-farmakoterapijo. Pomembno vlogo v procesu zdravljenja motenj hranjenja ima tudi ustrezna in pravilna prehranska obravnava. Namen: Namen diplomskega dela je opisati in predstaviti anoreksijo nervozo in klinično prehransko obravnavo pri tej bolezni. S študijo primera želimo prikazati klinično prehransko obravnavo pacientke, ki je prebolela motnjo hranjenja, potek obravnave in njeno okrevanje. Metode: Za teoretični del diplomskega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda s pregledom tuje in domače strokovne in znanstvene literature. Empirični del diplomskega dela predstavlja študija primera klinične prehranske obravnave osebe z anoreksijo nervozo. Razprava in sklep: Bistvo prehranske obravnave je, da oseba pokrije energijske potrebe, ki so potrebne za rast in razvoj in da vnaša še dodatne kilokalorije, s katerimi počasi pridobiva izgubljeno telesno težo. Po razpoložljivih podatkih bolniki ob vnosu 300 kcal/dan ohranjajo telesno maso. Po fazi stradanja metabolizem ostane še nekaj časa nizek, čeprav je telesu na voljo dovolj hrane. Telo energijo uskladišči v maščobne zaloge, s katerimi bi preživelo morebitno naslednje obdobje stradanja. S povečanjem energijskega vnosa se postopno poveča tudi hitrost bazalnega metabolizma. Ob začetku zdravljenja se določi ciljno težo, 19-20 kg/m². Načrt prehranjevanja je ključno orodje pri zdravljenju anoreksije nervoze, priporoča se redno prehranjevanje s tremi glavnimi obroki in z dvema ali tremi malicami. Zdravljenje poteka multidisciplinarno, v proces zdravljenja je pomembno vključiti kliničnega dietetika in/ali diplomirano medicinsko sestro s specialnimi znanji na področju klinične prehrane.
92711
Žlahtna trta (Vitis vinifera L. se ujema z vrsto iz družine Vitaceae. Okužbo z virusom GPGV in viroidom GYSVd-1 smo preverili na sortah vinske trte 'Cipro ',' Rebula ', 'Malvazija ',' Pokalca ', 'Šak Poljica ', 'Volovnik' in 'Zeleni sauvignon' (Vitis vinifera L) z metodo RT-CRP in na posameznih primerkih. 15 od 22 vzorcev vinske trte je bilo pozitivnih na okužbo z GPGV z dvema sklopoma specifičnih primerjev. Ampliconi z uporabo specifičnih primerjev Det-F1 in Det-R1 so ustrezali proteinskemu sloju in delčku Mer-F1 ter premiku proteina Mer-R1. Ugotovili smo razlike v zaporedju virusa GPGV, pridobljenega iz simptomatskih in nesimptomatskih sort vinske trte 'Zeleni sauvignon'. Devet od 13 vzorcev vinske trte je bilo pozitivnih z okužbo z GYSVd-1, pri čemer so bili uporabljeni posebni primerki 342P in modificirani 341M označeni kot 341Lj _ M. Na vzorcih Rebula GPGV, Poljica AV in Volovnik AV4 smo dobili delne sekvence. Filogenetsko analizo smo opravili z poravnavo BLASTn zaporedja proti neredundantni nukleotidni zbirki NCBI in ugotovili, da je večina zaporedij iz naših vzorcev vinske trte najbolj podobna in karakterizirana v Evropi. Izjema so bili vzorci Cipro AV1, Malvazija AV3 in Rebula 2TR. Vzorca Cipro AV1 in Malvazija AV3, pomnožena s specifičnimi primerji Mer-F1 in Mer-R1, sta pokazala največjo podobnost z izolatom iz ZDA. Največ podobnosti z izolatom iz Kitajske je pokazala rebula 2TR, ojačana s primerji 342P in 341Lj _ M.
Grapevine (Vitis vinifera L.) is a species of a familyVitaceae. There are around 70 viruses and seven viroids infecting grapevine. In present study the infection of virus GPGV and viroid GYSVd-1 was verified on grapevine varieties 'Cipro', 'Rebula', 'Malvazija', 'Pokalca', 'Poljšakica', 'Volovnik' in 'Zeleni sauvignon' (Vitis vinifera L) using RT-PCR method and specific primers. 15 out of 22 samples of grapevine were positive on GPGV infection with two sets of specific primers. Resulting amplicons using specific primers Det-F1 and Det-R1 corresponded to a fragment of coat protein and Mer-F1 and Mer-R1 corresponded to a fragment of putative movement protein. We observed differences in the sequence of GPGV viruse obtained from symptomatic and nonsymptomatic grapevines of variety 'Zeleni Sauvignon'. Nine out of 13 samples of grapevine were positive with GYSVd-1 infection, using speficific primers 342P and modified 341M designated as 341Lj_M. We got partial sequences on samples Rebula GPGV, Poljšakica AV and Volovnik AV4. Phylogenetic analysis was made with BLASTn sequence alignment against the non-redundant nucleotide NCBI collection and it revealed that most of sequences from our samples of grapevine are the most similiar to samples indentified and characterized in Europe. Exception were the samples Cipro AV1, Malvazija AV3 and Rebula 2TR. Samples Cipro AV1 and Malvazija AV3, amplified by using specific primers Mer-F1 and Mer-R1 showed the highest similarities with the isolate from USA. Rebula 2TR amplified by using primers 342P and 341Lj_M showed the highest similarity with an isolate from China.
Žlahtna vinska trta (Vitis vinifera L.) spada v družino vinikovk. V naravi jo okužuje okoli 70 virusov in sedem viroidov. Izmed sedmih viroidov sposobnih okužbe vinske trte, sta le dva, ki povzročita bolezensko stanje. V magistrskem delu smo preverili okužbo trt z virusom GPGV in viroidom GYSVd-1 pri sortah 'Cipro', 'Rebula', 'Malvazija', 'Pokalca', 'Poljšakica', 'Volovnik' in 'Zeleni sauvignon', in sicer z molekularno metodo RT-PCR in uporabo specifičnih začetnih oligonukleotidov. Na 15 vzorcih žlahtne vinske trte, od skupno 22, smo potrdili prisotnost virusa GPGV z dvema kompletoma začetnih oligonukleotidov. S parom začetnih oligonukleotidov Det-F1 in Det-R1 smo pomnožili lokus za proteinski plašč (CP), s parom Mer-F1 in Mer-R1 pa lokus za gibalni protein (MP). Pri določanju nukleotidnega zaporedja virusov vzorcev 'Zeleni Sauvignon' z bolezenskimi znaki in brez bolezenskih znakov smo določili razlike v posameznih bazah zaporedij. Na devetih vzorcih žlahtne vinske trte od skupno 13 smo potrdili prisotnost viroida GYSVd-1 s kompletom začetnih oligonukletidov (342P in 341Lj_M), od tega smo pri viroidih Rebule GPGV, Volovnika AV4 in Poljšakice AV dobili le delna zaporedja. Na osnovi dobljenih in urejenih zaporedij smo naredili filogenetsko analizo in ugotovili, s katerimi že identificiranimi in karakteriziranimi izolati v bazi podatkov (NCBI) se zaporedja naših vzorcev najbolj ujemajo. Pričakovano je večina zaporedij delila največje ujemanja z vzorci, ki so bili identificirani v Evropi. Izjema so bili trije vzorci, in sicer s trt Cipro AV1, Malvazija AV in Rebula 2TR. Cipro AV1 in Malvazija AV, ki smo jih pomnožili z začetnima oligonukletidoma Mer-F1 in Mer-R1, sta se v nukletidnem zaporedju najbolj ujemala z vzorcem, ki je bil identificiran na žlahtni vinski trti v ZDA. Vzorec Rebula 2TR, ki smo ga pomnožili z začetnima oligonukletidoma 342P in 341Lj_M, se je v zaporedju nukletidnega zaporedja najbolj ujemal z vzorcem s Kitajske.
111980
V diplomski nalogi sem raziskovala, kako socialne delavke, zaposlene v Enoti Radlje ob Dravi Centra za socialno delo Koroška, doživljajo svoje delo v zvezi s stresom in izgorelostjo, zanimalo me je, kakšni so vzroki za stres in izgorelost socialnih delavk ter kako se spopadajo s stresnimi situacijami. Poleg tega je bil cilj diplomske naloge raziskati povezavo stresa in izgorelosti z reorganizacijo dela v centrih za socialno delo in izbruhom epidemije COVID-19. V teoretičnem delu sem najprej predstavila stres in izgorelost, dejavnike, povezane z doživljanjem le-teh, ter načine soočanja z njimi. Teoretični del zaključujem s predstavitvijo poteka in trenutnega stanja reorganizacije centrov za socialno delo. V empiričnem delu predstavim rezultate, ki sem jih pridobila s pomočjo delno standardiziranih intervjujev s šestimi socialnimi delavkami na Enoti Radlje ob Dravi Centra za socialno delo Koroška. Rezultati raziskave so pokazali, da večina socialnih delavk doživlja stres na delovnem mestu in da jih je večina že doživela izgorelost. Ugotovitve kažejo, da k doživljanju stresa in izgorelosti prispevajo različni dejavniki, predvsem na ravni države in sistema socialne varnosti. Večino vzrokov sem opredelila kot sistemske ovire, kot so preobremenjenost, pomanjkanje kadrov ter birokratski in administrativni postopki, hkrati pa rezultati kažejo, da je način, kako bo posamezna socialna delavka doživljala določene dejavnike, odvisen tudi od njenih osebnostnih lastnosti. Da bi se lažje spoprijemala s stresnimi situacijami, imajo socialne delavke dostop do različnih prostočasnih dejavnosti, podpore v organizaciji, dobrih odnosov na delovnem mestu in medsebojne podpore.Socialne delavke so na Centru za socialno delo na različne načine doživele reorganizacijo dela zaradi stresa in izgorelosti, vendar jih s tem povezane spremembe niso razbremenile. Reorganizacija dela v času epidemije COVID-19 je nekaterim socialnim delavcem prinesla tudi nekaj dodatnega stresa.
In my graduation thesis, I research how social workers employed at the Unit Radlje ob Dravi of the Centre for Social Work Koroška (CSD Koroška), experience their work regarding stress and burnout. I was interested in the causes of stress and burnout of social workers and how they deal with stressful situations. In addition, the aim of the graduation thesis was to research the connection of stress and burnout with the reorganization of work at social work centres and the outbreak of the COVID-19 epidemic. In the theoretical part of the thesis, I first present stress and burnout, the factors associated with experiencing them and ways of dealing with these factors. I conclude the theoretical part with a presentation of the course and current state of the reorganization of social work centres. In the empirical part, I present the results I gathered with partially standardized interviews with six social workers at the Unit Radlje ob Dravi of the Centre for Social Work Koroška. The results of the research revealed that most social workers experience work stress and most of them have already experienced burnout. The findings show that a variety of factors contribute to experiencing stress and burnout at several levels, especially at the level of the state and the social security system. I identified most of the reasons as systemic obstacles, such as overburdening, lack of staff and bureaucratic and administrative procedures. At the same time, the results indicate that the way how an individual social worker will experience certain factors also depends on her personal traits. To help them cope with stressful situations, social workers have access to various leisure activities, support organized by an organization, good workplace relations and mutual support. The social workers experienced the reorganization of work at the Centre for Social Work regarding stress and burnout in different ways, but the related changes did not relieve them. The reorganization of work during the COVID-19 epidemic also brought some additional stress to some social workers.
V diplomskem delu raziskujem, kako socialne delavke, zaposlene na Centru za socialno delo Koroška, Enota Radlje ob Dravi, doživljajo svoje delo v povezavi s stresom in izgorelostjo. Zanimalo me je, kakšni so razlogi za stres in izgorelost socialnih delavk in načini spoprijemanja s stresnimi situacijami. Poleg tega pa je bil namen diplomskega dela raziskati tudi povezavo stresa in izgorelosti z reorganizacijo dela na centrih za socialno delo ter pojavom epidemije COVID-19. V teoretičnem delu diplomskega dela najprej predstavim stres in izgorelost, dejavnike, ki so povezani z doživljanjem stresa in izgorelosti, in načine soočanja z omenjenimi dejavniki. Teoretični del zaključim s predstavitvijo poteka in trenutnega stanja reorganizacije centrov za socialno delo. V empiričnem delu predstavim rezultate, ki sem jih pridobila s pomočjo delno standardiziranih intervjujev s šestimi socialnimi delavkami na CSD Koroška, Enota Radlje ob Dravi. Rezultati raziskave so pokazali, da večina socialnih delavk pri svojem delu doživlja stres, večina jih je občutila tudi že izgorelost. Ugotovitve kažejo, da k doživljanju stresa in izgorelosti prispevajo raznoliki dejavniki na več ravneh, predvsem na ravni države in sistema socialnega varstva. Največ razlogov sem prepoznala zaradi sistemskih ovir, kot so preobremenjenost, kadrovska podhranjenost ter birokratski in administrativni postopki. Obenem pa rezultati kažejo, da je to, kako bo določene dejavnike doživela posamezna socialna delavka, odvisno tudi od njenih osebnih lastnosti. Za lažje soočanje s stresnimi situacijami so socialnim delavkam v pomoč različne prostočasne dejavnosti, podpora, organizirana s strani organizacije, dobri odnosi v kolektivu in medsebojna podpora. Reorganizacijo dela na CSD-ju so socialne delavke v povezavi s stresom in izgorelostjo doživljaje različno, a jih s tem povezane spremembe niso razbremenile. Nekaterim socialnim delavkam je nekaj dodatnega stresa prinesla tudi reorganizacija dela v času epidemije COVID-19.
118110
Vgrajen kavni aparat je naprava, ki se v gospodinjstvih uporablja za pripravo kavnih napitkov. Nekatere različice vgradnih kavnih avtomatov, običajno v visokem razredu, imajo možnost priključitve na hišni odtočni sistem. Za te vrste aparatov je obvezno, da se zagotovi zanesljiv iznos vode iz aparata. Trenutno aparat uporablja pasivni drenažni sistem po načelu prostega pada, ki deluje nezanesljivo, če aparat ni pravilno nameščen. V tem diplomskem delu smo razvili nov aktivni drenažni sistem, ki bi moral delovati pravilno ne glede na namestitev. Na začetku razvojnega procesa smo definirali zahteve in funkcije, ki jim je morala ustrezati končna rešitev. Iskali smo glavna in pomožna funkcionalna načela ter izdelali zasnove rešitev, ki smo jih kasneje zbrali v morfološko matriko. Kombinacije zasnov rešitev smo združili v idejne zasnove (koncepte). Koncepte smo ovrednotili v dveh korakih, najprej na podlagi strokovnega znanja in kasneje s testiranjem prototipov. Cilj je bil poiskati zmagovalno rešitev, za katero smo izdelali podroben model. Zmagovalna rešitev razvojnega procesa je rešitev s peristaltično črpalko. Podroben model je zaradi skladnosti z zagonskimi zahtevami izražen kot funkcionalna rešitev, njegova groba zasnova pa je primerna za serijsko proizvodnjo. Funkcionalna rešitev nudi robusten in zanesljiv odvod vode iz kavnega avtomata in rešuje opisana vprašanja obstoječega sistema.
A build-in coffee machine is a device used in households for preparation of coffee drinks. Some variants of build-in coffee machines, typically those of high-end class, have an option to connect to a house water drainage system. It is mandatory for those types of machines, to ensure a reliable water export out of the machine. Presently, the machine uses a passive drainage system on a free fall principle that works unreliably if the machine is not correctly installed. In this thesis we have developed a new active drainage system that should work properly regardless the installation. At the start of the development process, we defined requirements and functions, to which the end solution had to comply. We searched for main and auxiliary functional principles and created solution designs which were later collected into a morphological matrix. Combinations of solution designs were assembled into conceptual designs (concepts). Concepts were evaluated in two steps, firstly based on expertise and later with prototype testing. The goal was finding a winning solution, for which a detailed model was created. The winning solution of development process is the solution with a peristaltic pump. Detailed model is expressed as a functional solution due to its compliance with starting requirements, its rough design is suitable for series manufacturing. Functional solution offers robust and reliable water drain from coffee machine and resolves described issues of the existing system.
Vgradni kavni aparat je aparat, ki se ga uporablja v hišnem gospodinjstvu za pripravo kavnih napitkov. Nekatere izvedbe vgradnih aparatov imajo možnost priključka odvoda odpadne vode. Takšni tipi vgradnih aparatov so najvišjega cenovnega razreda, zato je pomembno, da priključek zagotavlja robustno odplako iz aparata. Trenutno se nahaja na aparatu sistem za odplakovanje s pomočjo prostega pada, ki pa ni zanesljiv, če aparat ni pravilno vgrajen. V okviru magistrske naloge smo razvili nov aktivni sistem za odplakovanje vode, ki bo potiskal vodo iz aparata ne glede na to, kako bo vgrajen. Na začetku razvojnega procesa smo definirali zahteve in funkcije, ki jih mora končna rešitev izpolnjevati. Izvedli smo proces iskanja glavnih in pomožnih funkcijskih principov, iz katerega smo dobili zasnove rešitev, ki smo jih združili v morfološko matriko. Sestavili smo kombinacije, ki so tvorile koncepte rešitev. Slednje smo vrednotili izkustveno in nato še eksperimentalno s prototipnimi rešitvami, s čimer smo dobili zmagovalno rešitev, za katero smo na koncu izdelali detajlni model. Zmagovalna rešitev razvojnega procesa je rešitev s peristaltično črpalko. Detajlnimodel označimo za funkcionalno rešitev, saj izpolnjuje vse vhodne zahteve, njena groba zasnova pa je primerna za serijsko proizvodnjo. Funkcionalna rešitev zagotavlja robustno in zanesljivo odplako vode iz aparata in rešuje problematiko obstoječega sistema.
126506
Porast zanimanja za dobro počutje se kaže v razmahu raziskav v poznih devetdesetih letih, kar je privedlo do dveh teoretičnih usmeritev, različnih modelov in več ukrepov za ocenjevanje dobrega počutja. S tem smo pridobili veliko spoznanj, pa tudi nekaj nejasnosti glede natančnih definicij in operacionalizacije dobrega počutja ter številčnosti različnih ukrepov za dobro počutje, ki ocenjujejo različne vidike dobrega počutja. V diplomskem delu smo želeli predstaviti koncept dobrega počutja, pripraviti pregled ustreznih ukrepov za dobro počutje, nekatere izmed njih prevesti v slovenski jezik in preveriti psihometrične lastnosti prevodov. V raziskavi je opisana prilagoditev lestvice pozitivnih in negativnih izkušenj SPANE (Diener et al., 2009), Eudaimoničnega vprašalnika o dobrem počutju QEWB (Waterman et al., 2010), lestvice FS Flourishing (Diener et al., 2009) in Pembertonovega indeksa sreče PHI (Hervas in Vazquez, 2013). Podatki so bili zbrani na spletu in na vzorcu 274 udeleženk (74% žensk s povprečno starostjo 38 let) je bila s pomočjo CFA testirana ustreznost teoretično napovedanih faktorskih modelov. Rezultati so pokazali zadovoljivo prileganje večini prvotnih modelov, enofaktorju za FS in PHI ter dvofaktorju za SPANE. Za QEWB nismo mogli potrditi predvidene enofaktorske rešitve, vendar štirifaktorska rešitev daje zadovoljivo prileganje, vendar bo v prihodnosti potreben pregled in sprememba problematičnih postavk (3 in 8) ali po potrebi izključitev postavke. Vsi štirje ukrepi so pokazali visoko notranjo skladnost. Konstruktno veljavnost vseh ukrepov smo potrdili s pomočjo korelacij s sorodnimi ukrepi (duševno počutje, depresija), demografske spremenljivke (spol, starost, zakonski stan in izobrazba) in osnovne osebnostne lastnosti. Potrdili smo ustreznost prevodov FS, SPANE in PHI ter ugotovili pomanjkljivosti QEWB, hkrati pa z ugotovitvami raziskave obogatili slovensko raziskovalno področje z novimi teoretično podprtimi merili dobrega počutja.
The increase of interest in well-being is reflected in the expansion of research in the late 1990s. This led to two theoretical directions, different models and several well-being assessments measures. Through this, we gained a lot of insights but also some ambiguities regarding exact definitions and operationalization of well-being, and the abundance of different well-being measures, assessing different well-being aspects. In this thesis, we wanted to present the well-being concept, prepare an overview of appropriate well-being measures, translate some of them into Slovene language and check the psychometric properties of the translations. This research describes the adaptation of the SPANE Scale of positive and negative experiences (Diener et al., 2009), Eudaimonic well-being questionnaire QEWB (Waterman et al., 2010), FS Flourishing scale (Diener et al., 2009) and the Pemberton happiness index PHI (Hervas and Vazquez, 2013). Data were collected online and in a sample of 274 participants (74 % women) with an average age of 38 years, the fit of theoretically predicted factor models was tested using CFA. The results show a satisfactory fit of most of the original models, one-factor for FS and PHI, and two-factor for SPANE. We couldn't confirm the predicted one-factor solution for QEWB, but a four-factor solution gives a satisfactory fit, however, in the future, a review and change of problematic items (3 and 8) will be required, or if necessary, exclusion of an item. All four measures showed high internal consistency. We confirmed the construct validity of all measures through correlations with related measures (mental well-being, depression), demographic variables (gender, age, marital status and education) and basic personality traits. We confirmed the adequacy of the FS, SPANE and PHI translations, and also identified shortcomings of QEWB. With the findings of this research, we enriched the Slovene research field with new theoretically supported measures of well-being.
Porast interesa za tematiko blagostanja se kaže v razmahu raziskovanja konec 90. let, kar botruje k nastanku dveh teoretičnih smeri, različnih modelov in s tem več različnih merskih pripomočkov za merjenje blagostanja. S tem smo pridobili mnogo ugotovitev in spoznanj, vendar tudi nekaj nejasnosti glede točne opredelitve in operacionalizacije blagostanja ter veliko različnih merskih pripomočkov, ki merijo različne vidike blagostanja. V magistrski nalogi smo želeli predstaviti koncept blagostanja, pripraviti pregled relevantnih merskih pripomočkov in nekatere med njimi prevesti v slovenski jezik ter preveriti merske značilnosti prevodov. V raziskavi opisujemo postopek priredbe Lestvice pozitivnih in negativnih izkušenj SPANE (Diener idr., 2009), Vprašalnika evdajmonskega blagostanja QEWB (Waterman idr., 2010), Lestvice pozitivnega funkcioniranja FS (Diener idr., 2009) in Pembertonovega indeksa sreče PHI (Hervas in Vazquez, 2013). Podatke smo zbrali preko spleta in na vzorcu 274 udeležencev (74 % žensk) povprečne starosti 38 let, preverili prilaganje teoretično predvidenih faktorskih modelov s pomočjo konfirmatorne faktorske analize. Rezultati kažejo zadovoljivo prileganje večine originalnih modelov, eno-faktorskega pri vprašalnikih FS in PHI in dvo-faktorskega pri vprašalniku SPANE. Pri QEWB predvidene faktorske strukture nismo potrdili in smo sprejeli štiri-faktorsko rešitev, katere prileganje je sicer zadovoljivo, vendar bi v prihodnje bilo potrebno pregledati postavke, ki so se izkazale kot problematične (postavki 3 in 8), jih po potrebi spremeniti ali morebiti izločiti. Ugotavljamo ustrezno notranjo konsistentnost izbranih mer. Konstruktno veljavnost smo potrdili preko povezav z merami sorodnih konstruktov (psihično blagostanje, depresivnost), demografskimi spremenljivkami (spol, starost, zakonski stan in izobrazba) in s temeljnimi osebnostnimi lastnostmi. Zaključujemo, da smo z raziskavo potrdili ustreznost prevodov pripomočkov FS, SPANE in PHI, obenem pa ugotovili pomanjkljivosti vprašalnika QEWB. S tem smo obogatili slovenski prostor z novimi teoretično podprtimi merami blagostanja.
132429
Aristotel napisal Retorika poleg Atenske demagogije Politika. Podobno Atenski Demagogija. Podobno je kasneje napisal Retorika ob Politiki. Harold Lasswell odgovarja na vprašanja "Kaj dobi kdaj in kako" komunikacijska znanost odgovoriti na vprašanja "Kaj pravi v kakšnem kanalu, komu s kakšnim učinkom" v drugem obrambi proti demagogiji. Danes se soočamo s podobnim izzivom. Pluralizacija medijske produkcije in personalizacija medijske potrošnje ogrožata trajnost skupnosti, imenovane polis, politične skupnosti, v kateri in o kateri lahko komuniciramo, ker je skupna nam in, ki jo delimo, Kdo pomaga, Kdo pomaga (anti. communica) skupaj z demokracijo, ki jo je uvedel 2000.
Aristotle wrote Rhetoric next to Politics intending to help the Athenian democracy against demagogy. Similarly, 2,000 years later, Harold Lasswell alongside political science answering the questions “Who Gets What, When, and How”, instituted communication science to answer the questions “Who Says What, in What Channel, to Whom, with What Effect”, in another defence of democracy against demagogy. We face a similar challenge today. The pluralisation of media production and personalisation of media consumption are threatening the sustainability of the community named polis, the political community in and about which we can communicate because it is common to us and which we share (lat. communis →communicatio)
Aristotel je ob Politiki napisal Retoriko, da bi pomagal rešiti atensko demokracijo pred demagogijo. Podobno je dva tisoč let kasneje Harold Lasswell ob politični znanosti (politologiji), ki odgovarja na vprašanja, »kdo dobi kaj, kdaj in kako«, postavil komunikacijsko znanost (komunikologijo), ki odgovarja na vprašanja, »kdo pravi kaj, po katerem kanalu, komu in s kakšnim učinkom«, v ponovno obrambo demokracije pred demagogijo. Danes stojimo pred podobnim izzivom. Pluralizacija medijskega ustvarjanja in personalizacija medijske porabe ogrožata vzdržnost skupnosti, imenovane polis, politične skupnosti, v kateri in o kateri lahko komuniciramo, ker nam je skupna in si jo delimo (lat. communis → communicatio)
138654
Anksioznost je razpoloženjska afektivna motnja, ki se pojavlja v vseh življenjskih obdobjih. Nekateri avtorji verjamejo, da so simptomi anksioznosti pogostejši pri mlajših otrocih, medtem ko drugi trdijo, da ko otroci starajo, razvijajo kognitivne sposobnosti, kot so socialna kognicija, skrb, zaznavanje možnih negativnih dogodkov v prihodnosti itd., Ki lahko posledično povečajo njihovo anksioznost. Anksioznost se pogosto pojavi, ko posamezniki menijo, da ne izpolnjujejo zahtev skupnosti, ki predstavljajo socialne norme. Če posameznik ne izpolnjuje teh norm, lahko sledi kazen. Kazen je lahko fizična, verbalna ali ponotranjena in lahko vpliva na razvoj socialne anksioznosti. Učenci doživljajo različne stopnje anksioznosti v šoli vsak dan. Anksioznost lahko zmanjšajo, če se naučijo strategij uspešnega učenja, procesov reševanja določenih nalog, tehnik pomnjenja, načrtovanja, nadzora in vrednotenja učnih dejavnosti itd. Leta 2020 se je po svetu začela širiti epidemija covida-19, ki je spremenila naša življenja. V Sloveniji in po svetu so bile izobraževalne ustanove zaprte, zato so učenci spremenili učenje v razredu s spletnim učenjem od doma. Vse skrbi in omejitve, ki jih je epidemija prinesla, kot so izolacija od prijateljev in učiteljev, učenje na daljavo, tesnoba zaradi okužbe ali zaradi širjenja virusa na nekoga drugega itd., so pustile psihološke posledice na ljudeh. V magistrskem delu želimo predstaviti definicije in simptome anksioznosti ter narediti empirično raziskavo, s katero bi ugotovili, v kolikšni meri se anksioznost pojavlja med srednješolci v Ljubljani v času epidemije in učenja na daljavo v primerjavi s preepidemičnim časom. Ugotoviti smo želeli, v katerih šolskih situacijah se anksioznost najpogosteje pojavlja in kakšne so strategije njene samoregulacije pri učencih. Raziskava je bila deskriptivne narave in je temeljila na kvantitativni metodologiji. Sodelovalo je 139 različno starih dijakov in dijakinj iz različnih srednjih šol v Ljubljani, ki so morali oceniti stopnjo svoje anksioznosti med poukom v šoli in pri spletnem pouku. Na začetku raziskave smo postavili 3 hipoteze. Naša prva hipoteza (1) je bila, da med dijaki in dijakinjami ni statistično pomembnih razlik v doživljanju anksioznosti v času epidemije covida-19, naša druga hipoteza (2) pa je bila, da med dijaki in dijakinjami ni statistično pomembnih razlik pri uporabi strategij samourejanja anksioznosti, tretja (1) pa je bila, da učenci in dijakinje statistično značilno doživljajo višjo količino anksioznosti v času epidemije v razredu covida-19. Hipotezo H2 smo zavrnili, saj med srednješolci in srednješolci obstajajo statistično pomembne razlike pri uporabi strategij samoregulacije anksioznosti, potrdili pa smo tudi drugi dve hipotezi. Hipotezo H1 smo potrdili, saj smo ugotovili, da med dijaki in dijakinjami ni statistično značilnih razlik pri doživljanju anksioznosti med epidemijo covida-19. Hipoteza H2 je potrdila, da je doživljanje anksioznosti pri dijakih v času epidemije covida-19 značilno večje kot v času pred epidemijo. Ugotovili smo, da pri približno 30% učencev spletno učenje pri njih povzroča negativne občutke in da bi raje imeli pouk v šoli, medtem ko približno 35% učencev meni, da se pri spletnem pouku dobro počutijo in da želijo s spletnim poukom nadaljevati do konca šolskega leta.
Anxiety is a mood affective disorder occurring across all life stages. Some authors believe that the symptoms of anxiety are more common among younger children, while others claim that as children grow older, they develop cognitive abilities, such as social cognition, worry, perception about possible negative events in the future etc., which can consequently increase their anxiety. Anxiety often occurs when individuals feel that they do not meet the demands of the communities that represent social norms. If the individual does not comply with these norms, a punishment can follow. The punishment can be physical, verbal or internalized and can have an impact on the development of social anxiety. Students experience different levels of anxiety in school every day. They can reduce anxiety if they learn the strategies of successful learning, the processes of solving certain tasks, techniques of memorization, planning, control and evaluation of learning activities etc. In 2020, covid-19 epidemic started to spread around the world, which has changed our lives. In Slovenia and around the world, the educational institutions were closed, so students changed classroom learning with online learning from home. All concerns and limitations that the epidemic brought, such as isolation from friends and teachers, distance learning, anxiety about getting infected or about spreading the virus to someone else etc., have left psychological consequences on people. In the master's thesis, we want to present definitions and symptoms of anxiety and make an empirical research to find out, to what degree anxiety occurs among high-school students in Ljubljana during the epidemic and distance learning compared to pre-epidemic time. We wanted to find out in which school situations anxiety most often occurs and what are anxiety self-regulation strategies in students. The research was of descriptive nature and was based on quantitative methodology. 139 high-school male and female students of different ages from different high schools in Ljubljana participated. They had to assess degree of their anxiety during a class at school and during an online class. At the beginning of the research, we made 3 hypotheses. Our first hypothesis (H1) was that there are no statistically significant differences between male and female students in experiencing anxiety during the covid-19 epidemic, our second hypothesis (H2) was that there are no statistically significant differences between male and female students in using anxiety self-regulation strategies and the third one (H3) was that the students experience statistically higher amount of anxiety during the covid-19 epidemic compared to pre-epidemic time when they were having classes in school. We rejected H2 hypothesis, because there are statistically significant differences between male and female high school students in using anxiety self-regulation strategies. We confirmed the other two hypotheses. H1 hypothesis was confirmed because we found out that there are no statistically significant differences between male and female students in experiencing anxiety during the covid-19 epidemic. H2 hypothesis confirmed that the experience of anxiety in students is significantly increased during the covid-19 epidemic compared to pre-epidemic time. We found out that for approximately 30% of the students, online learning causes negative feelings in them and that they would rather have classes at school, while approximately 35% of the students think that they feel good during online classes and that they want to continue with online classes until the end of the school year.
Anksioznost je motnja razpoloženja in čustvovanja, ki se pojavlja v vseh življenjskih obdobjih. Nekateri avtorji menijo, da se simptomi anksioznosti pogosteje pojavljajo pri mlajših kot pri starejših otrocih, medtem ko drugi ugotavljajo, da se z odraščanjem večajo kognitivne zmožnosti posameznika, ki vključujejo socialno kognicijo, zaskrbljenost, predstave o morebitnih negativnih dogodkih v prihodnosti idr., zato se lahko posledično veča tudi njegova anksioznost. Anksioznost se pogosto pojavi takrat, ko posameznik zazna, da ne izpolnjuje zahtev skupnosti, ki predstavljajo socialne norme. Učenci v šoli vsakodnevno doživljajo različno stopnjo anksioznosti. V letu 2020 je bila po svetu razglašena epidemija covid-19, ki je na številnih področjih spremenila naša življenja. V Sloveniji in tudi drugod po svetu so se zaprle vzgojno-izobraževalne ustanove in učenci/dijaki/študenti so pouk v prostorih šole zamenjali s poukom na daljavo. Vse skrbi in omejitve, ki so spremljale epidemijo covid-19 so na ljudeh pustile tudi psihološke posledice. V magistrskem delu želimo predstaviti opredelitve in simptome anksioznosti ter v okviru empirične raziskave ugotoviti, v kolikšni meri se anksioznost pojavlja med dijaki ljubljanskih srednjih šol v času pred epidemijo primerjalno z obdobjem epidemije covid-19 oz. pouka na daljavo. Zanimalo nas je, v katerih šolskih situacijah se anksioznost najpogosteje pojavlja ter katere strategije samouravnavanja anksioznosti uporabljajo dijaki. Raziskava je bila deskriptivne narave in je temeljila na kvantitativni metodologiji. V raziskavi je sodelovalo 139 dijakov in dijakinj različnih letnikov iz različnih ljubljanskih srednjih šol. Ti so ocenjevali stopnjo svoje anksioznosti pred epidemijo covid-19 t.j. med poukom v prostorih šole in v času epidemije med poukom na daljavo. Pred začetkom raziskave smo si zastavili 3 hipoteze, v katerih smo predvidevali, da v doživljanju anksioznosti v obdobju epidemije covid-19 in v uporabi strategij samouravnavanja anksioznosti ni statistično značilnih razlik med spoloma in da so dijaki v obdobju epidemije doživljali statistično značilno večjo anksioznost kot pri šolanju pred epidemijo. Preverjanje navedenih hipotez je pokazalo, da v doživljanju anksioznosti med epidemijo ni statistično značilnih razlik med spoloma in da obstajajo statistično značilne razlike med dijaki in dijakinjami pri uporabi strategij samouravnavanja anksioznosti. Analiza je tudi pokazala, da so dijaki v obdobju epidemije covid-19 doživljali statistično značilno večjo anksioznost kot pri šolanju v običajnih razmerah pred epidemijo. Ugotovili smo, da približno 30 % dijakom pouk na daljavo vzbuja slabe občutke in bi se raje šolali v prostorih šole. Približno 35 % dijakov meni, da jim pouk na daljavo vzbuja dobre občutke in da bi želeli s takšnim poukom nadaljevati do konca šolskega leta. Rezultati raziskave so pokazali, da dijaki ljubljanskih srednjih šol v času epidemije covid-19 v največji meri občutke anksioznosti doživljajo pri ustnem ocenjevanju znanja prek računalnika in ko jih profesor ošteje/kritizira pred drugimi preko računalnika. Nadalje so rezultati pokazali, da je v času epidemije covid-19 prišlo do komaj opaznega zvišanja povprečnega učnega uspeha, in sicer iz 3,94 na 3,96. Rezultati kažejo, da se je doživljanje anksioznosti v poklicnih dvoletnih in poklicnih tehniških srednjih šolah (4- ali 5letni program) med epidemijo zmanjšalo, medtem ko se je v poklicnih triletnih šolah povečalo. Pri dijakih gimnazijskih programov v povprečju ni bilo zaznati sprememb v doživljanju anksioznosti pred in med epidemijo covid-19.
128101
Ozadje. Brexit je eden ključnih trenutkov v zgodovini EU in Združenega kraljestva. Brexit pomeni izstop Združenega kraljestva iz EU. Odhod se je začel, ko je nekdanji premier David Cameron napovedal referendum. Uradno se je Brexit začel v očeh EU, ko je Theresa May uveljavljala člen 50 Pogodbe o Evropski uniji. Maja ni mogla zagotoviti dovolj dobre izhodne strategije, jo je zamenjal sedanji premier Boris Johnson. Po sklenitvi dogovora med EU in Združenim kraljestvom je slednji zapustil Unijo na 31. 1. 2020 in začel prehodno obdobje, ki vodi do popolnega odhoda v prihodnost. Namen: Diplomsko delo obravnava problematiko analize sentimenta pri slovenskih potrošnikih glede brexita. Njen namen je poiskati odgovore na raziskovalno vprašanje: kakšen je odziv Slovencev na brexit in kako se je skozi čas spremenil? Metoda. Vse rezultate analize smo pridobili z metodologijo podatkovnega rudarjenja v R. Podatke smo pridobivali s spletnega portala RTV SLO in jih obdelali v AFINN tabelo sentimenta. Slovenski potrošniki so na spletni portal RTV SLO redno odgovarjali glede brexita. Uspelo mi je pridobiti 20470 komentarjev od 440 objavljenih člankov o brexitu. Slovenci smo se na monumentalne dogodke v zvezi z brexitom odzvali tako, da se je povečala stopnja komentarjev ob teh datumih. Komentar bralca na RTV SLO je bil tema, ki je bila močno povezana z brexitom. Slednje je potrdila latentna Dirichletova alokacija. Večjo kredibilnost in potrditev za prvo trditev je dala tudi korelacijska analiza v komentarjih. Rezultati. Izkazalo se je, da so bili Slovenci v splošnem ravnodušni do brexita, a v povprečju nekoliko pozitivni do njega. Pozitivnost je bila izmerjena na +0,8 z analizo sentimenta s tabelo AFINN. Razpoloženje ob datumih, izbranih za analizo, je bilo v vseh primerih, razen v 4, nižje od povprečja. Razpoloženje je bilo nadpovprečno na dan napovedi referenduma 23. 6. 2016, na dan odhoda Združenega kraljestva iz EU 31.1. 2020, na dan, ko je prevzel vodenje vlade Boris Johnson in ko so potekale prve predčasne volitve. Razpoloženje ob datumih drugih izbranih dogodkov je bilo okoli 0, v nekaterih primerih pa tudi negativno. Za Slovence je bil najbolj negativen dan napovedi "Načrt za preverjanje", dan, ko je Theresa May nastopila funkcijo, invokacija, Johnsonov dogovor in druge predčasne volitve. Zaključki: odnos slovenskih potrošnikov do brexita je v povprečju pozitiven, vendar z nekaj sentimentalne dinamike glede na pomembne dogodke, ki vplivajo na brexit.
Background. Brexit is one of the key moments in the history of EU and UK. Brexit stands for departure of UK from the EU. The departure went into motion as former PM David Cameron announced a referendum. Formally Brexit began in the eyes of the EU when Theresa May invoked Article 50 of the Treaty on European Union. As May was unable to provide a good enough exit strategy, she was replaced by the current PM Boris Johnson. After a deal was struck between EU and UK the latter left the Union on 31. 1. 2020 and began the transition period leading to full departure in the future. Aim. The bachelor thesis addresses the problem of sentiment analysis on Slovenian consumers regarding Brexit. Its aim is to find answers to the research question: what is Slovenes response to Brexit and how did it change through time? Method. All of the following results are acquired by data mining methodology in R. Data was mined from the web portal of RTV SLO and processed by AFINN sentiment table. Slovene consumers were regularly responding on the web portal of RTV SLO regarding Brexit. I managed to acquire 20470 comments from 440 published articles on Brexit. Slovenes reacted to monumental events regarding Brexit in a way that increased the rate of comments on those dates. Reader’s comments on RTV SLO were a topic well related to Brexit. The latter was confirmed by latent Dirichlet allocation. More credibility and confirmation for the first statement was also provided by the correlation analysis in comments. Results. It turned out that Slovenes were in general indifferent about Brexit but in average slightly positive towards it. The positivity was measured to be +0.8 by sentiment analysis with the AFINN table. Sentiment analysis in time of important events provided with the following results. Sentiment on the dates chosen for analysis was lower than average in all but 4 cases. Sentiment was above average on the referendum announcement day 23. 6. 2016, on the day of UK's departure from EU 31.1. 2020, on the day when Boris Johnson took cabinet and when the first snap election took place. Sentiment on the dates of other chosen events was around 0 or in some cases also negative. For Slovenes the most negative events were the »Chequers plan« announcement day, the day Theresa May took office, Article 50 invocation, Johnson’s departure deal and the second snap election. Conclusions. To conclude, the Slovene consumers’ disposition is averagely positive towards Brexit but with some sentiment dynamics in relation to major events affecting Brexit.
Ozadje. Brexit je eden najpomembnejših dogodkov v zgodovini EU in VB. Gre za izstop Velike Britanije iz EU. Začel se je z referendumom, ki ga je razpisal takratni premier David Cameron. Uradni postopek izstopa je nadaljevala njegova naslednica Theresa May, ki pa je postopek vodila neuspešno in je zato njeno delo prevzel sedanji premier Boris Johnson. Po dogovoru med EU in VB je slednja zapustila zvezo 31. 1. 2020 in začela prehodno obdobje odcepitve od zveze. Cilj. Diplomski seminar analizira s pomočjo analize odzivov bralcev (komentatorjev) novic odnos le-teh do izstopa Velike Britanije iz Evropske unije. Cilj je poiskati odgovore na raziskovalno vprašanje: kakšen je odziv Slovencev (oziroma bralcev) na Brexit in kako se je dojemanje/odnos Slovencev do Brexita spreminjal skozi čas? Metodologija. Analiza temelji na različnih metodah tekstovnega rudarjenja v programu R s pomočjo tabele AFINN. Podatki so pridobljeni s spletnega portala RTV SLO. Uporabljenih je bilo 20470 komentarjev pod 440 objavljenimi članki na to temo. Vsebinsko povezavo komentarjev s temo Brexita sem preveril z latentno Dirichletovo alokacijo, ki je potrdila povezavo. Uporabil sem tudi analizo korelacije med besedami.. Rezultati. Izkazalo se je, da so Slovenci precej nevtralno, čeprav v povprečju rahlo pozitivno naravnani do Brexita in sicer približno +0,8 po metodi merjenja sentimenta s tabelo AFINN. Analiza sprememb sentimenta glede na časovnico pomembnih dogodkov (npr. Predčasne volitve 12.12.2019) kaže, da je pogosto le-ta nižji od povprečja, razen v štirih primerih. Sentiment je bil nadpovprečen na dan napovedi referenduma - 23. 6. 2016, nato na dan, ko je VB zapustila EU - 31. 1. 2020, poleg tega tudi na dan, ko je kabinet prevzel Boris Johnson, ter tudi na dan, ko so bile v VB predčasne volitve na pobudo Mayeve. Sentiment je pri ostalih izbranih dogodkih blizu 0 oz. je ponekod celo negativen. Med najbolj negativne dogodke po oceni Slovencev spadajo »Chequers plan«, dan, ko premierka postane Theresa May, aktivacija člena 50, Johnsonov dogovor za odstop in druge predčasne volitve. Zaključki. Slovenski potrošniki so do Brexita v povprečju precej nevtralni, se pa nekateri skoki v sentimentu pokažejo ob različnih z Brexitom povezanih dogodkih.
117390
Na manjših kmetijah pogosto uporabljamo okrogle bale za spravilo krme. Problem se pojavi pri transportu večjih količin bal s travnika na skladiščno površino, kar traja veliko časa brez ustrezne strojne opreme. Z metodo VDI 2221 smo raziskali stanje na trgu in razvili ustrezno rešitev, glede na potrebe naročnika. Za rešitev smo izdelali 3D model z vsemi potrebnimi detajli, ki so potrebni za realizacijo modela v uporaben izdelek.
On smaller farms, we often use round bales to harvest forage. The problem arises when transporting larger quantities of bales from the meadow to the storage area takes a lot of time without proper machinery. Using the VDI 2221 method, we researched the market situation and developed a suitable solution, according to the client's needs. For the solution, we created a 3D model with all the essential details needed to realise the model into a usable product.
Na manjših kmetijah se za spravilo krme velikokrat poslužujemo izdelave valjastih bal. Problem nastane pri spravilu večje količine bal s travnika do skladiščnega prostora, saj je brez prave mehanizacije potrebno veliko časa. S pomočjo metode VDI 2221 smo raziskali razmere na trgu in z upoštevanjem potreb naročnika razvili primerno rešitev. Za rešitev smo izdelali 3D model z vsemi bistvenimi detajli, ki so potrebni za realizacijo modela v uporaben izdelek.
137645
V moderni vizualni umetnosti prevladujejo predvsem tri podobe ideologije, in sicer ideologija tržne ali tržne ekonomije, ki ji sledi ideologija neoliberalnega in navidezno demokratičnega kapitalizma, ter ideologija vojne kot agresivne rešitve za kakršnokoli nesoglasje in razlike.Te tri ideološke sile, ki regulirajo svet, so predstavljene skozi izbrana dela slovenskih umetnikov, slikarjev Sama in Huiqin Wang, kiparjev Mirsada Begića in Vere Stanković ter fotografov Mete Krese in Matjaža Rušta. Številna njihova dela se kritično odzivajo na te ideologije sodobnega sveta, saj so ti umetniki občutljivi opazovalci in aktivni snemalci vizualnih podob.
There are primarily three dominant images of ideology in the modern visual arts. These are the ideology of the market or market economy, followed by the ideology of neoliberal and ostensibly democratic capitalism, and the ideology of war as an aggressive solution for any kind of disagreement and differences.These three ideological forces that regulate the world are presented through selected works by Slovenian artists: the painters Samo and Huiqin Wang, the sculptors Mirsad Begić and Vera Stanković, and the photographers Meta Krese and Matjaž Rušt. Many of their works critically respond to these ideologies of the modern world because these artists are sensitive observers and active visual recorders of images.
Prevladujoče podobe ideologije v sodobni likovni umetnosti so predvsem tri. To so ideologija trgovine oz. tržnega gospodarstva, nato ideologija neoliberalnega, navidezno demokratičnega kapitalizma, in ideologija vojne kot agresivnega reševanja kakršnegakoli nesoglasja in razlik. Te tri ideološke sile, ki uravnavajo svet, bom predstavil na izbranih delih slovenskih avtorjev: slikarja Sama in Huiqin Wang, kiparja Mirsada Begića in Vere Stanković ter fotografa Mete Krese in Matjaža Rušta. Mnoga njihova dela se kritično odzivajo na omenjene ideologije sodobnega sveta, saj so ti umetniki občutljivi opazovalci in aktivni likovni zapisovalci podob.
127732
Uspešnost naravnega pomlajevanja dreves smo proučevali v urbanem gozdu Ljubljana. Vrzel krošenj, ki je nastala v žledolomu leta 2014, se je nahajala pod hribovitostjo Rožnika. Na istih ploskvah so bile meritve izvedene že v rastni sezoni leta 2014 pred in v letu 2015 po reševalni sečnji. Podatke za to raziskavo smo pridobili v letu 2016 in jih nato primerjali s podatki iz leta 2015. Meritve sestave, gostote in višinske porazdelitve drevesnih vrst smo izvedli na 19 vzorčnih ploskvah. Gostota sejancev se je zmanjšala s 130.460 na 89.045, vendar je bila še vedno ocenjena kot zadostna za normalen sestojni razvoj. Regeneracija je bila kakovostna. Zmanjšanje gostote smo pripisali bolj ekstremnim ekološkim razmeram znotraj regeneracijskega sloja v višinah do 50 cm. Delež pokrivanja z robidami se je izrazito povečal, saj je bil prisoten na skoraj 70% površine. Med mladimi drevesi sta bila prisotna tudi invazivna robida in rajsko drevo. Robida je bila še posebej uspešna pri privabljanju v zgornje regeneracijske sloje
Success of natural tree regeneration was studied in urban forest of Ljubljana. The canopy gap, which emerged during the ice storm in 2014 was located under Rožnik hilly area. On the same plots the measurements were already performed during the growing season in 2014 before and in 2015 after the salvage logging. Data for this study were acquired in 2016 and were then compared to the data from 2015. Measurements of regeneration tree species composition, density and height distribution were performed on 19 sample plots. The density of seedlings was reduced from 130,460 to 89,045, but was still estimated to be sufficient for normal stand development. The regeneration was of good quality. The reduction of the densities was attributed to more extreme ecological conditions inside regeneration layer in heights up to 50 cm. The proportion of bramble coverage increased distinctively, for it was present on almost 70 % of the surface. Invasive black locust and the tree of heaven were also present among the young trees. Black locust was especially successful in recruiting into upper regeneration layers.
Objekt na katerem smo preučevali uspešnost naravnega pomlajevanja se nahaja v Mestni občini Ljubljana, GGE ZGS Ljubljana. Vrzel, ki je nastala v žledolomu 2014 leži na vznožju Rožnika. Na tej površini so bile meritve opravljene že v letih 2014 pred sanacijo sestoja in 2015 v času vegetacije. Podatke, ki smo jih pridobili na ploskvah v letu 2016, smo primerjali s podatki iz leta 2015. Na podlagi primerjave smo ugotavljali uspešnost naravnega pomlajevanja. Popis in meritve sem izvajal na 19 vzorčnih ploskvah. Čeprav se je številčnost mladja zmanjšala iz 130460 na 89045 osebkov na ha, ga je za normalno pomlajevanje še vedno dovolj. V mladju prevladujejo osebki dobre kvalitete. Zmanjšanje gostot gre pripisati zaostrenim ekološkim razmeram predvsem v višinskih razredih med 0 in 20 cm ter 21 in 50 cm. Delež vrst rodu Rubus se je izrazito povečal, ta namreč zavzema skoraj 70 % površine. V mladju sta prisotna tudi robinija in visoki pajesen, ki spadata med invazivne vrste. Pri rasti je robinija še posebej uspešna.
95717
Beg v izgnanstvo je družbeni fenomen, katerega začetki segajo daleč nazaj v zgodovino. Bil je in je še vedno predmet različnih literarnih del. Noč v Lizboni ga opisuje na individualno-subjektivni ravni; v ospredje postavlja ljubezensko zgodbo, in sicer skozi prvoosebnega pripovedovalca, kar ga razlikuje od drugih romanov v izgnanstvu. Januarja 2019 je bila zgodba romana prvič uprizorjena v gledališču Maxim Gorki (Ger. Maxim-Gorki Theater) v Berlinu. Režiser Hakan Sava Micşan je igro zasnoval na romanu in opozoril na pomen, ki ga ima Remarquejevo delo še danes. Diplomsko delo ponuja vpogled v življenje in delo Ericha Marie Remarque. Analizira roman Noč v Lizboni in ga primerja z romanoma Transit Anne Seghers in Exil Liona Feuchtwangerja. Podrobna študija nemškega literarnega obdobja izgnanstva in življenja pisatelja ter poznavanje zgodovinskega ozadja in prej omenjene primerjave omogočajo jasno analizo zgodbe in tehnike pisanja. Skozi pripovednikovo subtilno pripovedovanje njegove življenjske sotrije, The Night in Lisbon kritično definira in opisuje življenja ljudi v času njihovega boja za svobodo. V knjigi The Night in Lisbon, ki jo je napisal avtor, je avtor napisal več kot le nekaj besed, ki so jih uporabili pri pisanju romana.
The flight into exile is a social phenomenom whose beginnings reach far back into history. It was, and continues to be the subject of diverse literary works. The Night in Lisbon describes it on an individual-subjective level; it places a love story to the forefront, and does so through a first-person narrator, which is what distinguishes it from other novels of exile. In January 2019, the novel's storyline was staged for the first time at the Maxim Gorki Theater (ger. Maxim-Gorki Theater) in Berlin. The director Hakan Savaş Mican based the play on the novel, drawing attention to the importance that Remarque's work still has today. The thesis offers a look into the life and work of Erich Maria Remarque. It analyzes the novel The Night in Lisbon, and compares it with the novels Transit by Anna Seghers and Exil by Lion Feuchtwanger. A detailed study of the German literary period of exile and the writer's life, as well as the knowledge of the historical background and the aforementioned comparison permit for a clear analysis of the storyline and the writing technique. Through the narrator's subtle telling of his life sotry, The Night in Lisbon critically defines and describes the lives of people during their fight for freedom.
Beg v eksil je socialni fenomen, ki se dogaja povsod po svetu in katerega začetki segajo daleč v zgodovino. Od preteklosti do danes ga obravnavajo različna literarna dela. Noč v Lizboni ga opisuje na individualno-subjektivni ravni, saj preko prvoosebnega pripovedovalca v ospredje postavlja ljubezensko zgodbo. V tem se najbolj razlikuje od drugih romanov eksila. Januarja leta 2019 je bila zgodba romana prvič uprizorjena v Gledališču Maksima Gorkega (nem. Maxim-Gorki Theater) v Berlinu. Režiser Hakan Savaş Mican je na podlagi romana napisal dramsko igro, s čimer je opozoril na pomembnost Remarquovega dela tudi za današnji čas. Diplomsko delo podaja vpogled v življenje in delo Ericha Marie Remarqua. Analizira roman Noč v Lizboni in ga primerja z romanoma Transit Anne Seghers in Exil Liona Feuchtwangerja. Poglobljena študija nemškega literarnega obdobja eksila in življenja pisatelja, poznavanje zgodovinskega ozadja ter omenjeni primerjavi omogočajo jasno analizo zgodbe in tehnike pisanja. Noč v Lizboni preko subtilne izpovedi pripovedovalca kritično opredeljuje in opisuje življenja ljudi v boju za svobodo.
120779
Preveč splošen naslov diplomskega dela, opredeljen na začetku potovanja, bi bilo bolje preoblikovati v "Avtomatska sistemska identifikacija velikih modelov možganske aktivnosti ", ki natančneje opisuje obseg tega dela. Naši možgani orkestrirajo različne funkcije, ki jih potrebujemo za učinkovito zadovoljevanje (osnovnih) življenjskih potreb. To je mogoče le z natančno koordinacijo med posameznimi regijami možganov. Eden od predlaganih koordinacijskih mehanizmov je povezava ali časovna sinhronizacija možganskih ritmov med lokalnimi populacijami nevronov, ki jo lahko najbolj preprosto modeliramo z mrežo povezanih oscilatorjev. V diplomskem delu nas je zanimalo, kako natančno lahko z metodami avtomatske identifikacije sistema (ProGED in SINDy) odkrijemo strukturo in parametre izbranih modelov oscilatorja. Izbrali smo deset dinamičnih sistemov, pet samostojnih oscilatorjev in pet parov sklopljenih oscilatorjev. S simulacijo sistemov smo pridobili sintetične vhodne podatke, dodatno modificirane z različnimi stopnjami hrupa in opaznosti. Obe metodi sta bili uspešni pri rekonstrukciji enotnega oscilatorja, dokler je bilo v podatkih manj kot 1% šuma. ProGED kaže dobro rekonstrukcijo modela tudi pri 10% šumu, medtem ko SINDy ne uspe zaradi uporabe bolj šumno občutljive numerične izpeljave. Iz istega razloga SINDy ne more zaznati modelov le z delno opaznimi podatki, medtem ko ProGED lahko, v praksi pa z večjo rekonstrukcijsko napako. Tudi pri najčistejših in najpopolnejših podatkih sta imeli obe metodi velike težave pri identifikaciji para sklopljenih oscilatorjev, na katerega je vplivalo predvsem veliko število državnih spremenljivk in neznanih parametrov. Na splošno sklepamo, da so trenutne implementacije klasičnih metod avtomatizirane identifikacije za dinamične sisteme premalo razširljive, da bi bile uporabne za modeliranje bolj zapletenih podatkov M / EEG, ki vključujejo desetine ali stotine oscilatorjev, povezanih z relativno visoko stopnjo šuma.
The overly general title of the thesis, defined at the beginning of the journey, would be better reformulated to "Automatic system identification of large-scale brain activity models", which more precisely describes the scope of this work. Our brain orchestrates the various functions that we need to effectively meet (basic) life needs. This is possible only through precise coordination between individual brain regions. One of the proposed coordination mechanisms is coupling or a temporal synchronization of brain rhythms between local populations of neurons, which can be most simply modeled by a network of coupled oscillators. In the diploma thesis, we were interested in how accurately can we discover both the structure and the parameters of the selected oscillator models with the methods of automatic system identification (ProGED and SINDy). We selected ten dynamical systems, five single oscillators and five pairs of coupled oscillators. By simulating the systems, we obtained synthetic input data, further modified with different levels of noise and observability. Both methods were successful in reconstructing a single oscillator as long as there was less than 1 % noise in the data. ProGED shows good model reconstruction even at 10 % noise, while SINDy fails due to the use of more noise-sensitive numerical derivation. For the same reason, SINDy cannot detect models with only partially observable data, while ProGED can, but in practice with a larger reconstruction error. Even with the cleanest and most complete data, both methods had great difficulty in identifying a pair of coupled oscillators, which was mostly influenced by a large number of state variables and unknown parameters. Overall, we conclude that current implementations of classical automated identification methods for dynamic systems are insufficiently scalable to be useful for modeling more complex M/EEG data involving dozens or hundreds of coupled oscillators with a relatively high level of noise.
Presplošen naslov diplomske naloge, definiran na začetku poti, bi bilo bolje preoblikovati v "Avtomatsko odkrivanje modelov obsežne možganske aktivnosti", ki natančneje opiše področje obravnave. Naši možgani organizirajo vrsto funkcij, ki jih potrebujemo za učinkovito zadovoljevanje (osnovnih) življenjskih potreb. To je mogoče le z natančno koordinacijo med posameznimi možganskimi regijami. Eden izmed predlaganih mehanizmov koordinacije je sklopljenost oz. časovna sinhronizacija možganskih ritmov med lokalnimi populacijami nevronov, ki jo najpreprosteje modeliramo z omrežjem med seboj sklopljenih oscilatorjev. V diplomski nalogi nas je zanimalo, kako natančno lahko z metodama avtomatske identifikacije sistemov (ProGED in SINDy) odkrijemo tako strukturo kot parametre izbranih modelov oscilatorjev. Izbrali smo pet sistemov oscilatorjev in pet parov sklopljenih oscilatorjev. S simulacijo sistemov smo pridobili sintetične vhodne podatke, nadalje modificirane z različnimi nivoji šuma in opazljivosti. Metodi sta bili uspešni pri rekonstrukciji posameznega oscilatorja, dokler je bilo v podatkih manj kot 1 % šuma. ProGED kaže dobro rekonstrukcijo modelov tudi pri 10 % šumu, medtem ko SINDy spodleti zaradi uporabe na šum občutljivejšega numeričnega odvajanja. Iz istega razloga SINDy ne more odkrivati modelov le z delno opazljivimi podatki, medtem ko ProGED lahko, a v praksi z večjo napako rekonstrukcije. Obe metodi sta imeli tudi pri najčistejših in celovitih podatkih velike težave pri identifikaciji para sklopljenih oscilatorjev, na kar je najbolj vplivalo večje število spremenljivk stanja in neznanih parametrov. V splošnem ugotavljamo, da so trenutne implementacije klasičnih metod avtomatske identifikacije dinamičnih sistemov premalo skalabilne, da bi bile uporabne za modeliranje kompleksnejših M/EEG podatkov, kjer bi bilo vključenih več deset ali sto med seboj sklopljenih oscilatorjev z relativno veliko stopnjo šuma.
143475
Magistrsko delo obravnava slovenske prevode italijanske književnosti v obdobju od leta 1850 (začetek pomladi narodov) do začetka prve svetovne vojne, torej do leta 1915. V teoretičnem delu je opisana prevajalska dejavnost pred letom 1850, odnos do prevedene književnosti v primerjavi z izvirno slovensko literaturo po letu 1850, vzpon slovenskega tiska in pregled slovenskih prevodov italijanske književnosti v knjižnih publikacijah. V literarnih časopisih in knjižnih publikacijah je izšlo le 46 slovenskih prevodov italijanske književnosti - kulturna in politična situacija je bila v prvi vrsti naklonjena slovenski literaturi oziroma literarnim prevodom drugih slovanskih narodov. Od vseh prevedenih besedil jih je bilo 13 objavljenih v časopisih in 33 v knjižni obliki. Od vseh prevedenih besedil je bilo 28 (61%) posvetnih in 18 (39%) religioznih. Od 28 prevodov posvetnih besedil je bilo 12 proznih, 12 dramskih in 4 pesniških. Med verskimi besedili je bilo 8 literarno mešanih besedil, 6 proznih besedil in 4 molitvenice. Večina od 31 avtorjev italijanskih besedil je zastopana z enim literarnim delom, večina od 34 prevajalcev pa je prevedla le eno tako delo. Dela avtorja Silvia Pellica so se pojavljala v literarnih časopisih in knjižnih publikacijah, v teh dveh oblikah pa so se pojavili tudi prevodi Jerneja Križaja Severjevega. Primeri prevodov so navedeni v seznamih, ki služijo za podroben pregled prevedenih del, izdanih v obdobju 1850 - 1915.
The master's thesis discusses Slovene translations of Italian literature in the period from 1850 (the beginning of the Spring of Nations) until the beginning of World War I, i.e. until 1915. The theoretical part contains a description of the translation activity prior to 1850, the attitude towards translated literature compared with original Slovene literature after 1850, the rise of the Slovene press and an overview of Slovene translations of Italian literature in book publications. Only 46 Slovene translations of Italian literature were published in literary newspapers and book publications – the cultural and political situation favored primarily Slovene literature or literary translations of other Slavic nations. Out of all the translations, 13 were published in newspapers and 33 were published in book form. Out of all the translated texts, 28 (61 %) were secular and 18 (39 %) were religious. From the 28 translations of secular texts, 12 were prose texts, 12 dramatic, and 4 poetic. Among the religious texts, there were 8 literary mixed, 6 were prose texts and 4 were prayer books. Most of the 31 authors of the Italian texts are represented by a single work of literature, and most of the 34 translators translated only one such work. The works of the author Silvio Pellico appeared in literary newspapers and in book publications, and the translations of Jernej Križaj Severjev appeared in those two forms as well. The examples of translations are included in the lists, which serve as a detailed overview of the translated works, published in the period 1850–1915.
Magistrska naloga obravnava slovenske prevode italijanske literature v obdobju med letoma 1850 (čas pomladi narodov) in 1915 (1. svetovna vojna). V teoretičnem delu je opisana prevodna dejavnost pred letom 1850, odnos do prevodne literature v primerjavi z izvirno slovensko po letu 1850, razmah slovenskega časopisja in odnos do knjižnih prevodov italijanskih del v tem času. V literarnih časopisih in v knjižni obliki je izšlo le 46 slovenskih prevodov italijanske literature – kulturno-politične razmere so bile naklonjene predvsem delom slovenske literature ali prevodom književnosti drugih slovanskih narodov. Med vsemi prevodi je 13 časopisnih in 33 knjižnih. Od vseh prevedenih besedil je posvetnih 28 (61 %), nabožnih pa 18 (39 %); od 28 posvetnih prevodov je 12 proznih, 12 dramskih in 4 pesniška, med nabožnimi besedili je 8 literarnozvrstno mešanih, 6 proznih in 4 molitveniki. Večina od 31 avtorjev prevedenih italijanskih besedil je zastopana z enim delom, prav tako pa je večina od 34 prevajalcev prevedla po eno besedilo. Tako v literarnih časopisih kot knjižnih izdajah se med avtorji pojavi Silvio Pellico, med prevajalci pa Jernej Križaj Severjev. Prevodi so vključeni v seznama, ki služita podrobnejšemu pregledu prevedenih del italijanske literature, objavljenih v obdobju 1850–1915.
112042
To je zelo pomembno vprašanje, ki ga je treba rešiti, preden se proizvede veliko električnih vozil in vladni organi začnejo sprejemati politike za začetek večje elektromobilnosti. Slaba zasnova polnilne infrastrukture lahko stane veliko sredstev in lahko prekine udobje uporabnikov električnih vozil, lahko ponudi slabo kakovost storitev in drugo nezadovoljstvo uporabnikov. Javno mesto polnjenja je opredeljeno kot lokacija v cestnem omrežju, kjer lahko vsak uporabnik električnega vozila pride do polnjenja svoje baterije. Zaradi različnih tehnologij polnjenja lahko polnjenje opravimo s krajšim ali daljšim časom polnjenja, odvisno od kapacitete prenosa moči in razpoložljivega časa polnjenja uporabnikov. Polnilna postaja mora biti v dosegljivem dosegu vožnje električnih vozil in mora nuditi polnilno storitev za večino uporabnikov po nižji ceni in višji kakovosti. V diplomskem delu predstavljamo nov optimizacijski postopek za postavitev polnilnih postaj, ki upošteva uporabnike električnih vozil, električno in cestno omrežje. Kot merila za optimizacijo se uporabljajo preverjanje zanesljivosti elektroenergetskega sistema, kakovost storitev in zanesljivost polnjenja polnilne infrastrukture, medtem ko se polnilne postaje različnih polnilnih tehnologij postavijo z minimalnimi investicijskimi stroški. Preverjanje zanesljivosti elektroenergetskega sistema je vključeno v omejitve optimizacije z uporabo modela DC za izračun pretokov moči. V tem delu je merilo zanesljivosti polnjenja polnilne infrastrukture opredeljeno kot izbira vsaj ene izbrane lokacije v dosegu vožnje električnih vozil, da se zagotovi neomejena mobilnost. Drugi kriterij je kakovost storitev, ki jih zahtevajo uporabniki električnih vozil, ki upošteva čas, ki so ga uporabniki pripravljeni porabiti za polnjenje baterije, ko potujejo, da zaključijo potovanje. Da bi zadovoljili zahteve uporabnikov glede kakovosti storitve polnilne infrastrukture, se v funkciji optimizacije cilja upoštevajo različne vrste tehnologij polnjenja. Optimizacijski model vključuje tudi mobilnostno vedenje električnih vozil, tako da vključuje njihove poti gibanja v različnih časovnih primerih. Z analizo njihovega mobilnostnega obnašanja se opredeli tudi prometna obremenitev izbranih lokacij, ki izpostavi število električnih vozil, ki gredo skozi določeno kandidatno lokacijo. Končni optimalni načrt razširitve polnilne infrastrukture prikazuje optimalno postavitev lokacije, število lokacij in stroške umestitve. Izdelamo tudi stohastično formulacijo postopka optimizacije umestitve, ki upošteva stohastične pojave, ki lahko pomembno vplivajo na domet vožnje električnih vozil, t.j. polnjenje akumulatorja, čas polnjenja, ki so ga uporabniki pripravljeni porabiti za polnjenje na izbrani lokaciji, in naložbene stroške polnilnih postaj.Stohastična formulacija vključuje tudi reprezentativno iskanje poti in metodo za zmanjšanje scenarijev za oblikovanje skupnih stohastičnih scenarijev, ki se izvedejo s predlaganim modelom optimizacije.Poleg načrta postavitve polnilne infrastrukture se lahko optimalni rezultati stohastičnih scenarijev uporabijo za izračun verjetnosti postavitve lokacij kandidatov, kar je bistveno za načrtovalce polnilne infrastrukture v odločevalskem delu. Numerični rezultati prikazujejo uporabo predlagane optimizacije polnilne infrastrukture na testni cesti in elektroenergetskem sistemu s prikazom optimalne postavitve polnilnih postaj in skupnih stroškov postavitve za omejitve optimizacije, ki so določene na zanesljivosti polnjenja, zahtevani kakovosti storitve in zagonu preverjanja zanesljivosti elektroenergetskega sistema. Poleg tega, za stohastično formulacijo optimizacijskega modela, rezultati kažejo optimalne lokacije polnjenja in njihovo verjetnost postavitve, kar izpostavlja njihov pomen načrtovalcem polnilne infrastrukture z vidika prioritete in robustnega odločanja. Za podrobnejšo analizo vpliva stohastičnih scenarijev voznih območij na rezultat optimizacije v zvezi s stroški postavitve in lokacijami je ugotovljeno, da krajša negotovost poveča število možnih lokacij, vključenih v kriterij zanesljivosti polnjenja, kar ima za posledico višje skupne stroške postavitve polnilne infrastrukture in obratno.
To deal with the massive deployment of electric vehicles, charging stations must be properly placed. This is an extremely important issue that must be resolved before many electric vehicles are manufactured and governmental authorities start adopting policies to initiate higher electromobility. A poor design of the charging infrastructure can cost a significant amount of resources and can disrupt the electric vehicle users’ convenience, can offer poor quality of service and other user dissatisfaction. A public charging location is defined as location in a road network, where any electric vehicle user can come to charge his battery. Due to various charging technologies, the charging service can be fulfilled by shorter or longer charging time depending on the power transfer capacity and the disposable charging time of the users. The charging station must be within the reachable driving range distance of the electric vehicles and must provide a charging service for majority of users at a lower cost and higher quality. In this dissertation, we present a new optimisation procedure for charging stations placement. The introduced methodology takes into account the electric vehicle users, the electric and road networks. The electric power system reliability check, quality of service and charging reliability of the charging infrastructure are used as optimisation criteria, while placing charging stations of different charging technology by minimal investment costs. Electric power system reliability check is incorporated in the optimisation constraints by using a DC model to calculate the power flows. In this part, the charging reliability criterion of the charging infrastructure is defined as selecting at least one candidate location within the driving range of the electric vehicles in order to ensure unlimited mobility. Another criterion is the quality of service required by the electric vehicle users, which considers the time the users are willing to spend for charging their battery, when traveling, to complete the trip. To please the requirements of the users regarding the quality of service of the charging infrastructure, different charging technology types are factored in the optimisation objective function. The optimisation model also includes the mobility behaviour of electric vehicles by involving their trajectories of movement at different time instances. By also analysing their mobility behaviour, the traffic load of the candidate locations is identified which exposes the number of electric vehicles that are going through a particular candidate location. The final optimal charging infrastructure expansion plan shows the optimal placement layout, number of locations and placement cost. We also elaborate a stochastic formulation of the optimisation placement procedure that takes into consideration the stochastic occurrences that can have a significant impact on the electric vehicles’ driving range i.e. battery charge, the charging time that the users are willing to spend while charging at candidate location and the charging stations’ investment costs. The stochastic formulation includes also a representative trajectories search and a scenario reduction method to form common stochastic scenarios to be executed by the proposed optimisation model. Besides the charging infrastructure placement plan, the optimal results of the stochastic scenarios can be used to calculate the placement probability of candidate locations, which is fundamental for the charging infrastructure planners in the decision-making part. The numeric results illustrate the application of the proposed charging infrastructure optimization on test road and electric power system by showing the optimal charging stations placement layout and overall placement costs for the optimization constraints set on the charging reliability, required quality of service and running a power system reliability check. Additionally, for the stochastic formulation of the optimization model, the results show the optimal charging locations and their placement probability, which exposes their importance to charging infrastructure planners in terms of prioritization and robust decision-making. For the detailed analysis made on the impact of the stochastic driving range scenarios on the optimization output regarding the placement cost and locations, it is ascertained that a shorter uncertainty distance increases the number of candidate locations included in the charging reliability criterion resulting in higher overall charging infrastructure placement costs and vice-versa.
Za masovno vpeljavo električnih vozil morajo biti polnilne postaje skozi postopke načrtovanja polnilne infrastrukture lokacijsko pravilno razporejene s ciljem zagotoviti zanesljivo oskrbo z električno energijo, potrebno v prometu. To je izredno pomembna naloga, ki jo je treba opraviti, preden se poveča številno električnih vozil in preden vladini organi začnejo sprejemati politične odločitve za večjo elektromobilnost. Slabo zasnovana infrastruktura za električna vozila lahko zviša stroške za polnjenje električnih vozil, vpliva na samo udobje uporabnikov električnih vozil, kakovost storitve polnjenja in povzroči dodatna nezadovoljstva uporabnikov. Torej je pravilno (optimalno) postavljena polnilna infrastruktura bistvenega pomena za povečanje množične uporabe in večjo uporabnost električnih vozil. To je velik izziv, ki vključuje zasnovo in uvedbo omrežij javnih (in zasebnih) polnilnih postaj s skupnimi povezanimi sistemi za preverjanje pristnosti in zaračunavanja stroška porabljene električne energije. Javna polnilnica je opredeljena kot polnilnica v cestnem omrežju, kjer lahko vsak imetnik električnega vozila pride in napolni svojo baterijo. Zaradi različnih tehnologij polnjenja je mogoče storitev polnjenja opraviti v krajšem ali daljšem časovnem obdobju, glede na zmogljivost polnilnic in razpoložljiv čas polnjenja uporabnikov. Polnilnice morajo biti postavljene v dosegljivi razdalji električnih vozil in morajo zagotavljati storitve polnjenja za večino uporabnikov z visoko kakovostjo storitve polnjenja, ki je povezana z razpoložljivim časom polnjenja vozil. Čas, potreben za polnjenje baterije, je odvisen od treh glavnih dejavnikov: priključne moči polnilnice, zmogljivosti baterije in stanja napolnjenosti baterije ob času polnjenja. Priključitev polnilnice na omrežje in vrsta priključka se določi na podlagi uvrstitve v skupino končnih odjemalcev glede potrebe po energiji, moči in tipu priključka. Pri tem je operater polnilne infrastrukture dolžan izvesti vse ukrepe, ki jih predpisujejo sistemska obratovalna navodila. Zmogljivost baterije je različna v odvisnosti od tehnologije shranjevanja, tipa električnega vozila (avto, tovornjak, avtobus, moped, tricikel), izvedbe modela, električnega motorja, napetosti baterije, stopnje hitrosti polnjenja / praznjenja itd. Za polnjenje baterij električnih vozil so na voljo različne tehnologije polnjenja, vendar trenutno obratujejo trije standardni nivoji polnjenja, in sicer: • prvi nivo polnjenja se nanaša na uporabo enofaznega izmeničnega sistema do 3 kW priključne polnilne moči (običajno je 1 kW). Odvisno od lastnosti in tehnologije shranjevanja baterije je lahko čas polnjenja do 24 ur; - drugi nivo polnjenja uporablja trifazni izmenični sistem, pri čemer je priključna moč do 24 kW. Čas polnjenja je do 8 ur. Zahteva tudi dodatne dogovore z operaterji omrežja glede nastavitev zaščite in inštalacije dodatne opreme, ki jo je treba namestiti k polnilnici (transformatorji, odklopniki, stikala, adapterji itd.); - tretji nivo polnjenja predstavlja hitro polnitev. Priključna moč polnjenja je v razponu od 44 kW do 240 kW. Hitro polnjenje lahko popolnoma napolni baterijo električnega - vozila v 15 min - 30 min, kar je relativno primerljivo s časom polnjenja rezervoarja vozila z motorjem z notranjim zgorevanjem. Tretje nivo zahteva povezavo na višji napetostni nivo in je postavitev takega polnilnega sistema bolj zahtevna v primerjavi z nivojema 1 in 2, ker je treba namestiti dodatno električno opremo višjega napetostnega nivoja. Izkazalo se je, da je večina uporabnikov električnih vozil zadržanih do dejstva, da nimajo dovolj polnilnih postaj na poti do končne destinacije, kar pomeni, da uporabniki zaradi neprimerno načrtovane polnilne infrastrukture ne bodo dosegli cilja. Ocenjuje se, da je s trenutno tehnologijo mogoče avtonomno na električni pogon prevoziti do 350 km z enim polnjenjem, vendar je tipična dnevna razdalja nekje do 80 km na dan. Cilj proizvajalcev električnih vozil za prihodnja leta je razvoj in zagon množične proizvodnje električnih vozil s tehnologijami shranjevanja električne energije, ki bodo omogočile potovanje na daljše razdalje, primerljive s temi, ki jih danes dosegajo vozila z motorji z notranjim izgorevanjem, tudi do 1000 km in več. Trenutno so poti na daljše razdalje težavne, saj so na razpolago le javne polnilnice. V nekaterih primerih vozniki potujejo dlje časa in prevozijo daljše razdalje, da bi našli polnilnico. Dejstvo je, da morajo biti polnilnice postavljene na lokacijah, ki so primerne za uporabnike električnih vozil, na primer na lokacijah, kjer se beleži večji promet z električnimi vozili. Kot drugo, ob prihodu je lahko polnilnica zasedena, zato morajo vozniki čakati na vrsto, da napolnijo baterije. Ta scenarij je zelo realen, saj se s trenutno tehnologijo shranjevanja električne energije električna vozila polnijo dlje časa, kar povzroča daljše čakalne vrste, še posebej ob povečanem številu električnih vozil v prometu. Z daljšimi čakalnimi vrstami so nadalje povezane tudi zahteve po večjem prostoru na črpališčih, počivališčih, kjerkoli se pač nahajajo polnilnice. Naključna postavitev polnilnic je med glavninami ovirami za splošno sprejetje in s tem uporabnost električnih vozil, saj s tem se lahko poveča neudobnost in nezadovoljstvo voznikov. Poudariti je treba, da se morajo polnilnice postavljati na primernih lokacijah. Gre za večrazsežnosti problem: tehnični – priključitev na omrežje, obremenitev omrežja, drugi vplivi na obratovanje omrežja itd., ekonomski – stroški priključitve, stroški vzdrževanja in obratovanja itd. in družbeni – dostopnost polnilnic, udobje voznikov itd. Izzivi, ki se odpirajo na področju načrtovanja elektroenergetskih in polnilnih omrežij s povečanim deležem električnih vozil, so torej tako tehnične, ekonomske kot tudi družbene narave. V tej doktorski disertaciji smo razvili nov matematičen postopek za optimalno načrtovanje izgradnje polnilne infrastrukture za električna vozila. Predlagana metodologija upošteva obnašanje uporabnikov električnih vozil (vozne navade), tehnologijo polnjenja ter obstoječo cestno infrastrukturo in dostopnost elektroenergetskega sistema. Preverjanje zanesljivosti elektroenergetskega sistema, kakovosti storitve polnjenja in zanesljivost polnilne infrastrukture se uporabljajo kot omejitve v predlaganem optimizacijskem modelu, pri čemer se polnilnice postavljajo na izbranih optimalnih lokacijah glede na tehnologijo polnjena z minimalnimi naložbenimi stroški inštalacije, vzdrževanja, obratovanja. Preverjanje zanesljivosti elektroenergetskega sistema je vključeno v optimizacijske omejitve z uporabo DC (enosmerni izračun) metode izračuna pretokov moči. Z DC načinom izračuna pretokov moči preverjamo obremenitev vodov zaradi vključitve polnilnic ter bilanco v sistemu. Pri optimizaciji je merilo zanesljivosti polnjenja polnilne infrastrukture opredeljeno kot izbor vsaj ene možne lokacije v območju dosega vožnje električnih vozil, s ciljem zagotavljanja neomejene mobilnosti – da je v območju dosega vsaj ena polnilnica in to v smeri poti. Drugo merilo je kakovost storitve polnjenja, ki jo zahtevajo uporabniki električnih vozil. Ta upošteva čas, ki so ga uporabniki pripravljeni nameniti polnjenju baterije med potovanjem, da bi lahko prispeli na cilj. S tem želimo približati model čim bližje realnosti, realnost pa je, da imamo več polnilnih tehnologij, v grobem 2 skupini - hitre in počasne. Optimizacijski model vključuje tudi vozne navade voznikov električnih vozil z vključevanjem njihovih voznih poti v različnih časovnih obdobjih. Z analizo njihovega vedenja se določi prometna obremenitev lokacij, kar je bistvenega pomena pri sprejemanju odločitve o primernosti izbrane lokacije glede postavite polnilnic in njihovih priključnih moči. Priprava vhodnih podatkov vključuje pripravo modelov električnih in cestnih omrežij, niz tehnologij in naložbenih stroškov inštalacije, vzdrževanja in obratovanja, trajektorij gibanja električnih vozil in zahtevano raven kakovosti storitve polnjenja. Da bi modelirali cestno omrežje ter da bi opazovali obnašanje voznikov električnih vozil, uporabljamo postopek razdelitev na odseke z oblikovanjem diskretnih množic cestnega omrežja in trajektorij. Uporabljamo diskretni način, kar pomeni, da sta cestna infrastruktura in trajektorije premikanja voznikov električnih vozil modelirana z množicami diskretnih elementov. Pri električnih vozilih je njihov doseg glavnega pomena zaradi zagotovitev neomejene mobilnosti, zato je pri določanju lokacij polnilnic doseg električnega vozila glavni dejavnik pri oblikovanju kriterija polnilne zanesljivosti polnilne infrastrukture. V nadaljnjih poglavjih je bolj podrobno predstavljen koncept, s katerim se postavi kriterij oblikovanja polnilne zanesljivosti polnilne infrastrukture. Pri postopku optimizacije se upošteva tudi pomembnost lokacije na način, da se ji na podlagi analize prometne obremenjenosti dodeli ustrezna utež. Posledično imajo lokacije z večjimi utežmi večjo pomembnost v postopku optimizacije izbor lokacij polnilnic, saj večja utež pomeni, da večje število električnih vozil prepotuje to lokacijo. Ob pripravi podatkov se tudi upošteva več vrst tehnologij polnjenja. Vsaka tehnologija polnjenja ima svojo moč, ki vpliva na čas polnjenja. Tehnologije večjih priključnih moči (tehnologije hitrega polnjenja), imajo primerljiv čas polnjenja z konvencionalnimi načini polnjenja vozil z notranjim izgorevanjem. V tej doktorski nalogi pri pripravi podatkov in v postopku optimizacije podajamo bolj podroben pregled polnilih tehnologij. Vsaka lokacija cestnega omrežja, odvisno od možnosti povezave in izvedbe, ima različen naložbeni strošek inštalacije, vzdrževanja in obratovanja, ki ga upoštevamo v kriterijski funkciji pri postopku optimizacije. Zahtevana kakovost storitve polnjenja vključuje razpoložljiv čas, ki bi ga vozniki električnih vozil namenili polnjenju na poti do svojega končnega cilja. V tej doktorski nalogi podrobno opisujemo in dajemo definicijo kakovosti storitve polnjenja, s katero tudi vplivamo na končno razporeditev lokacij polnilnic v cestnem omrežju. Zaradi vključitve novih polnilnic z različnimi moči polnjenja in zaradi omejitve virov električne energije in prenosa vodov v elektroenergetskem sistemu, je vključen izračun prerokov moči na podlagi DC metode. V naslednjih letih je pričakovati povečan vpliv obratovanja polnilnic zanesljivosti elektroenergetskega sistema zaradi množičnega vključevanja električnih vozil. S predlaganim postopkom optimizacije postavitve polnilnic bodo lahko načrtovalci polnilne infrastrukture in operaterji elektroenergetskih omrežjih uskladili delovanje in se dogovorili za širitev omrežij, kar ima za posledico zanesljivo oskrbo z električno energijo. Končni načrt optimalne postavitve polnilne infrastrukture prikazuje optimalno razporeditev postavitve, število lokacij in naložbeni strošek postavitve polnilne infrastrukture. V tej disertaciji smo obravnavali tudi razširitev postopka optimizacije s stohastično formulacijo, saj je večina vhodnih parametrov povezani z negotovostjo, ki lahko močno vpliva na optimalno postavitev polnilnic. Ker je znanje o prihodnjih vrednostih vhodnih parametrov pogosto neznano ali je znano le v času faze načrtovanja, je vključitev stohastične komponente smiselna za dolgoročno načrtovanje polnilne infrastrukture. Negotovost se lahko razvrsti v dve kategoriji: naključna in nenaključna negotovost. Ta disertacija je osredotočena na naključne negotovosti, za katere so značilni ponovljivi parametri z določenimi odstopanji in omogočajo možnost statistične analize, ki poda funkcijo porazdelitve verjetnosti, povprečne vrednosti, standardne odklone itd. Nenaključne negotovosti z nejasnimi podatki v stohastični formulaciji niso upoštevani. Glavna motivacija za razširitev postopka optimizacije s stohastično formulacijo je vključitev stohastične narave obnašanja električnih vozil, njihovega dosega, razpoložljivega časa namenjenega polnjenju baterije električnih vozil in naložbenih stroškov inštalacije, vzdrževanja in obratovanja za različne tehnologije polnjenja. S pomočjo stohastičnega modeliranja bomo lažje razumeli vplive na optimalno izbiro lokacij in postavitev polnilnic in s tem povezanimi stroški, hkrati pa se bolj približali k dejanskim dogodkom, ki so v realnosti navezani na elemente, kar je cilj stohastičnega modeliranja. Zagotovo morajo biti optimalne lokacije polnilnic postavljene na mestih, kjer se odvija največ prometa. Zato je treba vse negotovosti, povezane s odmikom od najpogosteje vožene trajektorije vključiti v postopek optimalne postavitve polnilnic. Negotovi dejavniki, kot so hitrost vožnje, pospešek, masa in aerodinamika električnega močno vplivajo na doseg električnega vozila. Stohastično modeliranje kakovosti storitve polnjenja, QoS (angl. Quality of Service), zajema vse stohastične dogodke v realnem času, ki vplivajo na razpoložljivi čas polnjenja voznikov električnih vozil, kot so delno napolnjene baterije, prometne razmere na cestah itd. Pri naložbenih stroških inštalacije, vzdrževanja in obratovanja za različne tehnologije polnjenja se stohastična komponenta uvede s ciljem, da se zajame negotovost, ki je posledica neprekinjenega razvoja baterij različnih proizvajalcev, ki pa ponujajo izdelke/storitve po določeni ceni. Stohastična komponenta prav tako pokriva negotovosti povezane z inflacijo in diskontnimi stopnjami naložbenih stroškov za različne vrste tehnologij polnjenja. Nadgraditev oz. razširitev determinističnega postopka optimizacije postavitve polnilnic s stohastično formulacijo zagotavlja koristi načrtovalcem polnilnih infrastruktur, kot so prednostni seznam optimalnih lokacij za postavitev polnilnic različnih tehnologij polnjenja z minimalnimi naložbenimi stroški inštalacije, vzdrževanja in obratovanja, ki se razvrščajo po svoji verjetnosti izbire lokacije, verjetnosti dogajanja, številu lokacij, njihovih postavitvah v prostoru in skupnem strošku postavitve. Stohastična formulacija postopka vključuje novo metodo iskanja reprezentativne poti električnih vozil. Pri tem smo predlagali novi kazalnik TSI (angl. Trajectory Similarity Index), s katerim se določa podobnost med stohastičnimi trajektorijami električnih vozil, ne glede le na dolžine trajektorij, ampak z njihovimi časovno-prostorskimi lastnosti. S pomočjo novega kazalnika TSI smo predlagali rešitev, s katero se določa reprezentativne trajektorije gibanja električnih vozil, ki so v nadaljevanju vključene v optimizacijski postopek. Pri stohastični formulaciji smo uporabili tudi metodo za zmanjšanje števila scenarijev s ciljem poenostavitve kompleksnosti samega optimizacijskega postopka. Na razpolago je več optimizacijskih metod, kot so: GA (angl. Genetic Algorithms), ANN (angl. Artifitaial Neural Networks), LP (angl. Linear Programming), MILP (angl. Mixed Integer Programming), AI (angl. Artifitial Intelegence), itd. V tej doktorski disertaciji uporabljamo optimizacijski postopek MILP, zaradi enostavnosti, hitrosti in ustreznosti reševanja zastavljenega matematičnega optimizacijskega modela pri izbiri optimalne lokacije postavitve polnilnic. Rezultate prikazujejo uporabnost novega matematičnega postopka za optimalno načrtovanje izgradnje polnilne infrastrukture za električna vozila, pri čemer sta uporabljeni cestno in električno testno omrežje. Prikazane so optimalne lokacije in skupni najmanjši strošek izgradnje, obratovanja in vzdrževanja glede na tehnologijo polnjenja ob upoštevanju omejitev optimizacije, kot so zanesljivost polnilne infrastrukture, zahtevana kakovost storitve polnjenja in preverbo zanesljivosti elektroenergetskega sistema. V rezultatih razširjenega optimizacijskega modela s stohastično komponento je tudi prikazan prednosti seznam optimalnih lokacij za postavitev polnilnic različnih tehnologij, ki se razvrščajo po svoji verjetnosti izbire lokacije. Rezultati zajamejo tudi natančnejšo analizo negotovosti dosega električnega vozila in scenarije vpliva na optimizacijo izbire lokacij in skupnim stroškom postavitve. Med glavnimi izvirnimi prispevki doktorske disertacije so: nov večkriterijski matematičen postopek za optimalno načrtovanje izgradnje polnilne infrastrukture za električna vozila; nov kriterij, ki definira zanesljivost polnjenja (angl. Charging Reliablity) polnilne infrastrukture s ciljem zagotavljanja neomejene mobilnosti električnih vozil; kriterij preverjanja zanesljivosti obratovanja električnega omrežja nov kriterij kakovosti storitve polnjenja polnilne infrastrukture (angl. Quality of Service) na podlagi zahteve uporabnikov električnih vozil glede njihovega razpoložljivega časa za polnjenje baterij in glede na trenutno stanje baterije; razširitev predlaganega optimizacijskega model s stohastično komponento. Cilj je zajeti vse negotovosti povezane z vhodnimi podatki (obnašanje voznikov, domet električnega vozila, razpoložljivi čas polnjenja baterije električnega vozila in stroški izgradnje, obratovanja in vzdrževanja glede na tip polnilne tehnologije).
101213
Sadje in zelenjava sta ključnega pomena za otroke in mladostnike, saj vsebujeta veliko vitaminov in mineralov, ki so potrebni za njihov razvoj in vsakodnevno delovanje .Podatke za magistrsko delo smo pridobili v okviru Sheme šolskega sadja in zelenjave (SŠSZ) 2015/2016, ki jo izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v skladu z Uredbo EU v Republiki Sloveniji. Vzorec naše raziskave so bili učenci 6. in 8. razredov desetih osnovnih šol v Sloveniji (oddelki A), ki so bili v šolskem letu 2015/2016 stari med 11 in 15 let (N = 182). Podatki o socialno-ekonomskem statusu in prehranjevalnih navadah preiskovancev so bili pridobljeni z vprašalnikom, ki je vseboval vprašanja o njihovem socialno-ekonomskem statusu in vprašanja o pogostosti uživanja posameznih živil (Food Frequency Questionnaire (FFQ)), njihov socialno-ekonomski status (SES) pa je bil ocenjen po protokolu mednarodne zdravstvene vzgoje in šolskih otrok (BSC) in identificiran z lestvico FAS (Family Afflucement Scale). Terensko delo je bilo izvedeno dvakrat spomladi in jeseni šolskega leta 2015/16. Podatki o porabljenih količinah živil so bili pridobljeni z metodo 24h-recall in ocenjeni z računalniškim programom Open Platform for Clinical Nutrition (OPKP), ki je pokazal, da socialno-ekonomski status ni vplival na uživanje sadja in zelenjave, prav tako pa tudi spol in starost mladostnikov nista vplivala na povprečno tedensko količino zaužitega sadja in zelenjave.
Fruits and vegetables are crucial for children and adolescents, as they contain many vitamins and minerals needed for their development and daily functioning. The data for the master’s thesis were obtained within the School Fruit and Vegetable Scheme (SŠSZ) 2015/2016, which has been implemented by the National Institute of Public Health (NIJZ) in accordance with the EU Regulation in the Republic of Slovenia. The sample of our research were pupils from the 6th and 8th grades of the ten elementary schools in Slovenia (departments A), which were between 11 and 15 years old in the school year 2015/2016 (N = 182). Data about the socio-economic status and dietary habits of the subjects were obtained through a questionnaire containing questions about their socioeconomic status and questions about the frequency of consumption of individual foods (the Food Frequency Questionnaire (FFQ)). Their socio-economic status (SES) was assessed in accordance with the International Health Education and School-aged Children (HBSC) study protocol and identified with a scale called FAS (Family Affluence Scale). The fieldwork of the study was carried out twice in the spring and autumn of the school year 2015/16. Data about the consumed amounts of foods were obtained with a 24h-recall method and assessed with a computer program Open Platform for Clinical Nutrition (OPKP). According to our results, socio-economic status did not affect the consumption of fruit and vegetables. The gender and age of adolescents also did not affect the average weekly amount of consumed fruit and vegetables.
Sadje in zelenjava sta nepogrešljiva v prehrani otrok in mladostnikov, saj vsebujeta veliko vitaminov in mineralov potrebnih za njihov razvoj in vsakdanje delovanje. Podatke za magistrsko delo smo pridobili z vrednotenjem ukrepa Shema šolskega sadja in zelenjave (SŠSZ) 2015/2016, ki ga v skladu z Uredbo EU v Republiki Sloveniji izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Vzorec naše raziskave so bili učenci 6. in 8. razredov desetih osnovnih šol (oddelkov A) po Sloveniji, ki so bili v šolskem letu 2015/2016 stari od približno 11 do 15 let (N = 182). Podatke o socialno-ekonomskem statusu in prehranskih navadah preiskovancev smo pridobili z vprašalnikom, ki je vseboval vprašanja o njihovem socialno-ekonomskem statusu in vprašanja o pogostosti uživanja posameznih živil (tj. Frekvenčni vprašalnik). Njihov socialno-ekonomski status (SES) smo ocenili skladno s protokolom mednarodne študije Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (ang. Health behaviour in school-aged children (HBSC)) in določili z lestvico, imenovano FAS (ang. Family Affluence Scale). Terenski del raziskave smo izvajali dvakrat, in sicer spomladi in jeseni v šolskem letu 2015/16. Podatke o količini zaužitega sadja in zelenjave smo pridobili s frekvenčnim vprašalnikom o pogostosti uživanja živil in z metodo priklica jedilnika prejšnjega dne (24h-recall) ter pridobljene podatke vnesli v računalniški program Odprta platforma za klinično prehrano (OPKP). Glede na naše rezultate socialno-ekonomski status ni vplival na uživanje sadja in zelenjave. Tudi spol in starost mladostnikov nista vplivala na povprečno tedensko količino zaužitega sadja in zelenjave.
100190
Namen doktorske disertacije je bil raziskati nevrotoksični potencial izbranih nanomaterialov (NM), srebrovega, cerijevega (IV) oksida in titanovega dioksida pri dveh kopenskih nevretenčarjih, čebelji palici Apis mellifera carnica in enakonožcu Porcellio scaber. Organizme smo izpostavili v kroničnih testih hranjenja, pri katerih smo spremljali preživetje, prehranjevalno vedenje, izogibanje in druge vedenjske spremembe, sledili pa so še dodatni testi izbranih biokemičnih biomarkerjev, površinsko adsorpcijo NM (čebele) in skupno elementarno telesno koncentracijo (opodi). Nevrotoksični potencial NM smo preučevali preko vpliva na holinergični sistem, ki je pomemben nevrotransmiterski sistem pri čebelah in enakonožcih. Natančneje, analizirali smo aktivnost encima acetilholinesteraze (AChE) v sol topnih in v prašku topnih frakcijah v različnih telesnih predelih medonosnih čebel (glave, prsa in hemolimfe) ter v celotnih enakonožcih. Pri medonosnih čebelah smo izvedli dodatno karakterizacijo AChE in vivo z uporabo specifičnega zaviralca AChE diazinon; kot tudi in vitro z uporabo nativne poliakrilamidne gelske elektroforeze v nedenaturiranih pogojih, ki ji je sledilo specifično barvanje AChE. Večina kovinskih in kovinskih oksidov lahko povzroči oksidativni stres, zato smo analizirali aktivnost glutationa S-transferaze kot biomarkerja razstrupljanja. Poleg tega smo analizirali vsebnost beljakovin, da bi ocenili presnovno stanje organizmov zaradi energetsko zahtevnih kompenzacijskih in razstrupljevalnih mehanizmov. Končno so bili izvedeni različni vedenjski testi z obema testnima organizmoma, v katerih so imeli sočasno izbiro med dvema kakovostma hrane ali tal (izopodi). S temi testi smo testirali raziskovalno in prehranjevalno vedenje obeh organizmov, kot tudi njihovo sposobnost zaznavanja kontaminirane hrane ali tal (izopodi) in izbiro med neobdelano in kontaminirano hrano ali zemljo (izopodi), ki kaže na željo po izogibanju ali izogibanju) testiranim kemijskim dejavnikom.
The aim of this doctoral dissertation was to investigate neurotoxic potential of selected nanomaterials (NMs), silver, cerium (IV) oxide, and titanium dioxide, in two terrestrial invertebrates, honey bee Apis mellifera carnica and isopod Porcellio scaber. Organisms were exposed in chronic feeding tests, in which survival, feeding behaviour, avoidance, and other behavioral changes were monitored. Exposure was followed by additional analyses of selected biochemical biomarkers, surface adsorption of NMs (honey bees) and total elemental body concentration (isopods). Neurotoxic potential of NMs was studied through the effect on the cholinergic system, which is important neurotransmitter system in honey bees and isopods. More specifically, we analysed the activity of enzyme acetylcholinesterase (AChE) in salt-soluble and detergent-soluble fractions in different body compartments of honey bees (heads, thoraces, and haemolymph) and in whole isopods. In honey bees additional characterisation of AChE was performed in vivo with the use of specific AChE inhibitor diazinon; as well as in vitro with the use of native polyacrylamide gel electrophoresis in non-denatured conditions followed by specific AChE staining. Most metal and metal oxide NMs can cause oxidative stress therefore the activity of glutathione S-transferase was analysed as biomarker of detoxication. Additionally, protein content was analysed to assess the metabolic state of organisms due to energy-demanding compensatory and detoxication mechanisms. Finally, different behavioral tests were carried out with both test organisms, in which they were given a simultaneous choice between two qualities of the food or soil (isopods). With these tests we tested the exploratory and feeding behaviour of both organisms, as well as their ability to detect contaminated food or soil (isopods) and to select between untreated and contaminated food or soil (isopods) (that is to show preference or avoidance towards tested chemical).
Osrednji namen te doktorske naloge je bil raziskati nevrotoksični potencial izbranih nanomaterialov (NM), srebra, cerijevega (IV) oksida in titanovega dioksida, pri dveh kopenskih nevretenčarjih, medonosni čebeli Apis mellifera carnica in enakonožcu Porcellio scaber. Organizma smo izpostavili v kroničnih prehranjevalnih testih, v katerih smo spremljali preživetje in prehranjevalno vedenje, izbirno/izogibalno ter druge spremembe v vedenju. Po izpostavitvi organizmov so sledile analize izbranih biokemijskih biomarkerjev, adsorbcije NM na telesno površino pri čebelah in celokupne elementarne koncentracije v enakonožcih. Nevrotoksični potencial NM smo spremljali s študijo holinergičnega sistema, ki je pomemben živčni prenašalni sistem pri čebelah in enakonožcih. Natančneje, spremljali smo aktivnost encima acetilholinesteraze (AChE) v vodi-topni in detergentu-topni frakciji v tkivnih homogenatih iz 3 telesnih kompartmentov čebel (glav, trupov in vzorcev hemolimfe) in v celih enakonožcih z odstranjenim zadnjim črevesom. Pri čebelah smo izvedli dodatno karakterizacijo AChE in vivo z uporabo diazinona, ki je specifični inhibitor AChE z znanim mehanizmom delovanja; ter in vitro z metodo nativne poliakrilamidne gelske elektroforeze v nedenaturirajočih pogojih in specifičnega barvanja AChE. Ker večina kovinskih in kovinskih oksidnih NM lahko povzroči oksidativni stres, smo analizirali aktivnost encima glutation S-transferaze, ki je pokazatelj razstrupljevalnih procesov. Analizirali smo tudi vsebnost proteinov kot pokazatelja metabolnega stanja organizma zaradi energetsko zahtevnih kompenzatornih in razstrupljevalnih mehanizmov. S testnima organizmoma smo izvedli tudi različne vedenjske teste, v katerih smo z možnostjo sočasne izbire med neonesnaženo in onesnaženo hrano ali prstjo (le pri enakonožcih) preizkušali prehranjevalno in raziskovalno vedenje, testirali sposobnost zaznave onesnažene hrane ali prsti in sposobnost izbire med neonesnaženo in onesnaženo hrano ali prstjo (t.j. preference ali izogibanja).
100754
Uvod: V izpostavljenem svetu, kot so gore, lahko že manjše poškodbe oči ali motnje vida prizadenejo človeka do te mere, da postane popolnoma odvisen od drugih. Ena od takšnih poškodb je snežna slepota, katere huda oblika lahko povzroči trajno izgubo vida, zato je prva pomoč v primeru bolezni ključnega pomena. Namen diplomskega dela je predstaviti prvo pomoč v primeru snežne slepote, njene vzroke in posledice. Cilji so opredeliti pojme ultravijolično sevanje, snežna slepota ali fotokeratitis, opisati simptome in znake snežne slepote, opisati prvo pomoč v primeru snežne slepote ter opredeliti preventivne ukrepe za preprečevanje snežne slepote. Metode dela: Izvedli smo sistematični pregled strokovne in znanstvene literature v slovenskem in angleškem jeziku o prvi pomoči in snežni slepoti, ko se ta pojavi. Uporabili smo literaturo, izdano med letoma 2002 in 2019, razen petih slovenskih knjig in enega angleškega članka. Osnovno literaturo smo iskali na spletu s pomočjo bibliografskih baz CINAHL, ScienceDirect in PubMed ter s pomočjo COBISS in Google Učenjaka. Rezultati: Z naraščajočo nadmorsko višino se ultravijolično sevanje povečuje, zato obstaja več možnosti za snežno slepoto. Največja nevarnost je sneg, ki lahko odraža 90% odboja () ultravijoličnih žarkov od tal. Prva pomoč v primeru snežne slepote se začne na terenu s prepoznavanjem slabšega vida in sledijo nadaljnji ukrepi, kot so počitek v temi, zaprte oči, hlajenje skozi zaprte oči in uporaba protivnetnih kapljic ali antibiotičnega mazila in, če je potrebno, analgetikov. Olajšanje simptomov in znakov se pojavi spontano v 24-72 urah. Razprava in zaključek Vision je eden najpomembnejših čutov v našem življenju in je vključen v skoraj vsako našo dejavnost. V izrednih razmerah se lahko pojavi ne le snežna slepota - kratkotrajna slepota, ampak tudi trajna izguba vida. Snežno slepoto je mogoče enostavno preprečiti, če se ustrezno pripravimo na snežne razmere v gorah. Uporaba kakovostnih sončnih očal, nošenje klobukov in predvsem izobraževanje o dejavnikih, ki vplivajo na izpostavljenost ultravijoličnemu sevanju in kako preprečiti izpostavljenost, so ključnega pomena. Planinci se morajo zavedati posledic snežne slepote in dobro zaščititi svoje oči. Združenja v alpski in planinski šoli igrajo pomembno vlogo pri ozaveščanju ciljnih skupin. Alpinisti in alpinisti se učijo o sneženju, tudi o preprečevanju snežne slepote in ukrepih prve pomoči, če do tega pride.
Introduction: In an exposed world such are mountains, even minor eye injuries or visual disturbances can affect a person to such extent that he or she becomes completely dependent on others. One such injury is snow blindness, whose severe form can lead to permanent vision loss, so first aid in case of illness is crucial. Purpose: The purpose of this diploma thesis is to present first aid in case of snow blindness, its causes and consequences. The goals are to define the concepts of ultraviolet radiation, snow blindness or photokeratitis, to describe the symptoms and signs of snow blindness, to describe first aid in case of snow blindness, and to identify preventative measures to prevent snow blindness. Methods: We have made a systematic review of professional and scientific literature in Slovene and English on first aid and snow blindness when it occurs. We used the literature published between 2002 and 2019 except for five Slovenian books and one English article. We searched the basic literature online through the bibliographic database CINAHL, ScienceDirect and PubMed, and with the help of COBISS and Google Scholar. Results: With increasing altitude, ultraviolet radiation is increasing, and thus there is more potential for snow blindness. The greatest danger is snow, which can reflect 90 % of the reflection of (ultraviolet) rays from the ground. Firs aid in case of snow blindness begins in the field with recognition of impaired vision and is followed by further measures such as rest in the dark, closed eyes, cooling through closed eyes and application of anti-inflammatory drops or antibiotic ointment and, if necessary, analgesics. The relief of symptoms and signs occurs spontaneously within 24-72 hours. Discussion and conclusion: Vision is one of the most important senses in our lives and it is involved in almost every activity of ours. In emergency situations, not only snow blindness - short-term blindness, but also permanent vision loss can occur. Snow blindness can be easily prevented if one is properly prepared for snow conditions in the mountains. The use of quality sunglasses, wearing hats and, above all, educating on the factors that influence ultraviolet radiation exposure and how to prevent exposure, are crucial. Mountaineers should be aware of the effects of snow blindness and protect their eyes well. Associations within the Alpine and Mountaineering School play an important role in raising awareness of the target groups. Mountaineers and alpinists learn about snowmobiling, including the topic of snow blindness prevention and first aid measures, if it occurs.
Uvod: V izpostavljenem svetu kot so gore, lahko že manjše poškodbe očesa in motnje vida osebo prizadenejo do te mere, da postane popolnoma odvisna od drugih. Ena takih poškodb je snežna slepota, katere hujša oblika lahko povzroči trajno izgubo vida, zato je PP (prva pomoč) v primeru obolenja ključnega pomena. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti PP pri snežni slepoti, vzroke za njen nastanek in posledice. Cilji so opredeliti pojme ultravijolično sevanje, snežna slepota ali fotokeratitis, opisati simptome in znake snežne slepote, opisati prvo pomoč ob obolenju s snežno slepoto in opredeliti preventivne ukrepe za preprečevanje obolenja s snežno slepoto. Metode dela: Naredili smo sistematični pregled strokovne in znanstvene literature v slovenskem in angleškem jeziku o snežni slepoti in prvi pomoči ob pojavu le-te. Uporabili smo literaturo, izdano med letoma 2002 in 2019 z izjemo petih slovenskih knjig in enega angleškega članka. Temeljno literaturo smo iskali prek svetovnega spleta po bibliografski bazi CINAHL, ScienceDirect in PubMed, ter s pomočjo COBISS-a in Google Učenjaka. Rezultati: Z naraščanjem nadmorske višine narašča tudi ultravijolično sevanje in s tem vzporedno je več možnosti za obolenje s snežno slepoto. Največjo nevarnost predstavlja sneg, ki lahko odbije 90 % odseva UV (ultravijoličnih) žarkov od tal. PP v primeru obolenja s snežno slepoto se prične na terenu s prepoznavo poslabšanja vida ter se nadaljuje z nadaljnjimi ukrepi, kot so počitek v temnem prostoru, zaprte oči, hlajenje skozi zaprte oči in aplikacija protivnetnih kapljic ali antibiotičnega mazila ter po potrebi analgetika. Olajšanje simptomov in znakov se pojavi spontano v 24-72 urah. Razprava in zaključek: Vid je za naše življenje izrednega pomena, saj je vključen v skoraj vsako našo aktivnost. V skrajnih primerih lahko pride, ne samo do snežne slepote – kratkotrajne slepote, temveč tudi do trajne izgube vida. Snežno slepoto je mogoče enostavno preprečiti, če se na snežne razmere v gorah pravilno pripravimo. Uporaba kakovostnih sončnih očal, nošenje klobukov ter predvsem izobraževanje o dejavnikih, ki vplivajo na izpostavljenost ultravijoličnega sevanja in načine preprečevanja izpostavljenosti, so ključnega pomena. Gorniki se morajo zavedati posledic snežne slepote in svoje oči dobro zaščititi. Velik pomen pri ozaveščanju ciljnih skupin o tej problematiki imajo društva v okviru planinske in alpinistične šole. Planinci in alpinisti se učijo gibanja v snežnih razmerah, kamor sodi tudi tematika preprečevanja snežne slepote in ukrepi PP, če do nje pride.
110768
Vnetna črevesna bolezen (KVČB) je gastrointestinalna bolezen, za katero so značilne epizode aktivnih in neaktivnih faz. Veliko raziskav še poteka, saj mehanizem napredovanja bolezni še vedno ni znan. Raziskave so prispevale k boljšemu poznavanju patogeneze in zdravljenja, vendar še vedno obstaja prostor za izboljšave v diagnostiki. Endoskopija je glavni diagnostični standard, ki je za bolnike neprijeten zaradi svoje invazivnosti. Študije kažejo, da oksidativni stres prispeva k razvoju in napredovanju KVČB, zato je bil cilj tega magistrskega dela določiti označevalce oksidativnega stresa, ki bi lahko pomagali razlikovati med aktivno in neaktivno fazo KVČB. V ta namen je bil izveden sistematični pregled literature in metaanaliza, ki je vključevala 59 člankov na osnovi vključitvenih in izključitvenih kriterijev, 46 člankov, vključenih v metaanalizo, pa je bilo ocenjenih glede tveganja pristranskosti. 26 člankov je bilo dobrih, 10 člankov poštenih in 10 člankov slabe kakovosti glede tveganja pristranskosti. Metaanaliza je bila izvedena z managerjem pregleda 5.4., rezultati so bili predstavljeni s pomočjo gozdnih ploskev, vpliv velikosti pa je bil v obliki standardizirane povprečne razlike (SMD) med bolniki in zdravimi kontrolami. Koncentracija ali aktivnost je bila signifikantno povečana pri bolnikih s KVČB v primerjavi z zdravimi kontrolami za naslednje označevalce (SMD: advanced oxidation protein products (AOPP) (1,81, malondialdehid in tiobariturna kislina reaktivne snovi (0,87) in glutation peroksidazo (0,67). Koncentracija ali aktivnost je bila signifikantno zmanjšana pri bolnikih s KVČB v primerjavi z zdravimi kontrolami za glutation (-1,56), skupno antioksidativno kapaciteto in skupno antioksidativno stanje (-1,32), albumin (-1,29), bilirubin (-1,09), vitamin A (-0,86), transferrin (-0,75) Poleg tega so bili prisotni še bilirubin (v aktivni fazi -3,10, v neaktivni fazi -0,78), katalaza (CAT) (v aktivni fazi -0,68, v neaktivni fazi -0,10) in transferin (v aktivni fazi -1,17, v neaktivni fazi -0,33), ki se je statistično značilno znižal glede na SMD pri aktivni v primerjavi z neaktivno IBD. Vrednost za AOPP se je statistično značilno povečala pri aktivni (3,59) v primerjavi z neaktivno IBD (0,89). Z analizo občutljivosti ob izključenem visokem tveganju pristranskosti člankov nismo opazili statistično pomembne spremembe v celotnem učinku pri nobenem izmed označevalcev. Potrebne so nadaljnje študije, ki bi pokazale, kako je oksidativni stres vpleten v KVČB in kako prispeva k patogenezi. Meritve koncentracije ali aktivnosti bilirubina, CAT, transferrina in AOPP bi lahko prispevale k nadzoru in diagnostiki KVČB, saj so meritve markerjev hitrejše in manj invazivne za odkrivanje vnetnih procesov.
Inflammatory bowel disease (IBD) is a gastrointestinal disease, characterized by episodes of active and inactive phases. Many studies are ongoing as the mechanism of disease progression is still unknown. Studies contributed to better knowledge of pathogenesis and treatment but there is still space for improvements in diagnostics. Endoscopy is the main diagnostic standard which is unpleasant for patients due to its invasiveness. Studies show that oxidative stress contributes to the development and progression of IBD, therefore the goal of this master’s thesis was to determine markers of oxidative stress which could help distinguish between active and inactive phase of IBD. For this purpose, a systematic literature review and meta-analysis were carried out. Systematic review included 59 articles based on inclusion and exclusion criteria. The 46 articles included in the meta-analysis were assessed for risk of bias. 26 articles were of good, 10 articles of fair and 10 articles of poor quality in terms of risk of bias. Meta-analysis was carried out with Review Manager 5.4., results were presented through forest plots and the size effect were in form of standardized mean difference (SMD) between patients and healthy controls. Concentration or activity was significant increased by IBD patients compared to healthy controls for next markers (SMD): advanced oxidation protein products (AOPP) (1,81), malondialdehyde and thiobarbituric acid reactive substances (0,87) and glutathione peroxidase (0,67). Concentration or activity was significant decreased by IBD patients compared to healthy controls for glutathione (-1,56), total antioxidant capacity and total antioxidant status (-1,32), albumin (-1,29), bilirubin (-1,09), vitamin A (-0,86), transferrin (-0,75), free thiols (-0,69), vitamin C (-0,66) and vitamin E (-0,41). Additionally, were bilirubin (in active phase -3,10, in inactive phase -0,78), catalase (CAT) (in active phase -0,68, in inactive phase -0,10) and transferrin (in active phase -1,17, in inactive phase -0,33) significant decreased according to SMD by active compared to inactive IBD. SMD value for AOPP was statistically increased by active (3,59) compared to inactive IBD (0,89). Using a sensitivity analysis with excluded high risk of bias articles we did not observe a statistically relevant change in the overall effect for any of the markers. Further studies are needed to point out how oxidative stress is involved in IBD and its contribution to pathogenesis. Measurements of concentration or activity of bilirubin, CAT, transferrin and AOPP could contribute to control and diagnostics of IBD as measurements of markers are faster and less invasive detection of inflammatory processes.
Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je bolezen prebavil, pri kateri se izmenjavajo aktivne faze in obdobja remisije. Mehanizem nastanka še ni znan, zato na tem področju potekajo številne raziskave, ki so prinesle boljše poznavanje patogeneze in zdravljenja, na področju diagnostike pa je še prostor za izboljšave. Zlati diagnostični standard ostaja endoskopija, ki je zaradi invazivnosti neprijetna za bolnike. Študije kažejo, da oksidativni stres prispeva k razvoju in napredovanju KVČB, zato smo se v magistrski nalogi odločili preučiti, s katerim kazalnikom oksidativnega stresa bi lahko razlikovali med aktivno fazo bolezni in remisijo. V ta namen smo naredili sistematični pregled literature in meta-analizo. V sistematični pregled literature smo vključili 59 člankov na osnovi vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Ocenili smo pristranost v meta-analizi uporabljenih 46 člankov. Rezultati so pokazali, da ima 26 raziskav nizko, 10 raziskav srednje in 10 raziskav visoko tveganje za pristranost. Meta-analizo smo izvedli v programu Review Manager 5.4., rezultate prikazali v obliki drevesnih diagramov, velikost učinka pa izrazili kot standardizirano povprečno razliko (SMD) med bolniki in zdravimi. Glede na zdrave so bili statistično značilno povišani (SMD): napredni oksidirani proteinski produkti (AOPP) (1,81), malonildialdehid in s tiobarbiturno kislino reagirajoče snovi (0,87) ter glutation peroksidaza (0,67). Kazalniki, ki so bili glede na zdrave statistično značilno znižani so: glutation (-1,56), celokupni status antioksidantov in celokupna kapaciteta antioksidantov (-1,32), albumin (-1,29), bilirubin (-1,09), vitamin A (-0,86), transferin (-0,75), prosti tioli (-0,69), vitamin C (-0,66) ter vitamin E (-0,41). Dodatno so bili bilirubin (v aktivni fazi -3,10, v remisiji -0,78), katalaza (CAT) (v aktivni fazi -0,68, v remisiji -0,10) in transferin (v aktivni fazi -1,17, v remisiji -0,33) statistično pomembno znižani glede na SMD pri bolnikih v aktivni fazi in remisiji. Vrednost SMD za AOPP pa je bila pri aktivni fazi (3,59) statistično pomembno povišana glede na remisijo (0,89). Pri izvedbi občutljivostne analize z izključitvijo raziskav z visokim tveganjem za pristranost nismo opazili statistično značilne spremembe velikosti učinka za noben kazalnik. Potrebne bodo nadaljnje študije, ki bodo pokazale, kako točno je oksidativni stres vpleten v KVČB. Meritve koncentracij oz. aktivnosti bilirubina, AOPP, CAT in transferina bi lahko pripomogle k obvladovanju in diagnostiki KVČB, saj lahko z njimi hitreje in manj invazivno zaznavamo vnetne procese.
137846
Uvod: Hallux valgus je ena izmed najbolj pogostih progresivnih deformacij prve kosti stopala. Posebej ranljive skupine so posamezniki, ki nosijo ozke čevlje ali čevlje z visokimi petami. Poleg neprimerne obutve, različne mišično-skeletne nepravilnosti, motnje vezivnega tkiva, mišično neravnovesje, genetika, poklic, spol, starost in debelost prispevajo tudi k deformaciji. Obstaja veliko možnosti kirurškega in ne-kirurškega zdravljenja, vendar je v zadnjem času prišlo do povečanja uporabe korektivnih elastičnih in neelastičnih lepilnih trakov. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti vpliv lepilnega traku na znižanje kota hallux valgusa in bolečine ter izboljšanje funkcije stopala. Metode: V pregled literature je bila vključena deskriptivna metoda s pomočjo podatkovnih baz Pubmed, Cinahl in Science direct. V diplomskem delu so bile uporabljene ključne besede hallux valgus, korektivni taping, konzervativno zdravljenje in učinki tapinga. Rezultati: V pregled je bilo vključenih šest raziskav. Štiri raziskave so pokazale, da bi redna uporaba elastičnega ali neelastičnega traku privedla do zmanjšanja kota hallux valgusa, ki bi ga bilo treba vzdrževati še en mesec po uporabi lepilnega traku. Poleg tega so avtorji poročali, da hoja in kakovost življenja ni izboljšala po uporabi lepilni trak. Bolečina je bila tudi zmanjšana. Razprava in zaključek: Lepilni trakovi imajo velik vpliv na preprečevanje in zaviranje invalidnosti, ki bi lahko neobdelana hallux valgus deformacijo. Obstaja zmanjšanje kota hallux valgus, bolečine in izboljšanje parametrov hoje.
Introduction: Hallux valgus is one of the most common progressive deformities of the first bone of the foot. Particularly vulnerable groups are individuals wearing narrow shoes or shoes with high heels. In addition to inappropriate footwear, various musculoskeletal irregularities, connective tissue disorders, muscular imbalance, genetics, occupation, gender, age and obesity also contribute to the deformity. There are many possibilities of surgical and non-surgical treatment, but recently there has been an increase in the use of corrective elastic and non-elastic adhesive tapes. Purpose: The purpose of this thesis is to determine the effects of adhesive tape on the lowering of the angle of hallux valgus and pain and improve the functions of the foot. Methods: Descriptive method with a literature review in English and Slovene, using the databases Pubmed, Cinahl and Science direct was used in the thesis. The following key words were used: hallux valgus, corrective taping, conservative treatment and effects of taping. Results: Six studies have been included in the review. Four studies showed, that regular use of elastic or non-elastic tape should lead to a decrease in the angle of hallux valgus, which should be maintained for another month after the use of adhesive tape. In addition authors reported, that walking and quality of life did improve after applying adhesive tape. The pain was also reduced. Discussion and conclusion: Adhesive tapes have a major impact on preventing and inhibiting the disability that an untreated hallux valgus deformity could bring. There is a reduction in the angle of hallux valgus, pain and an improvement in walking parameters.
Uvod: Hallux valgus je ena najpogostejših progresivnih deformacij prve stopalne kosti. Še posebej ogrožena skupina so posamezniki, ki nosijo ozke čevlje ali visoke pete. Prav tako k nastanku deformacije poleg neprimerne obutve pripomorejo še razne kostno mišične nepravilnosti, motnje vezivnega tkiva, mišično neravnovesje, genetika, poklic, spol, starost in debelost. Možnosti kirurškega in nekirurškega zdravljenja je veliko, vendar se v zadnjem času pojavlja porast uporabe korektivnih elastičnih in neelastičnih lepilnih trakov. Namen: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti učinke lepljenja lepilnega traku na zmanjšanje kota hallux valgusa in zmanjšanje bolečine ter izboljšanje funkcije stopala. Metode dela: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledom literature v angleškem in slovenskem jeziku preko podatkovnih zbirk PubMed, Cinahl in Science direct. Vsi članki so prosto dostopni na spletu. V pregledu literature so bile uporabljene raziskave, izbrane na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Ključne besede so bile : hallux valgus, korektivno lepljenje trakov, konzervativno zdravljenje in učinki lepljenja elastičnega traku. Rezultati: V pregled je bilo vključenih šest raziskav, ki so proučevale vpliv elastičnih in neelastičnih lepilnih trakov na deformacijo hallux valgus. Izsledki štirih raziskav so pokazali, da naj bi redno nošenje elastičnega ali neelastičnega traku pripeljalo do zmanjšanja kota hallux valgus, ki naj bi se ohranil še mesec dni po nošenju lepilnega traku. V petih raziskav so avtorji ugotovili, da se je izboljšala hoja in kakovost življenja. O zmanjšanju bolečine pa so poročali v treh raziskavah. Razprava in zaključek: Lepilni trakovi imajo velik vpliv na preprečevanje in zaviranje invalidnosti, ki bi jo nezdravljena deformacija hallux valgus lahko prinesla. Prihaja do zmanjšanja kota hallux valgusa in do zmanjšanja bolečin ter do izboljšanja parametrov hoje.
127682
Socialni mediji so postali pomembno orodje v političnem komuniciranju, s svojo dostopnostjo, enostavno uporabo in velikim številom uporabnikov. Obljuba socialnih medijev ni le v svoji široki dostopnosti, hitrosti izmenjave informacij in množični uporabi, temveč tudi zato, ker naj bi socialni mediji pozitivno vplivali na politično udeležbo. Glede na svojo velikost in aktivne uporabnike je Twitter postal eden glavnih socialnih medijev, ki se uporabljajo v političnih kampanjah. Na ta način se politiki lahko izognejo vratarjem, ki so del tradicionalnih medijev in moderirajo svoj politični diskurz. Eden izmed najbolj opaznih političnih uporabnikov je prav gotovo Donald Trump s svojo retoriko, ki se razlikuje od ostalih političnih akterjev. Skozi diplomsko delo sem raziskovala, kako so družbeni mediji spremenili politično komunikacijo in kako je to opazno na Twitterju. Kasneje sem analizirala tvite Donalda Trumpa iz časa njegove predsedniške kampanje (2016-2017), kjer sem ugotovila, kakšno retoriko uporablja in ali njegova politična komunikacija v kombinaciji z družbenimi mediji omogoča močnejšo demokracijo.
Social media has become an important tool in political communication, with its accessibility, easy usage and a large number of users. The promise of social media isn’t only in its wide accessibility, the speed of information sharing and mass usage, but also because social media is supposed to impact positively on political participation. Given its size and active users, Twitter has become one of the main social media used in political campaigns. This way, politicians can avoid gatekeepers, which are a part of traditional media and moderate their own political discourse. One of the most noticeable political users is most certainly Donald Trump with his rhetoric that is different from other political actors. Throughout my diploma thesis, I researched how social media has changed political communication and how this is noticeable on Twitter. Later I analyzed Donald Trump’s tweets from the time of his presidential campaign (2016-2017), where I found out what kind of rhetoric he uses and if his political communication combined with social media enables a stronger democracy.
Družbeni mediji so postali s svojo dostopnostjo, preprosto uporabo in velikim številom uporabnikov pomemben pripomoček v političnem komuniciranju. Obetavnost družbenih medijev se ne kaže samo v široki dostopnosti, hitrosti širjenja informacij in množični uporabi, temveč naj bi njihova uporaba pozitivno vplivala na politično participacijo. Glede na svojo velikost in aktivne uporabnike je Twitter postal eden izmed glavnih družbenih medijev, ki se uporablja v političnih kampanjah. Politiki se s tem izognejo čuvajem, ki so del tradicionalnih medijev in lahko sami moderirajo politični diskurz. Eden najodmevnejših političnih uporabnikov je gotovo Donald Trump s svojo retoriko, ki se razlikuje od drugih političnih akterjev. Skozi diplomsko nalogo sem raziskovala, kako so družbeni mediji spremenili politično komuniciranje in kako se to pozna na primeru Twitterja. Kasneje sem analizirala tvite Donalda Trumpa v času njegove predsedniške kampanje (2016–2017), kjer sem ugotavljala, kakšno retoriko uporablja ter ali njegova politična komunikacija skupaj z družbenimi mediji omogoča okrepitev demokracije.
110765
Uporabniški vmesnik spletne in mobilne aplikacije mora biti dobro delujoč, odziven in dinamičen. Zaradi tega je bilo razvitih veliko število orodij za pomoč in ustvarjanje takšnih vmesnikov. V ta namen smo v diplomskem delu zajeli področja spletnega in mobilnega razvoja v povezavi z uporabniškim vmesnikom in podrobneje predstavili tehnologiji ReactJS in React Native, s katerima razvijamo uporabniške vmesnike spletnih in mobilnih aplikacij. Zasnovali in razvili smo praktične primere, ki smo jih analizirali in izvedli pregled funkcionalnosti, ki nam jih tehnologiji ponujata. Na podlagi vseh zbranih informacij o tehnologijah smo razvili mobilno finančno aplikacijo in po dobro premišljeni analizi ugotovili, da je kljub izzivom, ki se pojavljajo med razvojem, delo s tehnologijami React učinkovito in omogoča kakovosten razvoj uporabniških vmesnikov.
The user interface of web and mobile applications has to be well-functioning, responsive and dynamic. Because of this a large number of tools have been developed to help and create such interfaces. For this purpose, in the thesis we covered the areas of web and mobile development in connection with the user interface and presented in more detail the technologies ReactJS and React Native, which are used to develop user interfaces of web and mobile applications. We designed and developed practical examples, which we analyzed and performed an overview of the functionalities that the technologies offer us. On the basis of all the collected information about the technologies, we developed a mobile financial application and after a well thought analysis we concluded that despite the challenges that arise during development, working with React technologies is efficient and enables fast and high-quality development of user interfaces.
Uporabniški vmesnik spletnih kot tudi mobilnih aplikacij mora biti dobro zasnovan, odziven ter dinamičen. Ravno zato je bilo za njegovo implementacijo do danes razvitih veliko število orodij. Za ta namen smo v diplomskem delu opravili pregled področij spletnega in mobilnega razvoja v povezavi z uporabniškimi vmesniki ter natančneje predstavili tehnologiji ReactJS in React Native, ki se uporabljata za razvoj uporabniških vmesnikov spletnih in mobilnih aplikacij. Zasnovali in razvili smo praktične primere, katere smo analizirali in s tem opravili pregled funkcionalnosti, ki nam ju tehnologiji ponujata. Na podlagi vseh zbranih informacij in predstavljenem delovanju tehnologij smo na koncu, v sklopu praktičnega dela razvili finančno mobilno aplikacijo. Z gradnjo te smo ugotovili, da je kljub izzivom, ki nastopijo med razvojem, delo s tehnologijama React učinkovito in omogoča hiter ter kakovosten razvoj uporabniških vmesnikov.
117691
Uvod: Očetje se v današnjem času aktivno vključujejo v družinsko življenje. Del tega je tudi prisotnost pri porodu svojega otroka. Za boljšo izkušnjo očeta ob rojstvu otroka je zelo pomembno, da je oče primerno pripravljen na porod in porod. Očetje med porodom prevečkrat igrajo le pasivno vlogo in niso aktivno vključeni v porod. Navsezadnje očetje pravijo, da je porod najlepša izkušnja v njihovem življenju. Cilj diplomskega dela je bil predstaviti vlogo očetov v teh dneh, kako razumejo prehod v očetovstvo in ugotoviti, kakšni so razlogi za njihovo udeležbo pri porodu, katera čustva so čutili med porodom in kakšen je bil njihov odnos z babico. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom slovenske in tuje literature, pri čemer je bila vsa literatura pridobljena s pomočjo vzajemne kataloške baze podatkov COBISS in iz internetnih podatkovnih baz DiKUL, Cochrane Library, Medline, Midwifery Research, PubMed, ScienceDirect in Wiley Online Library. Uporabili smo tudi nekaj knjig in drugih referenc na našo temo. V drugem delu diplomskega dela smo izvedli kvalitativno raziskavo, pri čemer smo izvedli polstrukturirane intervjuje, ki smo jih analizirali s kvalitativno vsebinsko analizo s pomočjo odprtega kodiranja in kategorizacije. Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih pet očetov, ki so imeli vsaj dve porodni izkušnji svojih otrok, med leti 2013-2017. Rojstvo otroka je bil najlepši trenutek v njihovem življenju. Očetje so nam povedali, da je bil porod pozitivna, a stresna izkušnja. Prisotnost pri rojstvu je bila njihova lastna želja. Nekateri očetje so bili bolj aktivni, nekateri so bili bolj pasivni in niso imeli aktivne vloge pri porodu. Razprava in zaključek: Očetje si želijo, da bi bil prisoten enakovreden del para, ki pričakuje otroka. Želijo, da jih babica in drugi zdravstveni delavci vidijo in slišijo enako kot njihov partner. Če je babica spoštljiva do njih in posluša njihove želje, se očetje počutijo varnejše, sprejete, zaželene in bolj samozavestne. Vsa ta čustva lahko oče prenese na žensko. Če je oče dovolj pripravljen na porod z ustreznimi informacijami in mišljenjem, da je porod normalen, a pomemben življenjski dogodek, potem lahko privede do nepozabnega doživetja poroda in prehoda v starševstvo za oba starša.
Introduction: These days fathers are included in family life actively. Part of this is attendance at childbirth of their child. For better father’s experience of childbirth is very important that father is appropriately prepared for labour and childbirth. During childbirth fathers play too many times just passive role, and they are not active included to childbirth. After all fathers says that childbirth is the most beautiful experience in their life. Objective: The aim of diploma work was present the role of fathers during these days, how they understand the transition to fatherhood and to find out what are the reasons for their attendance at childbirth, which feelings they felt during childbirth and how their relationship with midwife was. Methods: Firstly we used a descriptive method review of Slovenian and foreign literature. All literature was acquired with the help of the union catalogue database COBISS and from internet-based databases DiKUL, Cochrane Library, Medline, Midwifery Research, PubMed, ScienceDirect and Wiley Online Library. We also used some books and other references about our topic. In the second part of diploma work qualitative research was applied. Semi-structured interviews were carried out. The collected results were analysed with a qualitative content analysis with the help of open coding and categorising. Then they were compared and corroborated with founding from other executed research. Results: In the research were include five fathers who have had at least two birth experiences of their children, between years 2013-2017. The birth of their child was the most beautiful moment of their life. Fathers told us that childbirth was positive but stressful experience. The attendance at birth was their own desire. They experienced many different intensive feelings. Some of father were included more active, some of them were more passive and they didn't play active role during childbirth. Discussion and conclusion: Fathers to be want to be present equivalent part of the pair who expect baby. They want that midwife and other health care professionals see and hear them the same like their partner. If the midwife is respectful to them and listen to their wishes, fathers feel safer, accepted, desired and more self-confidently. All of those feelings can father pass on to woman. If father is enough prepared for the childbirth with relevant information and thought that childbirth is normal but significant life event then it can lead to unforgettably experience of childbirth and transition to parenthood for both parent.
Uvod: Očetje so v današnjem času aktivno vključeni v družinsko življenje. Del tega je tudi prisotnost pri rojstvu otroka. Za očetovo pozitivno porodno izkušnjo je pomembno, da so ustrezno pripravljeni na porod ter, da se čutijo opolnomočene. Med samim porodnim procesom so očetje vse prevečkrat samo opazovalci in niso aktivno vključeni v sam porod. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti vlogo očetov v današnjem času, njihovo dojemanje prehoda v očetovstvo ter ugotoviti, kakšni so razlogi za njihovo prisotnost pri rojstvu otroka, kakšne občutke doživljajo med samim porodom ter kakšen odnos so imeli z babico. Metode: Pri pisanju diplomskega dela smo najprej uporabili deskriptivno metodo pregleda domače in tuje literature, ki smo jo pridobili preko spletnih baz COBISS, DiKUL, Cochrane Library, Medline, Midwifery Research, PubMed, ScienceDirect in Wiley Online Library, ter s pomočjo knjig in referenc na izbrano tematiko. V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili kvalitativno obliko raziskovanja. Izvedli smo polstrukturirane intervjuje. Po končanem intervjuvanju smo izvedli transkripcijo in dobljene rezultate analizirali s pomočjo kvalitativne vsebinske analize s pomočjo odprtega kodiranja in kategoriziranja besedila. Dobljene rezultate smo med seboj primerjali in podkrepili z izsledki različnih raziskav. Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih pet očetov, ki so bili prisotni pri vsaj dveh porodih svojih otrok, med leti 2013-–2017. Rojstvo otroka je po mnenju očetov najlepši trenutek v njihovem življenju. Sam porod so očetje v večini opisali kot pozitivno, a stresno izkušnjo. Med porodom, ki so se ga udeležili na lastno željo, so občutili številna zelo intenzivna čustva. Nekateri izmed očetov so bili v sam porod vključeni bolj aktivno, drugi pa so bili opazovalci dogajanja. Razprava in zaključek: Bodoči očetje si želijo biti s strani babice in ostalega zdravstvenega osebja obravnavani spoštljivo in kot enakovreden del para, ki se mu rojeva otrok. Tako se tudi oče počuti sprejet, podprt, vključen, opolnomočen, kar lahko prenaša na partnerko. Očetje izpostavljajo pomen dobre priprave na porod za lepšo porodno izkušnjo obeh partnerjev. Vse to vodi v nepozabno izkušnjo poroda in prehoda v starševstvo za oba partnerja.
105073
Doseganje discipline pri pouku je eden ključnih dejavnikov pri doseganju zastavljenih učnih ciljev. Učitelji pri svojem delu uporabljajo različne vrste discipline, zato je pomembno, da vedno delujejo preventivno. Kljub preventivnemu ravnanju pa se neprimernim vedenjem učencev v šoli in posledičnemu kaznovanju ni mogoče izogniti. V teoretičnem delu opredelim vrste discipline. Podrobneje predstavim preventivno, korektivno in podporno disciplino. Opredelim neprimerno vedenje, predstavim neprimerno govorjenje in vpitje ter podrobneje predstavim agresivno vedenje. V teoretičnem delu predstavim tudi vrsto discipline. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena med 60 učitelji razrednega pouka v Bršljinu in Metliki, s katero sem želela ugotoviti, kako učitelji preventivno ravnajo, katere so najpogostejše disciplinske težave, s katerimi se učitelji srečujejo, katere so najučinkovitejše tehnike za doseganje reda v razredu in katera so najpogostejša ravnanja v primeru neprimernega vedenja. Ugotavljam, da učitelji preventivno ravnajo tako, da zagotavljajo prijetno in sproščeno vzdušje v razredu, so dobro pripravljeni na pouk in da je učenje zanimivo ter postavljajo jasna pravila, ki so običajno napisana s sodelovanjem učencev. V primeru neprimernega vedenja se učitelji najpogosteje pogovorijo z učencem in poiščejo rešitev za neprimerno vedenje, učencem razložijo, zakaj je njihovo vedenje neprimerno in nadaljujejo z ustreznim kaznovanjem, če se učenec še naprej vede neprimerno. V takih primerih običajno uporabijo srednji pristop učiteljeve kontrole, kjer sta tako učitelj kot učenec odgovorna za nadzor nad učenčevim vedenjem, najpogostejša oblika kaznovanja pa je opomin.
Achieving discipline in the classroom is one of the key factors in achieving the set learning objectives. Teachers use different kinds of discipline in their work. It is important to always act preventively. Yet despite of acting preventively, the inappropriate behaviour of pupils in schools and the consequential punishment cannot be avoided. In the theoretical part, I define the types of discipline. I present preventive, corrective and supportive discipline in detail. I define inappropriate behaviour and present inappropriate speech and shouting, as well as aggressive behaviour in detail. I also define punishment and describe different types of it. In the empirical part, the results of the research conducted among 60 teachers from Bršljin and Metlika Elementary schools are presented. My objectives were to determine how is it that the teachers act preventively, what are the most common discipline issues teachers deal with, which are the most effective techniques for achieving order in the classroom and which are the most common actions in case of inappropriate behaviour. I conclude that teachers act preventively in such a manner that they ensure a pleasant and relaxed atmosphere in the classroom, are well prepared for class and make learning interesting and set clear rules normally written with the pupils’ cooperation. In case of inappropriate behaviour, the teachers most commonly talk with the pupil and find a solution to the inappropriate behaviour. They explain to the pupil why is it that their behaviour is inappropriate and proceed with an appropriate punishment if the pupil continues to act inappropriately. In such cases they normally use medium teacher control approach, where the teacher as well as the pupil are responsible for the control over the pupil’s behaviour. The most common type of punishment is reprimand.
Vzpostavljanje discipline v razredu je eden izmed ključnih dejavnikov pri doseganju zastavljenih učnih ciljev. Učitelji pri svojem delu uporabljajo različne vrste discipline. Pomembno je, da vselej delujejo preventivno. Navkljub dobremu preventivnemu delovanju pa se v šoli ne moremo izogniti neprimernemu vedenju učencev ter posledičnemu kaznovanju. V teoretičnem delu sem opredelila vrste discipline. Natančno sem predstavila preventivno, korektivno in podporno disciplino. Opredelila sem neprimerno vedenje in podrobneje predstavila neprimerno govorjenje in kričanje ter nasilno vedenje. Opredelila sem še kazen in predstavila oblike kaznovanja. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 60 učiteljev in učiteljic Osnovne šole Bršljin in Osnovne šole Metlika. Želela sem ugotoviti, kako učitelji delujejo preventivno, s katerimi disciplinskimi težavami se največkrat spopadajo učitelji razredne in predmetne stopnje, s katerimi tehnikami učitelji največkrat dosežejo disciplino v razredu ter kateri so najpogostejši ukrepi v primeru neprimernega vedenja. Ugotovila sem, da učitelji delujejo preventivno tako, da v razredu zagotavljajo prijetno in sproščeno razredno klimo, da se na učno uro dobro pripravijo ter naredijo zanimiv pouk in da imajo v razredu jasna pravila, ki jih največkrat napišejo skupaj z učenci. Učitelji razredne in predmetne stopnje v primeru neprimernega vedenja učencev najpogostejše ukrepajo tako, da se skupaj z učencem pogovorijo in poiščejo rešitev za odpravo neprimernega vedenja. Učencu razložijo, zakaj njegovo vedenje ni primerno in ga tudi ustrezno kaznujejo, v kolikor nadaljuje z neprimernem vedenjem. Pri tem največkrat uporabijo pristop zmernega nadzora, pri katerem sta za nadzor učenčevega vedenja odgovorna tako učitelj kot učenec. Učence največkrat kaznujejo z grajo.
104163
Programabilni logični krmilniki so nepogrešljivi v sodobnih proizvodnih procesih, vendar so omejeni z industrijskimi standardi. Zaradi tega smo začeli z razvojem vhodno-izhodnega vmesnika za vgrajene sisteme industrijske elektronike, ki omogoča spremembe in razvoj vmesniškega jedra s prilagojenimi načini za nadzor sistema. Zasnovan vhodno-izhodni vmesnik ima centralno enoto, ki temelji na samostojnem računalniku in ločenih mikrokontrolerjih, ki se uporabljajo za zaznavanje vhodnih stanj ali nastavitev izhodnih stanj povezav. Razviti vmesniki so testirani glede njihovih lastnosti in zmožnosti komunikacije I2C ter konsistentnosti njihovih vhodno-izhodnih karakteristik signala v območju napetosti od 12 V do 24 V. Rezultati testiranja potrjujejo predvidene delovne operacije do napetosti 28 V. Krmilni program omogoča zaznavanje in proženje signalov s samodejnim prepoznavanjem priključenih vmesnikov. Vmesniki omogočajo nadaljnji razvoj po meri ali uporabo odprtokodnih programskih rešitev za krmiljenje sistema.
Programmable logic controllers are indispensable in modern manufacturing processes, but they are limited by industry standards. For this reason we started with the development of an input-output interface for industrial electronics embedded systems, which allows changes and development of interface core with custom ways for system control. Designed input/output interface has a central unit which is based on stand-alone computer and separate microcontrollers which are used for detecting input states or setting output states of connections. Developed interfaces are tested for their properties and capabilities of I2C communication, as well as the consistency of their input/output signal characteristics in voltage range of 12 V to 24 V. Test results confirm the intended working operations up to a voltage of 28 V. The control program enables detection and triggering signals with automatic recognition of connected interfaces. Interfaces enable further development of custom or the use of open-source software solutions for system control.
Programirljivi logični krmilniki so v modernih proizvodnih procesih nepogrešljivi, vendar so z industrijskimi standardi omejeni. S tem razlogom smo pričeli z razvojem vhodno-izhodnega vmesnika za vgradne sisteme industrijske elektronike, ki omogoča spremembe in razvoj jedra vmesnika z dodanimi lastnimi načini krmiljenja. Zasnovan vhodno-izhodni vmesnik ima glavno enoto, ki temelji na osnovi samostojnega računalnika in ločene mikrokrmilnike namenjene za krmiljenje posameznih zaznavnih ali prožilnih priklopov. Razvitim vmesnikom smo preizkusili njihove lastnosti oz. zmogljivosti I2C komunikacije ter skladnost delovanja zaznavnih in prožilnih signalov v napetostnem območju 12 V do 24 V. Rezultati preizkusov potrjujejo predvideno delovanje zaznavnih in prožilnih signalov ter delovanje do napetosti 28 V. Program za krmiljenje omogoča zaznavanje in proženje signalov ter samodejno prepoznavanje priključenih vmesnikov. Vmesniki omogočajo nadaljnji razvoj lastnoročnih ali uporabo odprtokodnih programskih rešitev za krmiljenje sistema.
139749
V diplomskem delu je predstavljena raziskava antične Celeje skozi čas, ki vključuje podrobnejšo raziskavo zgodovine mesta, cestnega omrežja in pokopališč. Za boljšo predstavitev in razumevanje pomena in lokacije proučevanega mesta je v uvodnem poglavju predstavljen kratek prostorski in zgodovinski oris antične Celeje. V osrednjem delu je najprej opisana zgodovina raziskovanja skozi čas, od prvih omemb mesta v 1. stoletju našega štetja in začetka podrobnejšega raziskovanja do prehoda iz 20. v 21. stoletje. V naslednjem poglavju je opisan opis rimske cestne mreže Celeje s podrobnejšimi opisi nekaterih mejnikov, najdenih v bližini mesta. Osrednji del se zaključi s študijo in opisom štirih mestnih pokopališč. V povezavi z mrežo rimskih cest in Celeterije so v zadnjem poglavju na kratko opisana grobišča v Šempetru.
The diploma thesis presents the research of ancient Celeia through time, which includes a more detailed research of the city's history, its road network and cemeteries. For a better presentation and understanding of the meaning and the location of the studied city, a brief spatial and historical outline of ancient Celeia is presented in the introduction chapter. The central part first describes the history of research through time, from the earliest mentions of the city in the 1st century AD and the beginning of more detailed research until the turn of the 20th into the 21st century. The following chapter is a description of Roman road network of Celeia with more detailed descriptions of some milestones found near the city. The central part concludes with a study and description of the city's four cemeteries. In connection with the road network and cemeteries of Celeia, the last chapter briefly describes the site and findings of the Roman necropolis in Šempeter.
Diplomsko delo predstavlja raziskovanje antične Celeje, mestne zgodovine, cestnega omrežja in mestnih grobišč. V uvodnem poglavju je za boljšo predstavo in razumevanje pomena ter lege mesta, preučevanega v nadaljevanju, predstavljen kratek prostorski in zgodovinski oris antične Celeje. V osrednjem delu je najprej opisana zgodovina raziskav skozi čas, in sicer od najzgodnejših omemb mesta v drugi polovici 1. st. n. št., začetka podrobnejših raziskav ter do preloma iz 20. v 21. stoletje. Sledi opis cestnega omrežja Celeje s podrobnejšimi opisi nekaterih miljnikov, ki so bili najdeni v bližini. Osrednji del se zaključi s preučevanjem in opisom štirih mestnih grobišč, kjer je na koncu opisano še najdišče rimske nekropole v Šempetru.
128758
Podjetje M SORA je v dolini Sedej v vasi Opale pri Žireh porušilo star leseni kozolec. Iz pridobljenega lesa podjetje razvija in izdeluje nova lesena okna. V raziskovalne namene je uporabilo približno 1 m dolge tramove, tračnice in špirovce. Večina odvzetih vzorcev je bila iz smrekovega lesa, eden pa iz češnjevega lesa. Večji vzorci so bili pripravljeni za preskušanje odpornosti proti glivam razkrojevalkam lesa po postopku standarda (EN 113) in vzorci za preskušanje mehanskih lastnosti. Izvedli smo tritočkovni upogibni preizkus in preizkus tlačne trdnosti. V raziskavi smo določili gostoto lesa, izgubo mase in vsebnost vlage v vzorcih po izpostavitvi glivam. Izguba mase po izpostavitvi glivam bele in rjave trohnobe je pokazala, da je izguba mase vzorcev iz starega uporabljenega lesa primerljiva z izgubo mase kontrolnih vzorcev iz svežega žaganega smreka. Podobne ugotovitve smo dobili na mehanskih testih. Na podlagi rezultatov našega dela lahko sklepamo, da ima star les velik potencial za ponovno uporabo v različnih aplikacijah.
M SORA has demolished an old wooden hayrack in the Sedej valley in Opale village near Žiri. From the obtained wood, the company develop and manufactures new wooden windows. For the research purposes, approximately 1 m long beams, rails and rafters were used. Most of the samples taken were made of spruce wood, and one was made of cherry wood. Larger samples were prepared for the testing of durability to wood decay fungi according to the standard (EN 113) procedure and samples for testing the mechanical properties. Three-point bending test and compressive strength tests were performed. In the research, the density of the wood, the mass loss, the moisture content of the specimens after exposure to fungi, were determined. Mass loss after exposition to white and brown rot decay fungi showed that the mass loss of samples made from old used wood was comparable to the mass loss of control samples made from fresh sawn spruce. Similar findings were obtained at mechanical tests. Based on the results of our work, we can conclude that old used wood has great potential for reuse in different applications.
Podjetje M SORA je v bližini Žirov podrlo dotrajan lesen kozolec v Sedejevi dolini v vasi Opale. Iz pridobljenega lesa razvija in izdeluje nova lesena okna. Za namen raziskave smo iz starega lesa kozolca odvzeli okvirno 1 m dolge vzorce tramov, leg in špirovcev. Večina odvzetih vzorcev je bila iz smrekovega lesa, en vzorec pa iz lesa češnje. Iz večjih vzorcev smo pripravili vzorce za testiranje odpornosti proti lesnim glivam po standardu (EN 113) in vzorce za testiranje mehanskih lastnosti. Pri mehanskih testiranjih smo določali upogibno in tlačno trdnost. Določili smo gostoto lesa, izgubo mase, vlažnost vzorcev po izpostavitvi glivam, upogibni elastični modul, tlačno trdnost in upogibno trdnost. Rezultati odpornosti lesna na glive bele in rjave trohnobe so pokazali da je izguba mase vzorcev izdelanih iz starega lesa iz kozolca primerljiva z izgubo mase kontrolnih vzorcev izdelanih iz sveže posekane smrekovine. Do podobnih ugotovitev smo prišli tudi pri mehanskih testih. Glede na dobljene rezultate naše naloge lahko zaključimo, da ima star les iz kozolca velik potencial za ponovno uporabo.
113415
Hitrost in navor elektronsko komutiranih motorjev je mogoče nadzorovati s pulzno širinsko modulacijo (PWM), ki komponira trenutne valovne oblike želene osnovne frekvence skupaj s številnimi višjimi preklopnimi harmoniki. Slednji bogati spekter magnetne sile, stopnjuje vibracije in hrup elektromagnetnega izvora. Vpliv nosilne frekvence PWM na strukturni hrup je bil raziskan eksperimentalno in numerično. Za pridobitev jasnega vpogleda v fizikalni pojav je bil predlagan poskus z originalnimi deli motorja, ki omogoča nadzorovano vzbujanje s PWM, merjenje magnetnih sil in hrupa ter izključuje aerodinamične in mehanske vire hrupa. V nadaljevanju je bilo s pomočjo multifizične analize končnih elementov, ki je vsebovala elektronske, elektromagnetne, strukturne in akustične poljske probleme, raziskano numerično modeliranje strukturnega hrupa pri vzbujanju PWM, ki je računsko neučinkovito, zato je bila uvedena metoda za hitro napovedovanje strukturnega hrupa pri vzbujanju PWM, ki uporablja razširjeno metodo rekonstrukcije polja in metodo modalne superpozicije za doseganje bistveno nižjih računskih časov in je primerna za parametrične študije. V eksperimentalnem in numeričnem delu je bilo ugotovljeno, da lahko preklopni harmoniki PWM vzbudijo strukturno dinamiko in s tem povečajo skupni šum, preklopni šum PWM pa lahko zmanjšamo z ustrezno izbiro nosilne frekvence glede na strukturno dinamiko.
The speed and torque of electronically commutated motors can be controlled by pulse width modulation (PWM), which composes current waveforms of the desired fundamental frequency together with a number of higher switching harmonics. The latter enriches the magnetic force spectrum, escalating the vibrations and the noise of electromagnetic origin. The influence of the PWM carrier frequency on the structure borne noise was researched experimentally and numerically. To obtain a clear insight into the physical phenomenon, an experiment with original motor parts was proposed, which enables controlled excitation with PWM, measurement of magnetic forces and noise, and excludes the aerodynamic and mechanical sources of noise. Further, the numerical modeling of structure borne noise at PWM excitation was studied with a multiphysics finite element analysis containing electronic, electromagnetic, structural and acoustic field problems. This approach is computationally inefficient, therefore a method for a fast structure borne noise prediction at PWM excitation was introduced. The latter uses the extended field reconstruction method and modal superposition method to achieve significantly lower computational times and is suitable for parametric studies. Experimental and numerical work shown that PWM switching harmonics can excite structural dynamics and thus increase the total noise. The PWM switching noise can be reduced by appropriate carrier frequency selection in accordance with the structural dynamics.
Hitrost in navor elektronsko komutiranih motorjev krmilimo s pomočjo pulzno širinske modulacije (PŠM). Slednja vpliva na fazne tokove motorja, kjer se poleg osnovne, želene frekvenčne komponente, pojavijo tudi številni visoko frekvenčni preklopni harmoniki. Slednji se odražajo v vzbujevalnih elektromagnetnih silah, vibracijskem odzivu dinamske strukture in končnemu strukturnemu hrupu. Vpliv parametrov PŠM na hrup smo preučili eksperimentalno in numerično. Za pridobitev jasnega vpogleda v fizikalno dogajanje smo zasnovali eksperiment, sestavljen iz originalnih delov motorja, ki omogoča kontrolirano vzbujanje, merjenje elektromagnetnih sil in hrupa, ter izključuje mehanske in aerodinamične vire hrupa. Pri numeričnem modeliranju hrupa smo preučili pristop reševanja multifizikalnega problema z uporabo metode končnih elementov za popis električne, elektromagnetne, strukturne in akustične domene. Tak pristop je računsko neučinkovit, zato smo v nadaljevanju predstavili metodo hitrega izračuna hrupa motorja pri vzbujanju s PŠM. Slednja temelji na uporabi razširjene metode rekonstrukcije magnetnega polja in metode modalne superpozicije ter je zaradi računske učinkovitosti primerna tudi za parametrične analize. Na podlagi eksperimentalnega in numeričnega dela smo ugotovili, da preklopni harmoniki PŠM lahko vzbujajo lastno dinamiko strukture ter posledično rezultirajo v povečan strukturni hrup. Hrup preklopnih harmonikov PŠM pa lahko znatno zmanjšamo z ustrezno izbiro preklopne frekvence, ki jo določimo v skladu s strukturno dinamiko sistema.
113188
Sodelovanje je pomemben dejavnik pri razvoju potencialov pri otrocih. Upoštevanje in spodbujanje interakcije med učenci v procesu učenja je osnova, na kateri so se oblikovale različne strukture sodelovalnega učenja. Temeljna načela sodelovalnega učenja izhajajo iz Piagetove razvojne teorije, s katero je bil vzpostavljen konstruktivistični pristop, iz znanstvenih spoznanj Vigotskega o vplivu socialnih dejavnikov na razvoj višjih duševnih funkcij in iz teorije sodelovanja in tekmovalnosti Martina Deutscha. V praksi se sodelovalno učenje odraža v uporabi različnih oblik in metod dela za reševanje problemov, usvajanje novih učnih vsebin in učenje v najširšem pomenu besede. Pri tem igra ključno vlogo socialna interakcija med učenci v sodelovalni skupini, kjer so ves čas aktivni. Večina empiričnih raziskav o sodelovalnem učenju dokazuje pozitiven vpliv sodelovalnega učenja na učenje in socializacijo. Pomembno vlogo pri vzpostavljanju sodelovalnih učnih situacij ima učitelj, ki deluje kot svetovalec in strokovnjak za spodbujanje učinkovitega delovanja skupine s ciljem spodbujanja sodelovalnega učenja. Za doseganje ciljev sodelovalnega učenja je treba pri načrtovanju učnih ur upoštevati osnovna načela te oblike učenja: delo v majhnih skupinah, pozitivno soodvisnost članov skupine, odgovornost posameznika, uporabo ustreznih sodelovalnih veščin za delo v skupini, ustrezno strukturo nalog in analizo skupinskih procesov.Pri uvajanju sodelovalnega učenja v pouk mora učitelj učence naučiti, kako uporabljati različne sodelovalne strukture, usmerjene v utrjevanje znanja, pospeševanje razumevanja pojmov in na sodelovalne projekte. V empiričnem delu magistrskega dela, ki temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, smo s pomočjo spletne ankete ugotavljali, kakšno znanje imajo učitelji o sodelovalnem učenju, kako kompetentni so za uvajanje te oblike učenja pri pouku, kakšne so njihove izkušnje z organiziranjem in izvajanjem pouka v zadružnih skupinah pred epidemijo COVID-19 in med poučevanjem na daljavo ter kakšna so njihova stališča do te oblike učenja tako pri lastnem učnem procesu kot pri poučevanju učencev. Raziskava je temeljila na namernem, neslučajnostnem vzorčenju, v vzorec pa je bilo vključenih 112 učiteljic razrednega pouka iz vse Slovenije. Raziskava je pokazala, da so razredne učiteljice večinoma seznanjene s sodelovalnim učenjem, vendar je njihovo poznavanje načel in struktur sodelovalnega učenja pomanjkljivo, saj večina meni, da so strokovno usposobljene za uvajanje sodelovalnega učenja pri pouku, vendar potrebujejo več praktičnih izkušenj na tem področju. : učenje sodelovanja med učenci, učenje od vrstnikov, izboljšani medosebni odnosi in splošno vzdušje v razredu, medsebojno pomoč učencev, izboljšanje socialnih spretnosti učencev, večja motivacija za učenje, bolj aktivni učenci, spoštovanje mnenj drugih in mnenj, ki so drugačna, večji občutek odgovornosti do skupine in naloge pri roki, boljše ohranjanje spomina, komunikacija in kritično mišljenje, večja strpnost, neodvisnost pri učenju in boljša kakovost znanja. Ko gre za vključevanje sodelovalnega učenja v pouk, se učitelji najbolj počutijo glede na čas, ki ga morajo posvetiti temeljiti pripravi sodelovalnega učenja, popolnim sodelovalnim spretnostim in poučevanju učencev. Glavne težave, ki jih opažajo, je to sodelovalno učenje zahteva veliko truda in priprave učiteljev, da nekateri učenci ne aktivno sodelujejo pri delu v zadružnih skupinah in da nekateri učenci prenesejo odgovornost na druge člane skupine. Dve tretjini učiteljev sta menili, da je poučevanje na daljavo vplivalo na uvajanje sodelovalnega učenja v poučevanje. Učitelji so to pripisali učencem z "neustreznimi IKT veščinami, pomanjkanjem samostojnosti pri uporabi tehnologije med mlajšimi učenci, veliko zmedo zaradi organizacije poučevanja na daljavo, nezadostnim časom in slabšo sposobnostjo nadzora nad učenci. Rezultati so pokazali, da anketirani razredni učitelji imajo pozitivna mnenja o vplivu sodelovalnega učenja na učence, česar pa ne moremo trditi o njihovem mnenju o stopnji priprave, ki se od njih zahteva za to vrsto učenja.Pojavljajo se samo statistično pomembne pozitivne povezave med pogostostjo organiziranja dela učencev v zadružnih skupinah pri pouku in mnenjem, da se učenci ob delu v zadružnih skupinah učijo biti strpnejši do drugih in se razlikujejo od idej, ter mnenjem, da učenje v zadružnih skupinah izboljšuje medosebne odnose v razredu. Statistično pomembne pozitivne povezave se kažejo tudi med pogostostjo uvajanja/vključevanja sodelovalnega učenja učencev v posamezne stopnje učnega procesa in mnenjem, da delo v zadružnih skupinah prispeva k boljšim učnim dosežkom učencev kot individualno učenje. Statistično pomembne negativne povezave se pojavljajo med pogostostjo vključevanja sodelovalnega učenja v pouk po predmetih in mnenjem, da učenci morda ne jemljejo šolskega dela dovolj resno v času sodelovalnega učenja, ter med pogostostjo organiziranja učenčevega dela v zadružnih skupinah pri pouku in mnenjem, da učenje v zadružnih skupinah vodi le v prepire in slabo počutje med učenci. Namen raziskave je bil dvigniti ozaveščenost učiteljev o pomenu sodelovalnega učenja, motivirati učitelje za uvedbo sodelovalnega učenja v pouk in prispevati k njihovemu strokovnemu razvoju na tem področju.
Cooperation is an important factor in developing potentials in children. Taking account of andencouraging interaction between pupils in the process of learning is the basis on which variousstructures of cooperative learning have taken shape. The basic principles of cooperativelearning are derived from Piaget’s developmental theory, which established a constructivistapproach, Vigotski’s scientific findings on the impact of social factors on the development ofhigher mental functions and Martin Deutsch’s theory of cooperation and competition. Inpractice, cooperative learning is reflected in the application of different forms and methods ofwork to solve problems, assimilate new teaching content and learn in the broadest sense of theword. Social interaction between pupils in a cooperative group where they are being active allthe time plays a crucial role here. Most of empirical research on cooperative learning proves apositive impact of cooperative learning on learning and socialisation. An important role inestablishing cooperative learning situations is played by the teacher, who acts as an advisor andexpert in encouraging effective functioning of the group with the aim of promoting cooperativelearning. To achieve the goals of cooperative learning the basic principles of this form oflearning have to be taken into account when planning the lessons: working in small groups,positive co-dependency of group members, individual’s responsibility, applying adequatecooperative skills for group work, adequate task structure and analysis of group processes.When introducing cooperative learning to classes the teacher has to teach the pupils how to usevarious cooperative structures aimed at consolidating knowledge, advancing the understandingof concepts and at cooperative projects. In the empirical part of the master’s thesis based onquantitative research approach, we used an online survey to see what kind of knowledge classteachers possess about cooperative learning, how competent they feel to introduce this form oflearning in lessons, what their experience is with organising and holding class in cooperativegroups before the COVID-19 epidemic and during remote teaching and what their attitudes areregarding this form of learning when it comes to both their own learning process and teachingpupils. The survey was based on intentional, non-incidental sampling and the sample consistedof 112 class teachers from all over Slovenia. The survey showed that while class teachers aremostly acquainted with cooperative learning, their familiarity with its principles and structuresis deficient. Most of them believe they are professionally qualified to introduce cooperativelearning to class, but need more practical experience in this field. The teachers observe thefollowing advantages of applying cooperative learning: cooperation among pupils, learningfrom peers, improved interpersonal relationships and overall atmosphere in the class, pupilshelping one another, refining of the pupils’ social skills, increased motivation for learning, moreactive pupils, respect for the opinions of others and opinions that are different, greater sense ofresponsibility towards the group and the task at hand, better memory retention, communicationand critical thinking, greater tolerance, independence in learning and better quality ofknowledge. When it comes to integrating cooperative learning in classes, teachers feel mostimpeded in terms of the time they have to devote to thoroughly prepare cooperative learninglessons, perfect cooperative skills and instruct pupils. The main issues they observe is thatcooperative learning requires a lot of effort and preparation from teachers, that some pupilsdon’t actively engage in work in cooperative groups, and that some pupils shift responsibilityon other group members. Two thirds of teachers believed that remote teaching affected theintroduction of cooperative learning to teaching. The teachers attributed this to the pupils’inadequate ICT skills, lack of independence amongst younger pupils in using technology, greatconfusion due to the organisation of remote teaching, insufficient time and inferior ability to supervise pupils. The results showed that the class teachers surveyed have positive opinionsregarding the impact of cooperative learning on pupils, which, however, cannot be said abouttheir opinions on the level of preparation required from them for this type of learning.Statistically significant positive correlations only appear between the frequency of organisingthe pupils’ work in cooperative groups in the course of teaching and the opinion that, whileworking in cooperative groups, pupils are learning to be more tolerant of others and differentideas, and the opinion that learning in cooperative groups improves interpersonal relationshipsin the class. Statistically significant positive correlations are also evident between the frequencyof introducing/including cooperative learning of pupils within individual stages of the learningprocess and the opinion that work in cooperative groups contributes to better learningachievements of pupils than individual learning. Statistically significant negative correlationsappear between the frequency of including cooperative learning in classes by subject and theopinion that pupils may not take schoolwork seriously enough during cooperative learning, andbetween the frequency of organising the pupils’ work in cooperative groups in the course ofteaching and the opinion that learning in cooperative groups only leads to quarrels and badmood amongst pupils. The aim of our survey was to raise teachers’ awareness of the importanceof cooperative learning, motivate teachers to introduce cooperative learning to class andcontribute to their professional development in this area.
Sodelovanje je pomemben dejavnik v procesu razvoja potencialov pri otrocih. Upoštevanje inspodbujanje interakcije med učenci v procesu učenja je temelj, na katerem so se razvile različnestrukture sodelovalnega učenja. Temeljna načela sodelovalnega učenja izhajajo iz Piagetoverazvojne teorije, ki je uveljavila konstruktivistični pristop, znanstvenih ugotovitev Vigotskegao vplivu socialnih dejavnikov na razvoj višjih mentalnih funkcij ter motivacijske teorijesodelovanja Martina Deutscha. Sodelovalno učenje se v praksi odraža kot uporaba različnihoblik in metod dela pri reševanju problemov, usvajanju novih učnih vsebin ter učenju vnajširšem pomenu besede. Ključno vlogo pri tem ima socialna interakcija, ki poteka med učenciznotraj sodelovalne skupine, v kateri so učenci ves čas aktivni. Večina empiričnih raziskav napodročju sodelovalnega učenja dokazuje pozitiven vpliv sodelovalnega učenja na učnem insocialnem področju. Pomembno vlogo pri vzpostavljanju sodelovalnih učnih situacij v razreduima učitelj, ki s ciljem spodbujanja sodelovalnega učenja deluje kot svetovalec in strokovnjakza spodbujanje učinkovitega delovanja skupine. Za dosego ciljev sodelovalnega učenja morapri načrtovanju pouka upoštevati osnovna načela omenjene oblike učenja: delo v manjšihskupinah, pozitivna soodvisnost članov skupine, odgovornost posameznika, uporaba ustreznihsodelovalnih veščin za delo v skupini, ustrezna struktura nalog in analiza procesov v skupini.Pri uvajanju sodelovalnega učenja v pouk mora učitelj učence naučiti uporabe različnihsodelovalnih struktur, namenjenih utrjevanju znanja, razvoju pojmov in sodelovalnimprojektom. V empiričnem delu magistrskega dela, ki temelji na kvantitativnem raziskovalnempristopu, smo z uporabo spletnega anketnega vprašalnika raziskali, kakšno znanje imajo učiteljirazrednega pouka o sodelovalnem učenju, kako kompetentni se počutijo za vpeljevanje teoblike učenja v pouk, kakšne izkušnje imajo z organizacijo in izvajanjem pouka v sodelovalnihskupinah pred epidemijo COVIDA-19 in v času poučevanja na daljavo, ter kakšna so njihovastališča do omenjene oblike učenja bodisi pri svojem lastnem učenju bodisi pri poučevanjuučencev. Raziskava je temeljila na namenskem, neslučajnostnem vzorčenju, vzorec pa jevključeval 112 učiteljev razrednega pouka iz celotne Slovenije. Z raziskavo smo ugotovili, daso učitelji razrednega pouka po večini seznanjeni s sodelovalnim učenjem, vendar je njihovopoznavanje načel in struktur sodelovalnega učenja pomanjkljivo. Večina izmed njih je mnenja,da so dovolj strokovno usposobljeni za vpeljevanje sodelovalnega učenja v pouk, vendarpotrebujejo več lastnih praktičnih izkušenj na tem področju. Prednosti, ki jih učitelji opažajopri vpeljevanju sodelovalnega učenja, so: sodelovanje med učenci, učenje od sovrstnikov, boljšimedsebojni odnosi in razredna klima, medsebojna pomoč, urjenje socialnih veščin, večjamotivacija za učenje, večja aktivnost učencev, spoštovanje drugih in drugačnih mnenj, večjaodgovornost do skupine in naloge, boljše pomnjenje, komunikacija in kritično razmišljanje,večja strpnost, samostojnost pri učenju in kvalitetnejše znanje. Pri vpeljevanju sodelovalnegaučenja v pouk učitelje najbolj ovira čas, ki ga morajo nameniti natančni pripravi učnih ursodelovalnega učenja, urjenju sodelovalnih veščin in podajanju navodil učencem. Težave vidijov tem, da sodelovalno učenje zahteva zelo veliko učiteljevega truda in priprave, da so nekateriučenci pri delu v sodelovalnih skupinah neaktivni in da nekateri učenci prelagajo odgovornostna druge člane skupine. Kar dve tretjini učiteljev je bilo mnenja, da je pouk na daljavo vplivalna vpeljevanje sodelovalnega učenja v poučevanje. Vzrok za to so učitelji pripisovalipomanjkanju znanja IKT pri učencih, nesamostojnosti mlajših učencev pri uporabi tehnologije, veliki zmedi zaradi organizacije pouka na daljavo, premalo časa in slabšemu nadzoru nadučenci. Rezultati so pokazali, da imajo anketirani učitelji razrednega pouka sicer pozitivnastališča glede vpliva sodelovalnega učenja na učence, vendar nimajo pozitivnih stališč gledepriprav, ki jih sodelovalno učenje zahteva od njih. Statistično pomembne pozitivne korelacijese pojavljajo samo med pogostostjo organiziranja dela učencev v sodelovalnih skupinah pripoučevanju in stališčem, da ko učenci delajo v sodelovalnih skupinah, se učijo večje strpnostido drugih ali drugačnih idej in stališčem, da učenje v sodelovalnih skupinah izboljšujemedsebojne odnose v razredu. Statistično pomembne pozitivne korelacije se pojavljajo tudimed pogostostjo uvajanja/vključevanja sodelovalnega učenja učencev pri posameznih etapahučnega procesa in stališčem, da delo v sodelovalnih skupinah prispeva k boljšim učnimdosežkom učencev kot pa individualno učenje. Statistično pomembne negativne korelacije sepojavljajo med pogostostjo vključevanja sodelovalnega učenja v pouk glede na učni predmet instališčem, da pri sodelovalnem učenju lahko učenci jemljejo šolsko delo premalo resno ter medpogostostjo organiziranja dela učencev v sodelovalnih skupinah pri poučevanju ter stališčem,da učenje v sodelovalnih skupinah vodi le v prepire in slabo voljo učencev. Z raziskavo smoželeli učitelje ozaveščati o pomembnosti sodelovalnega učenja, jih motivirati za vpeljevanjesodelovalnega učenja v pouk in prispevati k njihovemu profesionalnemu razvoju na tempodročju.
141051
Namen magistrskega dela je pregled šestih zbirk kratke proze slovanskih pisateljev in pisateljic, napisanih v ženski perspektivi. Osredotočam se predvsem na jezik, stil in motivacijo ter idejo oz. sporočilo tekstov. Dela, s katerimi se ukvarjam, so: Rumena Bužarovska Moj mož, Uršul 'a Kovalyk Drag Šov, Suzana Tratnik Noben glas, Ivan Klima Ljubimče: klopota in druge ženske generacije: Mučenice in Andrej Blatnik Ugrizi. Predvsem me zanima, kaj se najpogosteje uporablja, v zbirkah sodobne kratke proze, katerih motivi so predmet razprave o ženskih motivih. Na koncu me zanima, ali se avtorji in avtorji del, ki jih uporabljajo v ženskem jeziku, razlikujejo od ženskih, in ali jih uporabljajo v moškem jeziku.
The purpose of the master's thesis is to review six collections of short prose by Slavic man and women writers, written in female perspective. I am mainly focused on the language, style and motivation and idea or message of the texts. The works I am dealing with are: Rumena Bužarovska: Moj mož, Uršul'a Kovalyk: Drag Šov, Suzana Tratnik: Noben glas, Ivan Klima: Ljubimčeve klopotače in druge ženske grozljivke, Želimir Periš: Mučenice and Andrej Blatnik: Ugrizi. First of all, I am interested in the most commonly used motives in the collections of contemporary Slavic short prose, which are the subject of my discussion. Than I am interested in whether the motives by the female authors are different from those used by the male authors. I am also describing a small part of the history of language and the influence of gender on language, and finally, I am finding out, according to the discussed works, if men write differently from women in the female perspective.
Namen magistrskega dela je pregled šestih zbirk kratke proze slovanskih pisateljev in pisateljic, ki so napisane v ženski perspektivi. V pregledu se ukvarjam predvsem z jezikom, slogom ter motiviko in idejo oziroma sporočilnostjo besedil. Dela, ki jih obravnavam, so naslednja: Rumena Bužarovska: Moj mož, Uršul'a Kovalyk: Drag šov, Suzana Tratnik: Noben glas, Ivan Klima: Ljubimčeve klopotače in druge ženske grozljivke, Želimir Periš: Mučenice in Andrej Blatnik: Ugrizi. Najprej me zanimajo najpogosteje rabljeni motivi v zbirkah sodobne slovanske kratke proze, ki so predmet moje obravnave. Kasneje me zanima, ali so motivi pri avtoricah drugačni od tistih, ki jih uporabljajo avtorji. Osvetlim tudi del zgodovine jezika in vpliva spola na jezik, na koncu pa ugotavljam, ali glede na obravnavana dela moški v ženski perspektivi pišejo drugače kot ženske.
110908
Uvod: Sposobnost razmnoževanja je ena izmed temeljnih nalog za nadaljevanje naše vrste, hkrati pa starševstvo za par predstavlja tudi miselno izpolnjujočo izkušnjo. Ko par neuspešno poskuša spočeti otroka, se sooča z ogromnim čustvenim in družbenim pritiskom, saj neplodnost predstavlja svojevrsten medicinski in sociološki problem. Diagnoza neplodnosti lahko hitro postane osrednji del posameznikove identitete in soočanje z njo prinaša trpljenje ne le posamezniku, ampak preizkuša tudi odnose. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti vpliv neplodnosti na vsakdanje življenje para ter ugotoviti, kakšni so izzivi na socialnem, čustvenem in partnerskem področju, ki jih doživljajo ženske v neplodnih odnosih ter kako doživljajo odnose zdravstvenih delavcev med njihovim zdravljenjem. Metode dela: V prvem delu je bila uporabljena kvalitativna paradigma v kombinaciji z deskriptivno metodo dela, s pomočjo katere je bila strokovna literatura v slovenskem in angleškem jeziku iskana s pomočjo metaanalizerja DiKul in podatkovnih baz PubMed, Cobiss, Direct Science Science in PubPsych. V drugem, empiričnem delu, je bila uporabljena kvalitativna paradigma za izvedbo polstrukturiranega intervjuja z ženskami v neplodnih odnosih. Vzorec je bil izbran z namenskim vzorčenjem po metodi snežne kepe. Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih šest žensk iz različnih delov Slovenije, ki doživljajo neplodnost v partnerskih odnosih. V družbi se ženske počutijo stigmatizirane, ker neplodnost še vedno predstavlja tabu temo. Poleg tega se soočajo z različnimi negativnimi čustvenimi odzivi. Ker je diagnoza neplodnosti zelo prisotna v vsakdanjem življenju ženske, to negativno vpliva tudi na partnerski odnos. Razprava in zaključek: Neplodni pari se dnevno srečujejo z različnimi izzivi, ki izhajajo iz družbe, partnerstva ali osebnih občutkov. Od zdravstvenih delavcev se pričakuje celovitejša obravnava, vključno z večjo čustveno podporo, da bodo neplodni pari lažje sprejeli diagnozo.
Introduction: Being able to reproduce is one of the basic tasks for the continuation of our species, but at the same time parenting also represents a mentally fulfilling experience for the couple. When a couple is trying to conceive a child unsuccessfully, they face enormous emotional and social pressure, since infertility represents a unique medical and sociological problem. The diagnosis of infertility can quickly become a central part of one’s identity and facing it brings suffering not only to the individual, but it tests the relationships as well. Purpose: The purpose of the diploma thesis is to present the impact of infertility on the daily life of the couple and to find out what are the challenges in the social, emotional and partnership fields experienced by women in infertile relationships and how they perceived the relationships of health professionals during their treatment. Methods: In the first part, a qualitative paradigm was used combined with a descriptive method of work, through which the professional literature in Slovenian and English language was searched with the help of the DiKul meta-analyser and the PubMed, Cobiss, Science Direct and PubPsych databases. In the second, empirical part, a qualitative paradigm was also used to perform a semi-structured interview with women in infertile relationships. The sample was selected through purposive sampling of the snowball method. Results: The study included six women from different parts of Slovenia experiencing infertility in partner relationships. In society, women feel stigmatized because infertility still represents a taboo topic. Moreover, they face many different negative emotional responses. Since the diagnosis of infertility is very much present in the daily life of a woman, it also negatively affects the partner relationship. Discussion and conclusion: Infertile couples face a variety of challenges arising from society, partnership, or personal feelings daily. Healthcare professionals are expected to give more comprehensive treatment, including more emotional support to help infertile couples embrace the diagnosis in an easier way.
Uvod: Zmožnost reprodukcije je ena človekovih osnovnih nalog za ohranjanje vrste, vendar je hkrati starševstvo tudi duševno izpopolnjujoča izkušnja za par. Ko se ta neuspešno trudi spočeti otroka, to predstavlja čustvene in socialne pritiske za oba partnerja, saj je neplodnost edinstven medicinski ter širše gledano sociološki problem. Diagnoza neplodnosti hitro postane osrednji del posameznikove identitete, ob soočanju z njo ne trpi le posameznik, ampak so na preizkušnji tudi odnosi. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti vpliv neplodnosti na vsakodnevno življenje para ter ugotoviti, kateri so izzivi na socialnem, čustvenem in partnerskem področju, ki jih doživljajo ženske v neplodnih zvezah, ter kako so ženske občutile odnose zdravstvenih delavcev med zdravljenjem. Metode dela: V prvem delu je bila uporabljena kvalitativna paradigma z deskriptivno metodo dela, kjer je bila pregledana strokovna literatura v slovenskem in angleškem jeziku, iskana s pomočjo metaiskalnika DiKul ter podatkovnih baz PubMed, Cobiss, Science Direct in PubPsych. Tudi v drugem, empiričnem delu je bila uporabljena kvalitativna paradigma, kjer so bili izvedeni polstrukturirani intervjuji z ženskami v neplodnih partnerskih zvezah. Vzorec je bil izbran z namenskim vzorčenjem po metodi snežne kepe. Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 6 žensk iz različnih delov Slovenije, ki imajo izkušnjo neplodnosti v partnerski zvezi. V družbi ženske občutijo stigmatizacijo, ker je neplodnost še vedno tabuizirana tema. Poleg tega se soočajo z veliko različnimi negativnimi čustvenimi odzivi. Ker diagnoza neplodnosti prežema vsakodnevno življenje ženske, to večinoma negativno vpliva tudi na partnerski odnos. Z medicinsko obravnavo je večina zadovoljna, manjka le več psihološke in čustvene podpore. Razprava in zaključek: Neplodni pari se vsakodnevno srečujejo z najrazličnejšimi izzivi, ki izvirajo iz družbe, partnerskega odnosa ali osebnih občutkov. Od zdravstvenih delavcev pričakujejo bolj celostno obravnavo, ki bi vključevala tudi več čustvene opore in jim pomagala pri lažjem sprejemanju diagnoze.
109130
Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki, kadar se dajejo v zadostnih količinah, prinašajo zdravstvene koristi gostitelju. Skozi interakcijo z gostiteljevim prebavnim traktom lahko vplivajo na njegov prirojeni in prilagodljivi imunski odziv. Probiotiki vplivajo na sposobnost fagocitoze makrofagov in drugih celic, vplivajo na število in učinkovitost celic NK, spodbujajo proizvodnjo citokinov in protiteles IgA, vplivajo na Treg celice preko DC celic in uravnotežijo Th1 in Th2 podpopulacije. Probiotiki so specifični za sev. L. reuteri, na primer, zavira proizvodnjo citokina IL-8, medtem ko ga je spodbudil sev L. plantarum 299v. Nekateri probiotiki imajo sposobnost nadzorovanja imunskega odziva, odvisno od zdravstvenega stanja gostitelja. L. rhamnosus GG je spodbudil fagocitozo pri zdravih posameznikih in ga zaviral pri bolnikih, preobčutljivih za mleko. Najpogosteje uporabljeni probiotiki so G + mlečnokislinske bakterije iz rodu Lactobacillus in Bifidobacterium, pa tudi G-bakterije, na primer E. Nissle coli 1917, so zelo obetavne, saj kažejo večje imunostimulacijske učinke verjetno zaradi različnih PAMP na njihovi površini. Probiotiki s svojimi imunomodulatornimi lastnostmi kažejo velik potencial za uporabo pri zdravljenju različnih bolezni (diareja, ulcerozni kolitis, preobčutljivost, alergije, atopični dermatitis, avtoimunske bolezni itd.) in bi bili uporabni tudi kot adjuvansi k peroralnim cepivom.
Probiotics are live microorganisms which when administered in adequate amounts confer a health benefit on the host. Through interaction with the host gastrointestinal tract, they are able to influence its innate and adaptive immune response. Probiotics affect the ability of phagocytosis of macrophages and other cells, affect the number and efficiency of NK cells, stimulate the production of cytokines and IgA antibodies, affect the Treg cells via DC cells, and balance Th1 and Th2 sub-populations. Probiotics are strain specific. L. reuteri, for example, inhibited the production of cytokine IL-8, while the strain L. plantarum 299v stimulated it. Some probiotics have the ability to control the immune response, depending on the health status of the host. L. rhamnosus GG stimulated phagocytosis in healthy individuals and inhibited it in milk-hypersensitive patients. The most commonly used probiotics are G + lactic acid bacteria from the genus Lactobacillus and Bifidobacterium, but also G-bacteria, for example E. coli Nissle 1917, are very promising, as they show greater immunostimulatory effects; probably due to different PAMPs on their surface. Probiotics, with their immunomodulatory properties, show great potential for use in the treatment of various diseases (diarrhea, ulcerative colitis, hypersensitivity, allergies, atopic dermatitis, autoimmune diseases, etc.) and they would also be useful as adjuvants to oral vaccines.
Probiotiki so živi mikroorganzimi, ki ob prejemu v zadostni količini nudijo pozitivne vplive na zdravje gostitelja. Preko interakcije z gostiteljevim gastrointestinalnim traktom so sposobni vplivati na njegov prirojeni in pridobljeni immunski odziv. Probiotki vplivajo na sposobnost fagocitoze makrofagov in drugih celic, vplivajo na število in učinkovitost celic NK, spodbujajo produkcijo citokinov in protiteles IgA, preko celic DC vplivajo na celice Treg, ter uravnavajo ravnovesje med Th1 in Th2 celičnimi sub-populacijami. Delovanje probiotikov je sevno specifično. L. reuteri, je na primer zaviral produkcijo citokina IL-8, medtem ko jo je sev L. plantarum 299v spodbujal. Nekateri probiotiki imajo sposobnost uravnavati imunski odziv, glede na zdravstveno stanje gostitelja. L. rhamnosus GG je pri zdravih posameznikih stimuliral fagocitozno aktivnost ter jo inhibiral pri preobčutljivih na mleko. Najbolj pogosto uporabljeni probiotiki so G+ mlečnokislinske bakterije iz rodu Lactobacillus in Bifidobacterium, vendar tudi G- bakterije, na primer E. coli Nissle 1917, veliko obetajo, saj kažejo večje imunostimulatorne učinke; verjetno zaradi različnih PAMP na njihovi površini. Probiotiki s svojimi imunomodulatornimi lastnostmi kažejo velik potencial za uporabo pri zdravljenju različnih bolezni (diareja, ulcerozni kolitis, preobčutljivosti, alergije, atopični dermatitis, avtoimunske bolezni idr.), uporabni pa bi bili tudi kot adjuvanti oralnim cepivom.
95610
Magistrsko delo se osredotoča na preučevanje nakupovalnih in prehranjevalnih navad mladih porabnikov, ki kupujejo hrano na kmečki tržnici in prihajajo iz urbanih okolij, ter na vprašanje, kaj mlade mestne porabnike motivira za nakupovanje na kmečkih tržnicah in kakšna je potencialna povezava med kupovanjem trajnostne in lokalno pridelane hrane ter kulturnim kapitalom posameznikov. Študije kažejo, da potrošniki z več kulturnega kapitala pogosteje kupujejo trajnostno in lokalno pridelano hrano kot tisti z manj kulturnega kapitala. Teoretični del služi kot pregled literature o trajnostni prehrani, kmečkih tržnicah in socioloških teorijah hrane. Na kmečkem trgu je na voljo tudi trajnostna hrana, katere proizvodnja in potrošnja imata velik vpliv na okolje in javno zdravje. Glede socioloških teorij o hrani se diplomsko delo osredotoča na kulturni kapital, ki ga je opredelil francoski sociolog Pierre Bourdieu. Empirični del naloge se osredotoča na analizo nakupovalnih in prehranjevalnih navad mladih urbanih potrošnikov. Z metodo fokusnih skupin smo pridobili mnenja in poglede ljudi na trge in lokalno pridelano ter trajnostno hrano, informacije o kulturnem kapitalu udeležencev fokusne skupine pa smo zbrali s pomočjo demografskega vprašalnika.
The master's thesis focuses on the study of shopping and eating habits of young consumers, who buy food at the farmers' market and come from urban areas. It focuses on the question of what motivates young urban consumers to shop at farmers' markets and the potential link between buying sustainable and locally grown food and the cultural capital of individuals. Studies show that those consumers with more cultural capital are more likely to buy sustainable and locally produced food than those with less cultural capital. The theoretical part serves as a review of the literature on sustainable food, farmers' markets, and sociological theories of food. At the farmers' market sustainable food is also available, the production and consumption of which have a great impact on the environment and public health. Regarding sociological theories of food, the thesis focuses on cultural capital, which was defined by the french sociologist Pierre Bourdieu. The empirical part of the thesis is focused on the analysis of the shopping and eating habits of young urban consumers. The focus group method was used to gain the opinion and views of people on markets and locally grown and sustainable food. Information on the cultural capital of the focus group participants was collected using a demographic questionnaire.
Magistrska naloga se usmerja v preučevanje nakupovalnih in prehranjevalnih navad mladih potrošnikov, ki hrano kupujejo na tržnici in prihajajo iz urbanih okolij. Osredotoča se na vprašanje, kakšni so razlogi mladih urbanih potrošnikov za nakupovanje na tržnici, in morebitno povezavo med kupovanjem trajnostne in lokalno pridelane hrane ter kulturnim kapitalom posameznikov. Študije namreč kažejo na to, da tisti potrošniki, ki imajo več kulturnega kapitala, bolj verjetneje kupujejo trajnostno in lokalno pridelano hrano od tistih, ki imajo manj kulturnega kapitala. Teoretski del naloge služi kot pregled literature o trajnostni hrani, tržnicah in socioloških teorijah hrane. Na tržnicah lahko namreč dobimo tudi trajnostno hrano, katere pridelava in uživanje imata velik vpliv na okolje in javno zdravje. Pri socioloških teorijah hrane se naloga osredotoča na kulturni kapital, ki ga je opredelil francoski sociolog Pierre Bourdieu. Empirični del naloge je usmerjen k analizi nakupovalnih in prehranjevalnih navad mladih urbanih potrošnikov. Za pridobitev mnenja in pogledov ljudi o tržnicah in lokalno pridelani in trajnostni hrani je bila uporabljena metoda fokusna skupina. Informacije o kulturnem kapitalu udeleženk fokusne skupine pa so bile zbrane s pomočjo demografskega vprašalnika.
141090
Bilirubin je endogena snov, ki nastane med razgradnjo hemoglobina. Ko ga je v telesu preveč, postane toksičen. Toksičnost bilirubina je dobro znana v centralnem živčnem sistemu, kjer se odlaga v bazalnih ganglijah, hipokampusu in možganskem deblu, vključno s ponsi in midbrainom. Bilirubin je tudi močan antioksidant, ki ščiti centralni živčni sistem pred oksidativnim stresom, ki ga povzroča staurosporin. Namen naše raziskave je bil ugotoviti učinek bilirubina na apoptozo in nekroptozo kot dve obliki regulirane celične smrti astrocitov. Zanimalo nas je tudi, kako bilirubin vpliva na produkcijo ATP, ki služi kot pokazatelj fiziološkega stanja celice. Kot eksperimentalni model smo uporabili astrocitne kulture možganske skorje novorojenih podgan. Z analizo pretočnega citometra smo ugotovili, da bilirubin nima vpliva na apoptozo astrocitov, pri visokih koncentracijah (100 nM in 250 nM) pa je povečal delež nekroptotičnih celic. Po drugi strani pa je v primeru nekroptoze bilirubin pokazal hormonski učinek, kjer je pri nizki koncentraciji (10 nM) deloval zaščitno in zmanjšal astrocitno nekroptozo, ki jo je sprožil 1 µM staurosporina. Ugotovili smo, da bilirubin v visokih koncentracijah ni toksičen za astrocite, pri nizkih koncentracijah pa lahko deluje tudi zaščitno. Ugotovili smo, da bilirubin v visokih koncentracijah ne vpliva na količino ATP v astrocitih.
Bilirubin is an endogenous substance, formed during the breakdown of hemoglobin. When there is too much of it in the body it becomes toxic. Bilirubin toxicity is well known in the central nervous system, where it is deposited in the basal ganglia, hippocampus and brainstem, including the pons and midbrain. Bilirubin is also a powerful antioxidant, which protects the central nervous system from oxidative stress, caused by staurosporine. The aim of our study was to determine the effect of bilirubin on apoptosis and necroptosis as two forms regulated cell death of astrocytes. We were also interested in how bilirubin affects the production of ATP, which serves as an indicator of cell's physiological state. As an experimental model we used astrocyte cultures of the cerebral cortex of newborn rats. As a result of a flow cytometer analysis bilirubin was found to have no effect on astrocyte apoptosis, whereas at high concentrations (100 nM and 250 nM) it increased the proportion of necroptotic cells. On the other hand, in the case of necroptosis, bilirubin has shown a hormestic effect, where at a low concentration (10 nM) it acted protectively and reduced astrocyte necroptosis, triggered by 1 µM staurosporine. Our experimental conditions did not show any effect of bilirubin on the amount of ATP in astrocytes. We came to the conclusion, that bilirubin in high concentrations is toxic to astrocytes, while in low concentrations it can also act protectively.
Bilirubin je endogena snov, ki nastaja pri razgradnji hemoglobina. Kadar ga je v organizmu preveč, deluje toksično. Znana je toksičnost bilirubina v osrednjem živčevju, kjer se odlaga v bazalnih ganglijih, hipokampusu in možganskem deblu, vključno s ponsom in srednjimi možgani. Bilirubin je tudi močan antioksidant, ki osrednje živčevje varuje pred oksidativnim stresom, ki ga med drugim povzroča tudi stavrosporin. Cilj naše naloge je bil ugotoviti vpliv bilirubina na apoptozo in nekroptozo kot dve obliki regulirane celične smrti astrocitov. Zanimalo nas je tudi, kako bilirubin vpliva na tvorbo ATP, ki služi kot indikator fiziološkega stanja celic. Kot eksperimentalni model smo uporabili kulture astrocitov možganske skorje novorojenih podgan. Z analizo celic na pretočnem citometru smo ugotovili, da bilirubin nima vpliva na apoptozo astrocitov, medtem ko v visokih koncentracijah (100 nM in 250 nM) poveča delež nekroptotičnih celic. Po drugi strani je v primeru nekroptoze bilirubin izkazal hormetičen učinek, kjer je v nizki koncentraciji (10 nM) deloval zaščitno in je zmanjšal nekroptozo astrocitov, sproženo z 1 µM stavrosporinom. Vpliva bilirubina na količino ATP v astrocitih v uporabljenih eksperimentalnih razmerah nismo dokazali. Zaključili smo, da je bilirubin v visokih koncentracijah toksičen za astrocite, medtem ko v nizkih koncentracijah lahko deluje tudi zaščitno.
131107
Diplomsko delo opisuje lastnosti in uporabo radijskega spektra v omrežju 5G. V prvih treh poglavjih po uvodu je opisana porazdelitev frekvenčnega spektra, lastnosti širjenja valov na različnih frekvencah ter razporeditev frekvenčnega spektra v Sloveniji in po svetu. V petem, šestem in sedmem poglavju so opisane tehnične izvedbe omrežja 5G in primeri njegove uporabe v različnih panogah.
Thesis describes properties and uses of the radio spectrum in 5G network. The first three chapters after the introduction, describe the distribution of the frequency spectrum, properties of wave propagation on different frequencies and the allocation of the frequency spectrum in Slovenia and around the globe.The fifth, sixth and seventh chapters describe the technical implementations of 5G network and its use cases in different industries.
Diplomska naloga opisuje lastnosti in uporabo radijskega spektra v omrežju 5G. Prva tri poglavja po uvodu opisujejo razdelitev frekvenčnega spektra, lastnosti razširjanja valov na različnih frekvencah in podelitev frekvenčnega spektra v Sloveniji in v svetu.Peto in šesto poglavje opisujeta tehnične izvedbe omrežjha 5G in področja uporabe 5G v različnih panogah.
135484
Parkinsonova bolezen (PB) s svojim napredovanjem vpliva na precejšnje število telesnih funkcij. Z leti prinaša številne negativne posledice, ki bistveno ovirajo vsakodnevne aktivnosti in v veliki meri zmanjšujejo kakovost življenja. Bolniki s PB se poleg motenj gibanja soočajo tudi z motnjami komunikacije in hranjenja, ki so poleg značilnosti PD podrobno predstavljene v teoretičnih osnovah diplomskega dela. V tem delu je opisan ustrezen napredek in vsaka kooperativna struktura v procesu požiranja in govora, podrobno so predstavljena odstopanja teh funkcij pri osebah, ki trpijo za PB, opozorilni znaki, možni vzroki in prevalenca. V drugem delu teoretičnega dela so opisani diagnostični postopki motenj govora in požiranja ter različne možnosti rehabilitacije. Glavni namen empiričnega dela je bil ugotoviti prevalenco in vrsto motenj govora in požiranja pri osebah s PB, ugotoviti povezavo med njimi in različnimi dejavniki tveganja (vrsta PB, starost, trajanje bolezni), ki bi lahko vplivali na pojav in pomen motenj. V raziskavi je sodelovalo 62 bolnikov s PB: 56 oseb s PB, ki so obiskale ambulanto za motnje gibanja v 4 mesecih zapored, in 6 oseb s PB, ki so bile pregledane v foniatrični ambulanti zaradi motenj požiranja. Na vzorcu 56 bolnikov s PB smo pridobili podatke o subjektivnem opazovanju in izkušnjah bolnikov z motnjami požiranja in govora. Podatke smo zbrali z Vprašalnikom o motnjah govora in požiranja pri osebah s Parkinsonovo boleznijo, ki je sestavljen iz dveh preurejenih in spremenjenih že obstoječih vprašalnikov (VHI-10 in Eating Assessment Tool - EAT-10) in posebej oblikovanih dodatnih vprašanj o patologiji govora in požiranja. Bolniki so podali tudi odgovore o značilnostih bolezni in splošne podatke, ki so bili potrebni za raziskavo. Med spontanim pogovorom s 53 bolniki, ki so se strinjali s klinično oceno govora, smo ocenili kakovost njihovega glasu z lestvico GRBAS, ustreznost volumna in hitrosti govora, odstopanja v artikulaciji in resonanco. Izmerili smo maksimalni čas fonacije (MPT) samoglasnika / a / in izvedli test artikulatorne diadohokineze. Testirali smo tudi orofacialne motorične sposobnosti in izvedli test požiranja vode (WST). S 17 posamezniki smo naredili analizo požiranja z fibenoptičnim nazolaringoskopom in ocenili dejanje požiranja po vnaprej pripravljenem protokolu. Na vzorcu 6 oseb s PB, ki so zaradi težav pri požiranju, ki so jih same opazile, obiskale foniatrijo, smo z analizo in evalvacijo dejanja požiranja s fiberoptičnim nazolaringoskopom pridobili podatke o specifičnih motnjah požiranja. Rezultati raziskave so pokazali, da je prevalenca motenj govora in požiranja pri bolnikih s PB razmeroma visoka. Motnje govora so odkrili pri 57,1% bolnikov, patologijo v procesu požiranja pa pri 37,5% bolnikov s PB. Pri 30,4% bolnikov se motnje govora in požiranja pojavljajo hkrati, vendar pomembne povezave med motnjami nismo dokazali. S primerjavo klinične ocene govora, analize požiranja in rezultatov vprašalnika smo ugotovili, da se kar nekaj bolnikov (26,7% bolnikov z motnjami govora) ne zaveda lastnih govornih odstopanj, medtem ko je delež bolnikov, ki se ne zavedajo motenj požiranja, bistveno manjši (11,1% bolnikov z motnjami požiranja). Pri odkrivanju povezav med posameznimi dejavniki tveganja ter motnjami govora in požiranja smo ugotovili, da obstaja statistično pomembna povezava med motnjami govora in vrsto PB, saj se je z govorno-jezikovnimi motnjami soočal precej večji delež bolnikov z netresorsko dominanco kot s prevladujočim tremorjem s Parkinsonovo boleznijo. Pri motnjah požiranja se je povezava s spolom izkazala za statistično pomembno, saj so patološko požiranje pogosteje odkrivali pri bolnicah kot pri bolnikih moškega spola. Med ostalimi dejavniki tveganja in motnjami govora in požiranja nismo odkrili statistično pomembnih povezav. Rezultati in ugotovitve diplomskega dela opozarjajo na pogostost nekakovostnega požiranja in komunikacije pri pacientih s PB, poudarjajo pa zavedanje te vrste patologije, vpliv na življenje in prepoznavanje namena ter potrebo po pravočasnem iskanju logopedske terapije.
Parkinson's disease (PD) with its progression affects a considerable number of body functions. Over the years it leads to numerous negative consequences which significantly hinder everyday activities and reduce the quality of life to a great extent. Patients with PD confront not only movement disorders, but also communication and feeding disorders, which are, beside the PD characteristics, thoroughly presented in the theoretical basis of the thesis. This part describes adequate progression and every cooperative structure in the process of swallowing and speech, it thoroughly presents deviations of these functions with persons that suffer from PD, warning signs, possible causes and prevalence. The second part of the theoretical basis outlines diagnostic procedures of speech and swallowing disorders and different opportunities of rehabilitation. The main purpose of the empirical part was to establish prevalence and the type of speech and swallowing disorders among persons with PD, to find the connection between them and different risk factors (type of PD, age, duration of disease) that might affect the occurrence and importance of the disorders. 62 patients with PD participated in the research: 56 persons with PD who had visited the movement disorder clinic within 4 consecutive months, and 6 persons with PD who had been examined in the phoniatric clinic due to swallowing disorders. A sample of 56 patients with PD made it possible for us to acquire data on their subjective observation and experience in swallowing and speech disorders. The data were gathered by the Questionnaire of speech and swallowing disorders with persons who suffer from Parkinson’s disease, which consists of two rearranged and modified already existing questionnaires (Voice Handicap Index 10 - VHI-10 in Eating Assessment Tool - EAT-10) and of specially formed extra questions on speech and swallowing pathology. The patients also provided the answers about the characteristics of the disease and general data that were necessary for the research. During a spontaneous conversation with 53 patients, who agreed to a clinical speech evaluation, we evaluated the quality of their voice with the GRBAS scale, the adequacy of speech volume and speed, articulation deviations, and resonance. We measured the maximum phonation time (MPT) of the vowel /a/ and carried out the test of articulatory diadochokinesis. We also tested orofacial motor skills and carried out the water swallowing test (WST). With 17 individuals we made a swallowing analysis with a fiberoptic nasolaryngoscope and evaluated the act of swallowing according to the protocol prepared in advance. A sample of 6 persons with PD, who had visited a phoniatrician on their own due to the swallowing problems they had noticed themselves, made it possible for us to acquire data on specific swallowing disorders by analysing and evaluating the act of swallowing with a fiberoptic nasolaryngoscope. The results of the research indicated relatively high prevalence of speech and swallowing disorders with patients that suffer from PD. Speaking disorders were discovered within 57.1 % of patients, whereas pathology in the swallowing process was recognized within 37.5 % of patients with PD. With 30.4 % of patients, speech and swallowing disorders occurred simultaneously, however, an important connection between the disorders was not proved. By comparing the clinical speech evaluation, swallowing analysis, and questionnaire results we discovered that quite many patients (26.7 % of patients with speech disorders) were not aware of their own speech deviations. However, the percentage of patients who are not aware of their swallowing disorders is considerably lower (11.1 % patients with swallowing disorders). When we were discovering connections between individual risk factors and speech and swallowing disorders, we established there is a statistically important connection between speech disorders and a type of PD. A considerably higher percentage of patients with non-tremor dominant than with tremor dominant Parkinson’s disease faced speech disorders. In the case of swallowing disorders, a connection with sex proved to be statistically important, since pathological swallowing was more frequently discovered with female than male patients. We did not discover any statistically important connections between other risk factors and speech and swallowing disorders. The results and findings of the thesis warn of the frequency of poor-quality swallowing and communication with patients who suffer from PD. They emphasize the awareness of this sort of pathology, influence on living, and recognition of purpose and need to search for speech and language therapy in time.
Parkinsonova bolezen (PB) s svojim potekom oškoduje nemalo človekovih funkcij in z leti privede do številnih negativnih posledic, ki pomembno ovirajo vsakdanje dejavnosti ter močno zmanjšajo kvaliteto življenja. Bolniki s PB se poleg težav z gibanjem pogosto soočajo tudi z motnjami komunikacije in hranjenja, ki so poleg značilnosti PB natančneje predstavljene v teoretičnih izhodiščih magistrske naloge. Opisan je ustrezen potek in vse sodelujoče strukture v procesu požiranja ter govora. Natančno so predstavljena odstopanja omenjenih funkcij pri osebah s PB, opozorilni znaki, morebitni vzroki in prevalenca. V drugem delu teoretičnih izhodišč so orisani diagnostični postopki motenj govora in požiranja ter različne možnosti rehabilitacije omenjenih težav. Z empiričnim delom smo želeli v prvi vrsti ugotoviti prevalenco ter vrsto motenj govora in požiranja med osebami s PB, najti povezavo med njimi ter različnimi dejavniki tveganja (vrsta PB, starost, trajanje bolezni), ki bi lahko vplivali na pojav in resnost preiskovanih motenj. V raziskavi je sodelovalo 62 bolnikov s PB: 56 oseb s PB, ki so v obdobju 4 zaporednih mesecev obiskale ambulanto za motnje gibanja, ter 6 oseb s PB, ki so bile zaradi motenj požiranja pregledane v foniatrični ambulanti. Na vzorcu 56 bolnikov s PB smo pridobili podatke o njihovem subjektivnem opažanju in doživljanju motenj požiranja ter govora, ki smo jih zbrali s pomočjo Vprašalnika o motnjah govora in požiranja pri osebah s Parkinsonovo boleznijo. Ta sestoji iz dveh prirejenih in dopolnjenih že obstoječih vprašalnikov (Voice Handicap Index 10 - VHI-10 in Eating Assessment Tool - EAT-10) ter posebej oblikovanih dodatnih vprašanjih o patologiji govora in požiranja. Bolniki so podali tudi odgovore o značilnostih bolezni in splošnih podatkih, potrebnih za raziskavo. Med spontanim pogovorom smo pri 53 bolnikih, ki so pristali na klinično oceno govora, ocenili kakovost glasu z GRBAS lestvico, ustreznost hitrosti in glasnosti govora, artikulacijska odstopanja ter resonanco. Izmerjen je bil maksimalni fonacijski čas vokala /a/ in opravljen test diadohokineze artikulacijskih organov. Preverili smo tudi motorične sposobnosti orofacialnega predela ter izvedli hitri vodni test požiranja. Pri izbranih 17 posameznikih smo opravili tudi analizo požiranja s fiberoptičnim nazolaringoskopom in po vnaprej pripravljenem protokolu ocenili akt požiranja. Na vzorcu 6 oseb s PB, ki so zaradi subjektivno opaženih težav pri požiranju sami poiskali pomoč neposredno pri foniatru, pa smo z analizo in oceno akta požiranja s fiberoptičnim nazolaringoskopom pridobili podatke o specifičnih motnjah požiranja bolnikov s PB. Izsledki raziskave so pokazali relativno visoko prevalenco motenj govora in požiranja med bolniki s PB. Odstopanja v govornem izražanju smo namreč odkrili pri 57,1 % bolnikov, patologijo v procesu požiranja pa smo prepoznali pri 37,5 % bolnikov s PB. Sočasna prisotnost motenega govora in požiranja se je pojavila pri 30,4 % bolnikov, a pomembna povezava med motnjami govora in požiranja ni bila dokazana. S primerjavo klinične ocene govora, analize požiranja ter rezultatov vprašalnika smo spoznali, da se kar precej (26,7 % bolnikov z govornimi motnjami) bolnikov ne zaveda odstopanj v lastnem govoru, medtem ko je odstotek bolnikov, ki ne opažajo svojih težav pri požiranju, občutno manjši (11,1 % bolnikov z motnjami požiranja). Z odkrivanjem povezav med posameznimi dejavniki tveganja in motnjami govora ter požiranja smo ugotovili, da obstaja statistično pomembna povezava med prisotnostjo govornih motenj in obliko PB. Z govornimi motnjami se je soočal občutno večji delež bolnikov z akinetično-rigidno obliko kot bolnikov s tremorozno obliko PB. V primeru motenj požiranja se je kot statistično pomembna izkazala povezava s spolom, patološko požiranje je bilo namreč pogosteje odkrito pri bolnicah kot bolnikih. Med preostalimi dejavniki tveganja in motnjami govora ter požiranja nismo odkrili statistično pomembnih povezav. Pridobljeni rezultati in spoznanja magistrskega dela opozarjajo na pogostost nekakovostnega požiranja in komunikacije bolnikov s PB, poudarjajo pomen ozaveščanja o tovrstni patologiji, vplivu na življenje ter prepoznavi smisla in potrebe po pravočasni logopedski pomoči.
112637
Multipla skleroza (MS) je nevrodegenerativna bolezen nejasne etiologije z okoljskimi in genetskimi dejavniki tveganja. Opravljene so bile številne asociacijske študije genoma (GWAS), vendar je treba prepoznati zanesljivejše označevalce bolezni, ki temeljijo na redkih genetskih variantah. Za boljše razumevanje njegovih genetskih dejavnikov tveganja je bilo predhodno izvedeno sekvenciranje eksomov - probandi so bili razdeljeni v tri skupine) bolniki z družinsko MS, sporadično MS in kontrolno skupino. Analiza je vključevala nukleotidne variante 938 genov, ki so bili prej povezani z MS, ki uporablja GWAS. Te gene smo analizirali za redke različice genov na podlagi naslednjih kriterijev: frekvenca manjšega alela (MAF) < 0,05, CADD (kombinirana ocena odvisnosti od izčrpanja) _= 20 in odsotnost iz kontrolne skupine s hkratno prisotnostjo v vsaj eni skupini z MS. Določili smo 25 variant, ki se nahajajo v 19 genih, ki ustrezajo kriterijem. Med njimi je pet genov vsebovalo več kot eno redko varianto gena - SORBS2 je vsebovalo tri redke variante, medtem ko so AGAP2, CLEC16A, ELMO1 in RREB1 vsebovali po dve varianti. Z orodji STRING in Enrichr smo ugotovili, da je bilo teh 19 genov obogatenih v bioloških poteh, povezanih Pet od 19 genov so bili povezani z Wnt biološko pot: AHI1, AGAP2, KCNMA1, TCF7 in TNKS. Z odkritjem redkih patoloških variant smo prispevali k razumevanju MS 'genetskih komponent in s tem za razvoj potencialnih prihodnjih diagnostičnih metod. Vloga kandidatnih genov pri razvoju MS zahteva nadaljnje raziskave preko funkcionalnih analiz.
Multiple sclerosis (MS) is a neurodegenerative disease of unclear etiology with both environmental and genetic risk factors. Multiple genome wide association studies (GWAS) have been conducted, however it is necessary to identify more reliable disease markers based on rare genetic variants. For the purpose of better understanding its genetic risk factors exome sequencing was conducted beforehand - probands were divided into three groups: patients with familial MS, sporadic MS and the control group. The analysis included nucleotide variants of 938 genes previously associated with MS using GWAS. These genes were analyzed for rare gene variants based on the following criteria: minor allele frequency (MAF) < 0.05, CADD (combined annotation dependent depletion) score ⡥ 20 and absence from the control group with simultaneous presence in at least one group with MS. We determined 25 variants located in 19 genes that fit the criteria. Among them five genes contained more than one rare gene variant – SORBS2 contained three rare variants while AGAP2, CLEC16A, ELMO1 and RREB1 contained two variants each. Using the STRING and Enrichr tools we found that these 19 genes were enriched in biological pathways associated with MS, the immune system and autoimmune diseases. Five of the 19 genes were connected to the Wnt biological pathway: AHI1, AGAP2, KCNMA1, TCF7 and TNKS. With the discovery of rare pathological variants we have contributed to the understanding of MS' genetic components and with it to the development of potential future diagnostic methods. The role of candidate genes in the development of MS requires further research via functional analyses.
Multipla skleroza (MS) je nevrodegenerativna bolezen z okoljskimi in genetskimi dejavniki tveganja, vendar je njena etiologija slabo razumljena. Izvedene so bile že številne študije s pristopom GWAS (angl. genome-wide association study), vendar potrebujemo zanesljivejše označevalce na podlagi redkih genetskih različic. Z namenom boljšega razumevanja genetskih dejavnikov MS je bilo predhodno izvedeno eksomsko sekvenciranje pri treh skupinah preiskovancev: bolnikih z družinsko obliko MS, bolnikih s sporadično obliko in kontrolni skupini. V analizo smo zajeli različice nukleotidnega zaporedja v 938 genih, ki so bili z MS predhodno povezani s pristopom GWAS. Kriteriji za izbor genskih različic so bili naslednji: 1. frekvenca manj pogostega alela (angl. minor allele frequency; MAF) < 0,05, 2. ocena orodja CADD (angl. Combined annotation dependent depletion) ⡥ 20 ter 3. odsotnost različice v kontrolni skupini in prisotnost pri vsaj eni skupini bolnikov. Tem pogojem je ustrezalo 25 različic nukleotidnega zaporedja v 19 genih. Med njimi je pet genov vsebovalo več kot eno redko različico; gen SORBS2 je vseboval tri različice, medtem ko so AGAP2, CLEC16A, ELMO1 in RREB1 vsebovali dve različici. Z orodjema STRING in Enrichr smo ugotovili, da je teh 19 genov obogatenih v bioloških poteh, ki so povezane z MS, imunskim sistemom in avtoimunskimi boleznimi. Pet od 19 genov je povezanih z biološko potjo Wnt, in sicer: AHI1, AGAP2, KCNMA1, TCF7 in TNKS. Z odkrivanjem redkih patoloških različic smo v tej raziskavi izpostavili zanesljivejše kandidatne gene za razvoj MS in s tem prispevali k razvoju diagnostičnih tehnik v prihodnosti. Vlogo kandidatnih genov pri razvoju MS bo potrebno preveriti z dodatnimi funkcionalnimi analizami.
129112
Uvod: Mladi, ki so zaključili šolanje in si želijo zaposlitve, se pogosto srečujejo s problemom zaposlitve. Zaposlitev kot priznanje njihovega dela in truda v času šolanja jim omogoča samostojnost in uresničevanje ciljev. Laboratorijska zobna protetika je specifično področje zobozdravstvene stroke, ki zahteva ustrezno kvalificirano delovno silo. Namen diplomskega dela je predstaviti zaposljivost v zobnih laboratorijih v Sloveniji, njihovo kadrovanje glede na spol, starost in izobrazbo. Zanimalo nas je tudi, s čim bi se delodajalci, ki opravljajo laboratorijske zobozdravstvene storitve v zobozdravstvenih laboratorijih, najraje ukvarjali, koliko prostih delovnih mest imajo zobozdravniki in koliko je brezposelnih zobozdravnikov. Poleg tega nas je zanimalo tudi, kakšna stališča imajo o nadaljnjem izobraževanju in zaposlovanju učenci zaključnih razredov srednje zobozdravstvene šole. Metode dela: V teoretičnem delu diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Glavni vir informacij je bila strokovna literatura v različnih znanstvenih in strokovnih revijah, knjigah in javno dostopni zbirki podatkov: V raziskovalnem delu smo uporabili metodo anketiranja, in sicer smo anketirali študente zaključnih letnikov srednje zobozdravstvene tehnične šole in petdeset naključno izbranih delodajalcev v zobozdravstvenih laboratorijih v Republiki Sloveniji. V praktičnem delu smo izdelali odstranljive alignerje za ortodontsko zdravljenje. Rezultati: Rezultati ankete kažejo, da je večina zobozdravstvenih tehnikov v zobozdravstvenih laboratorijih žensk, starih nad 50 let. Vsi, ki zaposlujejo zobne tehnike in diplomante v laboratorijski zobni protetiki, ocenjujejo, da imajo slednji boljše znanje (razen praktičnega znanja) in boljši odnos do dela, sodelavce in stranke. Po mnenju anketirancev nove tehnologije ne bodo bistveno vplivale na zmanjšanje števila zaposlenih v zobnih laboratorijih. Pri zaposlovanju novih strokovnjakov bi enako število delodajalcev angažiralo zobne tehnike in diplomirane laboratorijske dentalne protetike. Anketa med študenti zaključnih razredov srednje dentalne tehnične šole je pokazala, da jih le 34% načrtuje nadaljevanje študija na Fakulteti za zdravstvene vede v programu Laboratorijska dentalna protetika, kjer pričakujejo več praktičnega dela in boljše zaposlitvene možnosti. Po njihovem mnenju bodo nove tehnologije povzročile zmanjšanje števila zaposlenih v laboratorijih. Razprava in zaključek: Glede na rezultate je mogoče sklepati, da je velika večina zobnih tehnikov in diplomiranih laboratorijskih zobozdravnikov zaposlenih na svojem področju dela. Dejstvo je, da le približno 40% vseh študentov zaključnih razredov srednje zobozdravstvene tehnične šole ostane v svojem poklicu in po končani srednji šoli išče zaposlitev tudi na svojem področju. Če želimo povečati interes delodajalcev za vključevanje več diplomantov v laboratorijsko zobno protetiko, bi morali razmisliti o spremembi učnega načrta v smeri povečanja števila ur za praktično usposabljanje ne le na fakulteti, ampak tudi pri delodajalcih.
Introduction:Young people who completed their education and want to find a job often face the problem of employment. Employment as recognition of their work and efforts at the time of their schooling enables them to gain independence and realize their goals. Laboratory dental prosthetics is a specific area of dental profession which requires, accordingly, qualified labour. Purpose:The purpose of this diploma thesis is to present employability in dental laboratories in Slovenia, their staffing in view of gender, age and education. Furthermore, we wanted to research what laboratory dental practitioners employers in dental laboratories would prefer to engage. We were also interested in the number of vacancies for dental practitioners and the number of unemployed dental practitioners. Besides, we wanted to find out what views the students of the final grades of the secondary dental technical school hold on further education and employment. Methods: In the theoretical part of the thesis a descriptive method was used. The major source of information was technical literature in various scientific and professional journals, books and publicly accessible database. In the research part the survey method was used. We interviewed the final grade students of the secondary dental technical school and fifty randomly selected employers in dental laboratories in the Republic of Slovenia. In the practical part we made removable aligners for orthodontic treatment. Results: The results of the survey show that the majority of dental practitioners in dental laboratories are female dental technicians, aged above 50. All those who employ dental technicians and graduates in laboratory dental prosthetics estimate that the latter have better knowledge (except practical knowledge) and better attitude to work, colleagues and clients. According to respondents new technologies will not significantly affect the reduction of the employed in dental laboratories. When hiring new practitioners the equal number of employers would engage dental technicians and graduate laboratory dental prosthetists. The survey among the final grade students of the secondary dental technical school showed that only 34% of them are planning to continue their study at the Faculty of Health Sciences in the programme Laboratory Dental Prosthetics, where they expect more practical work and better employment opportunities. In their opinion new technologies will result in the decrease of the staff number in laboratories. Debate and conclusion: Given the results it can be concluded that the great majority of dental technicians and graduate laboratory dental practitioners are employed in their field of work. The fact is that only about 40% of all the final grade students of the secondary dental technical school stay in their profession and once their secondary education completed, they also seek employment in their field. If we wanted to increase the interest of employers in engaging more graduates in laboratory dental prosthetics, we should consider a change in the curriculum towards the increase of number of hours for practical training not only at the faculty but with employers as well.
Uvod: Mladi, ki so končali šolanje in so na prehodu v zaposlitev, se pogosto srečujejo s problemom zaposlovanja. Zaposlitev, ki je potrditev njihovega dela in truda v času šolanja, jim omogoča osamosvojitev in uresničitev zastavljenih ciljev. Laboratorijska zobna protetika je specifično področje zobozdravstvene dejavnosti, ki potrebuje temu primerno usposobljeno delovno silo. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti zaposljivost v zobnih laboratorijih v Sloveniji, njihovo kadrovsko strukturo glede na spol, starost in izobrazbo. Namen je tudi raziskati, katere laboratorijske zobne izvajalce bi delodajalci v zobnih laboratorijih raje zaposlili. Zanimalo nas je še, koliko je prostih delovnih mest za laboratorijske zobne izvajalce oziroma koliko je brezposelnih laboratorijskih zobnih izvajalcev. Ugotavljali smo tudi, kako na nadaljnje izobraževanje in zaposlitev gledajo dijaki zaključnih letnikov zobotehnične srednje šole. Metode dela: V teoretičnem delu diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Glavni vir informacij je bila strokovna literatura, ki je objavljena v strokovnih in znanstvenih revijah, knjigah in javno dostopnih bazah podatkov. V raziskovalnem delu diplomskega dela smo uporabili metodo anketiranja dijakov zaključnih letnikov zobotehnične srednje šole in petdeset naključno izbranih delodajalcev v zobnih laboratorijih v Republiki Sloveniji. V praktičnem delu smo izdelali snemne folije za ortodontsko zdravljenje. Rezultati: Rezultati ankete so pokazali, da je v zobnih laboratorijih večina zaposlenih zobotehnikov, žensk, starih nad 50 let. Vsi, ki imajo zaposlene zobotehnike in diplomirane laboratorijske zobne protetike, ocenjujejo, da imajo diplomirani laboratorijski zobni protetiki boljše znanje (razen praktičnega znanja) in odnos do dela, sodelavcev in naročnikov. Po mnenju anketirancev nove tehnologije ne bodo bistveno vplivale na zmanjšanje števila zaposlenih v zobnih laboratorijih. Pri odločanju za nove sodelavce bi enako število delodajalcev zaposlilo zobotehnike in diplomirane laboratorijske zobne protetike. Z raziskavo med dijaki zaključnih letnikov zobotehnične srednje šole smo ugotovili, da samo 34 % dijakov načrtuje nadaljevanje šolanja na Zdravstveni fakulteti – na programu Laboratorijska zobna protetika, od nadaljnjega šolanja pričakujejo več praktičnega znanja in boljše možnosti za zaposlitev. Po mnenju dijakov bodo nove tehnologije vplivale na zmanjšanje števila zaposlenih v laboratorijih. Razprava in zaključek: Glede na rezultate lahko sklepamo, da je velika večina tako srednješolsko kot visokošolsko izobraženih laboratorijskih zobnih izvajalcev zaposlena na svojem področju. To velja ob dejstvu, da samo okrog 40 % vseh dijakov zaključnih letnikov zobotehnične srednje šole ostaja v svoji stroki in po končanem izobraževanju tudi išče zaposlitev na svojem področju. Če bi želeli povečati zanimanje delodajalcev za zaposlitev diplomiranih laboratorijskih zobnih protetikov, bi morali razmisliti o spremembi kurikuluma v smeri večjega števila ur praktičnega izobraževanja tako na fakulteti kot pri delodajalcih.
127381
Glavni predmet raziskovanja je graščina Plevna, ki se nahaja na sredini gozda, na vrhu griča, severno od mesta Žalec. V diplomskem delu avtorica predstavi graščino Plevna z njeno okolico in dogajanjem v njej od njenega nastanka skozi izbrana časovna obdobja do danes. Zanimal jo je predvsem čas po drugi svetovni vojni, ko je prišlo do menjave lastništva, iz privatne v javno last, kasneje pa v deljeno lastništvo med občino Žalec in baronico Elizabeth Wildburg z Dunaja skozi dolgotrajen denacionalizacijski proces. Avtorico je zanimalo, kakšne so spremembe v namenu gradnje in možnosti revitalizacije v prihodnosti, v nalogi pa želi izpostaviti tudi težavno stanje na področju varstva kulturne dediščine, predvsem velike in nekoč priviligirane naselbinske enote, ki so od druge polovice 20. stoletja vse bolj izgubljale svoj nekdaj viden gospodarski in kulturni pomen. Raziskava temelji na arhivskih virih, obstoječi literaturi in informacijah, ki jih je avtorica pridobila. Z raziskavo želi opozoriti na pomen kulturne dediščine, odnos družbe in ljudi do današnjega dne, ki je močno degradiral takšne in podobne ostanke ekonomike in kulture iz preteklosti, predvsem pa poiskati možnosti za revitalizacijo graščine in njenega območja.
The main object of research is manor Plevna, which is located in the middle of the forrest, on top of a flat hill, north of the town of Žalec. In the thesis, the author presents manor Plevna with it's surroundings and the events in it from it's creation through selected time periods to the present day. She was particulary interested in the period after the Second World War, when there was a change of ownership, from private to public ownership and later to shared ownership between the municipality of Žalec and baroness Elizabeth Wildburg from Vienna through a long denationalisation process. The author was interested in changes in the purpose of the building and the possibility of revitalisation in the future. In the thesis, she also aims to highlight the difficult situation in the field of cultural heritage protection, especially large and once privilged settlement units, which have increasingly lost their once visible economic and cultural significance since the second half of the 20th century. The research is based on archive sources, existing literature and informations the author obtained. With the research she wants to draw attention to the importance of cultural heritage, the attitude of society and people to this day strongly degraded such and similair remnants of the economz and culture from the past and especially to find opportunities for revitalisation of the manor and its area.
Osrednji predmet raziskave je graščina Plevna, ki leži na sredi gozda, na vrhu položnega griča, severno od mesta Žalec. Avtorica v nalogi predstavi graščino Plevna z okolico ter dogajanje v njej od nastanka v 19. stoletju do danes. Zanimal jo je zlasti čas po drugi svetovni vojni, ko je prišlo do sprememb lastništva iz zasebne v javno last in kasneje do deljenega lastništva med občino Žalec in baronico Elizabeth Wildburg z Dunaja skozi dolg postopek denacionalizacije. Zanimale so jo spremembe namembnosti stavbe in možnosti revitalizacije v prihodnosti. V nalogi želi izpostaviti tudi težke razmere na področju varstva kulturne dediščine, še posebej velikih in nekoč privilegiranih poselitvenih enot, ki so od druge polovice 20. stoletja vse bolj izgubljale svoj nekdaj viden gospodarski in kulturni pomen. Raziskava temelji na arhivskih virih, obstoječi literaturi in informacijah, ki jih je avtorica pridobila od nekdanjih živečih na graščini, ter institucij, ki so tako ali drugače povezane z njo. Z raziskavo želi opozoriti na pomen kulturne dediščine, odnos družbe in ljudi do danes močno razgrajenih takšnih in podobnih ostalin gospodarstva in kulture iz preteklosti in predvsem poiskati možnosti za revitalizacijo graščine in njenega območja.
141118
Družbeni mediji pridobivajo nov zagon in vplivajo na številna področja našega življenja. V diplomskem delu raziskujemo in analiziramo odnos med deviznim trgom (imenovanim tudi Forex) in družbenimi mediji. Natančneje, analiziramo teme v zvezi z menjalnim tečajem EUR / USD zaradi velikega obsega trgovanja valutnega para. Analizirali smo Twitter v razponu treh let. Zbrali smo podatke o tržnih gibanjih, dogodkih in objavah na Twitterju. Na tweetih smo označili pričakovanja avtorjev o gibanju Forex. Z analizo tvitov in tvitanja uporabnikov o EUR in USD smo odkrili skupine uporabnikov, ki se obnašajo drugače, in oblikovali model za razvrščanje uporabnikov v te skupine. Model je osnova našega raziskovanja in ugotovitev. Razvili smo spletno aplikacijo za vizualizacijo in brskanje po podatkih in rezultatih analiz. Aplikacija je omogočila hitro analizo in razhroščevanje le-teh. Dogodki, povezani z EUR in USD, imajo velik vpliv na tržna gibanja. Preučili smo odnose med dogajanji na Forexu in razpoloženjem na Twitterju v času dogodkov. Analizirali smo uspešnost različnih skupin uporabnikov ob dogodku (t.i. finančne objave v ZDA in EU), kar običajno povzroči znatno povečanje števila uporabnikov Twitterja. Predvideni rezultati skupin uporabnikov se razlikujejo glede na opisovanje gibanj na trgu, nekatere skupine uporabnikov pa dajejo boljše rezultate od profesionalnih analitikov, kar kaže na učinkovitost našega modela klasifikacije uporabnikov.
Social media are gaining an unprecedented momentum as well as impact on many areas of our life. In this thesis we investigate and analyse the relationship between foreign exchange market (also called Forex) and social media. Specifically, we analyse topics concerning EUR/USD exchange rate because of the large trading volume of the currency pair. We analysed Twitter in the span of three years. We gathered the data on market movements, events, and Twitter posts. We annotated the tweets with authors' expectation of the Forex movement. By analysing tweets and users tweeting about EUR and USD, we discovered groups of users that behave differently and devised a model for classifying users into these groups. The model is the basis of our research and findings. We developed a web application for visualisation and browsing the data and results of the analyses. This application enabled fast analysis and debugging of it. Events connected to EUR and USD have high influence on market movements. We studied the relations between Forex movements and Twitter sentiment around the time of events. We analysed the performance of different user groups around the events (i.e. financial announcements in the USA and EU), which usually result in significant increase of Twitter volume. Predictive performance of the user groups varies in terms of describing market movements. Certain user groups give better results than professional analysts which shows efficiency of our user classification model.
Družabna omrežja nezadržno rastejo, kot tudi njihov vpliv na vsa področja življenja. V naši nalogi smo raziskovali in analizirali odnose med valutnim trgom (imenovanim tudi Forex) in družabnimi omrežji. Posebej smo analizirali vsebine, ki zadevajo valutni tečaj EUR/USD zaradi velikega trgovalnega obsega tega para. Družabno omrežje Twitter smo analizirali v obdobju treh let. Zbrali smo podatke o gibanjih valutnega tečaja, podatke o dogodkih in tvite. Tvite smo anotirali na podlagi vsebine oziroma pričakovanj avtorjev glede gibanja tečajev. Z analizo uporabnikov Twitterja in tvitov v povezavi z EUR in USD smo odkrili skupine uporabnikov z različnimi obnašanji. Na podlagi ugotovitev smo razvili model za klasifikacijo uporabnikov v skupine. Ustvarjen model predstavlja osnovo raziskave in ugotovitev. Razvili smo spletno aplikacijo za prikaz podatkov, pregled podatkov in prikaz rezultatov analiz. Aplikacija nam omogoča hitro analizo in razhroščevanje le-te. Dogodki povezani z EUR in USD imajo velik vpliv na gibanje tečajev. Analizirali smo povezave med gibanji tečajev na Forexu in sentimentom tvitov v času okoli dogodkov. Analizirali smo uspešnost napovedovanja različnih skupin uporabnikov v času dogodkov (npr. izjave vplivnih finančnih ustanov v EU in ZDA). Običajno se to izrazi v povečanem številu tvitov. Skupine uporabnikov se razlikujejo v moči napovedovanja valutnih gibanj. Nekatere skupine uporabnikov so pri napovedovanju valutnih gibanj celo uspešnejše od poklicnih analitikov, kar potrjuje uspešnost našega modela.
95134
Vloga poezije pri poučevanju tujih jezikov je v preteklosti doživela veliko sprememb in se še naprej razvija do danes. Medtem ko Skupni evropski referenčni okvir za jezike (SRN) podpira uporabo literature in s tem poezije, je splošno razširjeno dojemanje glede poučevanja tujih jezikov, da je poezija oddaljena in obrobna, njen jezik je preveč zapleten in predvsem nima komunikacijskih elementov. Zaradi tega se je pojavila razprava o možnosti uporabe določenih delov literarnih besedil pri poučevanju ali prilagajanju izvirnih besedil glede na potrebe študentov. Poezija velja za avtentično besedilo, ki ga je mogoče uporabiti kot odskočno desko pri pouku tujega jezika, katerega osnovni namen je komunikacija. Izbira ustrezne poezije ni enostavna, zato se mnogi učitelji izogibajo temu koraku. Z upoštevanjem ustrezne metodologije pa se lahko kompleksnost tega procesa bistveno zmanjša. Ko je poezija izbrana, lahko razvijemo številne izobraževalne dejavnosti, da bi lahko sledili zastavljenim ciljem. Nato je učiteljeva naloga, da uporabi izobraževalne dejavnosti, ki ustrezajo ravni učne ure.
The role of poetry in foreign language teaching has undergone many changes in the past and continues to evolve to this day. While the Common European Framework of Reference for Languages (CEFR) endorses the use of literature, and thus poetry, the widespread perception with regard to foreign language teaching is that poetry is remote and marginal, its language is too complex, and, above all, lacks communication elements. For that reason, a discussion arose on the possibility of using specific parts of literary texts in teaching or adapting original texts according to the students' needs. Poetry is considered an authentic text that may be used as a stepping stone for a foreign language lesson, the primary purpose of which is communication. It is not easy to choose appropriate poetry, therefore many teachers avoid taking this step. By following a suitable methodology, however, the complexity of this process can be significantly reduced. Once poetry has been chosen, there are numerous educational activities that we can develop in order to pursue the objectives set. It is then the teacher's task to use educational activities appropriate to the level of the lesson.
El papel de la poesía en la enseñanza de las lenguas extranjeras ha cambiado mucho y está en una evolución continua. Aunque el Marco común europeo de referencia para las lenguas (MCER) recomiende también el uso de la literatura, y por supuesto de la poesía, en las clases de lenguas extranjeras, está bastante difundida la creencia que la poesía es algo aislado y lejano. Se evalúa la lengua de la poesía como algo demasiado complejo y carente de elementos comunicativos. Por eso se ha desarrollado un debate sobre la posibilidad de presentar solo un fragmento de un texto literario o de adaptarlo al nivel de los aprendientes. La poesía es un texto auténtico que puede ser el punto de salida de una clase de lengua extranjera que tiene como objetivo principal la comunicación. Elegir el poema adecuado no es un proceso fácil, por eso, muchos profesores abandonan esta posibilidad. Sin embargo, siguiendo una metodología adecuada, la selección de la poesía resultará menos compleja. Después de la selección, hay muchísimas actividades que se pueden crear según los objetivos, siendo el profesor el que define el nivel de la clase con su selección de las actividades. Il ruolo della poesia nelle ore di lingua straniera ha cambiato molte volte ed è in continua evoluzione. Sebbene il Quadro comune europeo di riferimento per la conoscenza delle lingue (QCER) consigli anche l’uso della letteratura, e quindi della poesia, nelle ore di lingua straniera, è molto diffuso il pensiero che la poesia sia un qualcosa di isolato e lontano. La lingua presente nella poesia viene vista come troppo complessa e soprattutto carente di elementi comunicativi. Per questo motivo è nato il dibattito sulla possibilità di presentare solo una parte di un testo letterario o di adattarli in base al livello degli apprendenti. La poesia è vista come un testo autentico che può essere il punto di partenza di una lezione di lingua straniera con obiettivo principale la comunicazione. Scegliere la poesia adeguata non è un processo facile, per questo, a volte, molti docenti la tralasciano. Tuttavia, seguendo una metodologia adeguata, la scelta della poesia può essere meno complessa. Una volta selezionata la poesia ci sono moltissime attività didattiche che si possono creare a seconda degli obiettivi prefissi. È il docente che attraverso le attività didattiche influirà sul livello della lezione. Vloga poezije pri poučevanju tujega jezika se je s časom spreminjala in se še danes stalno razvija. Čeprav Skupni evropski jezikovni okvir (SEJO) priporoča rabo literature in torej tudi poezije, je pri urah tujih jezikov zelo razširjeno mnenje, da je poezija nekaj marginalnega in oddaljenega, njen jezik naj bi bil preveč zapleten, predvsem pa naj bi v njem primanjkovalo komunikacijskih elementov. Iz teh razlogov se je razvila debata o možnosti tega, da se pri poučevanju poslužimo samo določenega dela literarnega besedila oziroma o priredbah izvirnega besedila glede na potrebe učencev. Poezija velja za avtentično besedilo, ki je lahko izhodiščna točka za učno uro tujega jezika, pri kateri je glavni cilj komunikacija. Izbira prave poezije ni lahek proces, zato učitelji včasih ta korak opustijo. Če sledimo primerni metodologiji, je sicer izbira poezije lahko manj zapletena. Ko smo poezijo izbrali, si z njo lahko pomagamo za številne didaktične dejavnosti, ki jih oblikujemo glede na zastavljene cilje. Pri tem je učitelj tisti, ki z didaktičnimi dejavnostmi vpliva na raven učne ure.
116004
Z dielektrično analizo smo raziskali vpliv termičnega praznjenja (DB) na dielektrične lastnosti smrekovega lesa (Picea abies (L. Karst.). Z dielektrično analizo smo določili dielektrično konstanto (tj. permitivnost) in škodni koeficient pri različnih frekvencah. Nastale spremembe na lamelnih vzorcih različnih debelin smo primerjali s spremembo mase in vsebnosti vlage. Ugotovljen je bil pomemben vpliv plazme, ki je povzročil povečanje dielektrične konstante za približno 2% in zmanjšanje mase vzorca neposredno po plazemski obdelavi za približno 14%, medtem ko smo zaznali zmanjšanje vsebnosti vlage le za približno 0,6% in ustrezno spremembo škodnega koeficienta. Na splošno so mehanizmi opaženih sprememb še vedno nejasni in se zdijo večinoma nepovezani s kemičnimi spremembami, ki so jih do sedaj povzročale kemijske spremembe na površinah lesa.
The effects of dielectric barrier discharge (DBD) plasma treatment on the dielectric properties of Norway spruce wood (Picea abies (L.) Karst.) were investigated using dielectric analysis. Dielectric constant (i.e. permittivity) and loss coefficient were determined at various frequencies. The resulting changes on lamellae specimens of different thicknesses were compared with the change in mass and moisture content. A significant influence of the plasma was found, leading to an increase of the dielectric constant by about 2%, and a decrease of sample mass directly after the plasma treatment by approx. 14%, whereas a reduction in moisture content by only about 0.6% and a corresponding change in loss coefficient were detected. Overall, the mechanisms of the observed changes remain unclear and seem mainly uncorrelated with the hitherto known chemical changes in wood surfaces caused by similar plasma discharges.
Vpliv obdelave z dielektrično barierno razelektritveno (DBD) plazmo na dielektrične lastnosti smrekovega lesa (Picea abies (L.) Karst.) smo raziskovali z dielektrično analizo. Pri različnih frekvencah smo določili dielektrično konstanto in faktor dielektričnih izgub. Nastale spremembe na vzorcih lamel različnih debelin smo primerjali s spremembo mase in vlažnosti. Ugotovljen je bil pomemben vpliv obdelave s plazmo, kar je povzročilo povečanje dielektrične konstante za približno 2 % in zmanjšano maso vzorca neposredno po plazemski obdelavi, medtem ko je bilo zaznano zmanjšanje vlažnosti za približno 0,6 % in ustrezno povečanje tangensa izgubnega kota. Na splošno mehanizmi opaženih sprememb ostajajo nejasni in se zdijo v glavnem nepovezani z do zdaj znanimi kemičnimi spremembami na površinah lesa, ki jih povzročajo podobne plazemske razelektritve.
125682
Lesena transportna embalaža je dokaj enostaven izdelek za zagotavljanje varnosti transportiranega blaga. Merske tolerance so podane v milimetrih in v skladu s tem je proizvodni proces ustrezno prilagojen. Kljub temu, da je izdelek zelo enostaven, je še vedno izpostavljen vsem tržnim in tehničnim zahtevam, ki jih je mogoče opisati z uporabo 4P glavnega izdelka, cene, mesta in promocije. Diplomsko delo je posredno osredotočeno na ceno izdelka. Z namenom podjetja, da bi označili svoje mesto na trgu, so vsi vidiki konkurenčnosti poskrbljeno, predvsem stroški za trajnost. V diplomskem delu smo se zato osredotočili na racionalizacijo nekaterih delovnih operacij z namenom prihranka časa izdelave. Najprej smo na podlagi teoretičnih osnov analizirali trenutno stanje proizvodnega procesa in nadaljevali z natančno časovno analizo posameznega proizvodnega postopka. Spoznali smo proizvodno operacijo, s katero lahko enostavno skrajšamo proizvodne čase. Zato smo zasnovali sistem pozicioniranja, ki ga je mogoče uporabiti v podobnih delovnih postopkih. Delo z roko v roki z novo strukturo proizvodnega procesa bi povečalo konkurenčnost izdelka.
Wooden transport packaging is a fairly simple product for providing safety of transported goods. Measurement tolerances are given in milimeters and according to that, so is the manufacturing process properly adjusted. Even though the product is very simple, it is still exposed to all marketing and technical requirements, which can be described using 4P principal: Product, Price, Place and Promotion. The thesis is indirectly focused on price of the product. With the company's intention of marking its place on the market, all aspects of competitiveness are being taken care of, especially expense durability. The thesis is therefore focused on racionalization of some work operations with intention of saving on manufacturing times. First we analyze present state of manufacturing process based on theoretical basics and we continue with precise time analysis of each manufacturing operation. We discover the manufacturing operation on which we can easily reduce manufacturing times. Therefore we design a positioning system which can be applied in similar working procedures. Working hand-in-hand with a new manufacturing process structure, it would increase product's competitiveness.
Lesena transportna embalaža je dokaj preprost izdelek, namenjen zaščiti različnega blaga med transportom. Tolerance njenih dimenzij se podajajo v milimetrih in temu je prilagojen tudi proizvodni proces. Tudi tako enostaven izdelek pa je podvržen vsem tržnim, tehničnim in tehnološkim zahtevam, ki jih lahko opišemo z marketinškim principom 4P (Product, Price, Place, Promotion = Izdelek, Cena, Distribucija, Promocija). Diplomska naloga je posredno osredotočena na ceno izdelka. Z namenom, da bi podjetje utrdilo svoj položaj na trgu in še povečalo tržni delež, želijo izboljšati vse elemente konkurenčnosti, med katerimi izstopa stroškovna vzdržnost. Pričujoče delo je zato osredotočeno na racionalizacijo določenih delovnih operacij z namenom ustvariti prihranke na izdelovalnih časih. V nalogi je najprej opisano aktualno stanje proizvodnega procesa v odnosu na teoretične osnove, nadaljuje pa se z natančno časovno analizo posameznih proizvodnih operacij. Na osnovi opazovanja in meritev smo definirali delovno operacijo, pri kateri je z majhnimi stroški možno doseči največji učinek glede izdelovalnega časa. V nalogi smo v ta namen zasnovali pozicionirni sistem, ki ga je možno uvesti tudi v sorodnih proizvodnjah znotraj in izven skupine. Kombinacija laserskega projektorja in pozicionirnih elementov dopušča uvedbo že v obstoječo proizvodnjo, prioritetno pa je namenjena za nov proizvodni obrat, v katerem bo tudi sodobnejša struktura proizvodnega procesa pripomogla k povečanju konkurenčnosti izdelka.
129170
V današnji družbi se agresivnost in nasilje bojita in poskušata biti preprečena tako ali drugače. S tem se lahko najučinkoviteje spopademo, če vemo, kaj sproži agresijo. Psihološke teorije agresivnega vedenja kot vzroke navajajo notranje dejavnike, zunanje dejavnike ali njihov medsebojni vpliv. Vsaka teorija se osredotoča predvsem na enega od vzrokov; agresivno vedenje pa lahko v celoti razložimo le z upoštevanjem vseh vzrokov. Posameznik je konstitucija telesa, duše in duha in nemogoče bi bilo a priori izključiti vpliv misli ali čustev na njegovo vedenje. Razumevanje vzrokov agresivnega vedenja nam lahko pomaga pri profesionalnem delu s tistimi, ki so se v preteklosti obnašali agresivno in so bili za to celo obsojeni, vendar želimo preprečiti povratništvo oziroma ponovitev agresivnega vedenja. Pri tem nam lahko pomagajo psihološki testi za napovedovanje povratništva, saj se večinoma uporabljajo za natančno napovedovanje, kateri storilci bodo ponovili nasilno kaznivo dejanje. Slovenija do sedaj ni posvečala pozornosti napovedovanju povratništva, letos pa je bil sprejet Zakon o probaciji, ki med drugim določa, da mora Svet Republike Slovenije za probacijo strokovno obravnavati vsako osebo, vključeno v probacijo. To vključuje pomoč pri ugotavljanju vzrokov, ki so vplivali na kazniva dejanja, in pri njihovem preprečevanju, pomoč pri reševanju osebnih stisk in težav, pomoč pri urejanju življenjskih razmer in vzpostavljanju sprejemljivih oblik vedenja. Za pripravo osebnih načrtov ali poročila za sodišče, državno tožilstvo ali komisijo za pogojni izpust, mora poskusna enota opraviti oceno tveganja in potrebe po strokovni obravnavi, da bi bila vključitev v družbo uspešnejša, kar kaže na prihodnjo uveljavitev psiholoških testov za napovedovanje povratništva tudi v naši državi.
In today’s society aggression and violence are feared and try to be prevented one way or another. This can be tackled most effectively if we know, what triggers aggression. Psychological theories of aggressive behaviour list as causes internal factors, external factors or their mutual influence. Each theory focuses mostly on one of the causes; however aggressive behaviour can be in its entirety explained only by considering all causes. An individual is a constitution of body, soul and spirit and it would be impossible to a priori exclude the effect of thoughts or emotions on one’s behaviour. Understanding what causes aggressive behaviour can help us work professionally with those, who had behaved aggressively in their past and had been even convicted for it, but we want to prevent recidivism or the repetition of their aggressive behaviour. Psychological tests to predict recidivism can help at that, as they are mainly used to predict with high accuracy which offenders will repeat violent criminal act. Until now Slovenia has not been paying attention to predicting recidivism, but this year the Probation Act has been adopted, which, among other things, states that the Board of Republic of Slovenia for probation must treat professionally every person included in probation. That includes help in identifying causes, which influenced criminal acts, and in preventing them, help in solving personal distress and problems, help in arranging living conditions and establishing acceptable forms of behaviour. In order to prepare personal plans or make a report for court, public prosecutor or parole committee, the probation unit should make a risk and need assessment for professional treatment in order to make inclusion in society more successful, which points to a future enforcement of psychological tests to predict recidivism also in our country.
Agresivnosti in nasilništva se v današnji družbi bojimo boji in ju na vsak način poskušamo preprečiti. Tega se lahko najbolj učinkovito lotimo, če vemo, zakaj do agresivnosti sploh prihaja. Psihološke teorije vzrokov agresivnega vedenja kot vzroke pojmujejo notranje dejavnike, zunanje dejavnike, ali pa vzajemni vpliv obojih. Vsaka od teorij se osredotoča predvsem na enega od vzrokov, vendar pa lahko agresivno vedenje najbolj celovito pojasnimo prav z upoštevanjem vseh. Posameznik je namreč celota telesa, duše in duha in nemogoče bi bilo kar a priori izključiti vpliv misli ali čustev na posameznikovo vedenje. Razumevanje, zakaj do agresivnega vedenja prihaja, nam lahko pomaga tudi pri strokovnemu delu s tistimi, ki so se že vedli agresivno in so bili za to celo obsojeni, pa želimo njihovo ponavljanje agresivnega vedenja, torej povratništvo, preprečiti. Pri tam so nam v pomoč lahko psihološki testi za napovedovanje povratništva, ki so namenjeni predvsem temu, da se z visoko stopnjo verjetnosti predvidi, kateri storilci kaznivih dejanj bodo v kratkem času znova ponovili nasilno kaznivo dejanje. V Sloveniji do sedaj napovedovanju povratništva nismo posvečali pretirane pozornosti, letos pa je bil sprejet Zakon o probaciji, ki med drugim Upravi Republike Slovenije za probacijo nalaga strokovno obravnavo oseb, ki so vključene v probacijo, kar obsega pomoč pri identifikaciji vzrokov, ki so vplivali na storitev kaznivega dejanja in pri njihovem odpravljanju, pomoč pri razreševanju osebnih stisk in težav, pomoč pri urejanju življenjskih okoliščin in vzpostavljanju sprejemljivih oblik vedenja. Za potrebe priprave osebnega načrta oziroma za izdelavo poročila za sodišče, državnega tožilca ali komisijo za pogojni odpust, naj bi probacijska enota izdelala oceno dejavnikov tveganja in potreb po strokovni obravnavi za uspešnejšo vključitev osebe v družbo, kar nakazuje na bodočo uveljavitev psiholoških testov za napovedovanje povratništva tudi pri nas.
96439
V nalogi so predstavljeni načini okužbe s SARS-CoV-2, vplivi meteoroloških parametrov na širjenje virusa, primerjava ASHRAE in REHVA standardov za reševanje navzkrižne okužbe, podrobna primerjava med virusi, ki so podobni SARS-CoV-2, vpliv relativne vlažnosti, temperatura na preživetje virusov in učinkovitost filtrov ter vrste filtracije na zaustavitev širjenja virusa med predihavanjem.
The study represents ways of infection with SARS-CoV-2, effects of meteorological parameters on the spreading of the virus, comparison of ASHRAE and REHVA standards for solving the cross-infection. Detailed comparison between viruses, similar to SARS-CoV-2, influence of relative humidity, temperature on survivability of the viruses and effectiveness of filters and types of filtration on stopping the spread of the virus during ventilation.
V delu so predstavljeni načini okužbe z virusom SARS-CoV-2, vplivi različnih parametrov na širjenje tega virusa in primerjava ASHRAE in REHVA standardov za reševanje problema navzkrižne okužbe. Podrobneje so primerjani virusi, sorodni z SARS-CoV-2, vpliv relativne vlažnosti, temperature na preživetje virusov ter učinkovitosti filtrov in filtracije na zajetje virusa med prezračevanjem.
137484
V diplomskem delu z naslovom Uporaba naravnih materialov v likovni umetnosti sem po mnenju in izkušnjah vzgojiteljev predstavila teoretični del likovnega izražanja otrok v predšolskem obdobju, ki je zajemal poglavja o likovnih dejavnostih, o značilnostih otrokovega mišljenja, o razvoju in stopnjah likovnega izražanja otrok, o likovnih načelih, med katerimi so najpomembnejši načelo ustvarjanja, likovna področja umetnosti in načrtovanje likovnih dejavnosti ter o vlogi vzgojitelja v vrtcu. Predstavila sem tudi naravo, zavedanje, cenjenje in doživljanje narave, njene naravne materiale in njihovo uporabo v likovni in gozdni pedagogiki, v empiričnem delu pa sem s pomočjo anketnega vprašalnika raziskala mnenja in izkušnje vzgojiteljev po Sloveniji o pomenu in uporabi naravnih materialov na vseh področjih, predvsem v likovni umetnosti, ter o poznavanju in uporabi naravnih materialov v krajinski umetnosti in ugotovila, da imajo vzgojitelji v večini primerov pozitivna mnenja in izkušnje z naravnimi materiali. Uporaba naravnih materialov v vrtcu se jim zdi pomembna in jih pogosto uporabljajo na vseh področjih svojega dela, tudi pri umetnosti.
In my thesis entitled Using natural materials in art, according to preschool teachers' opinions and experiences I presented the theoretical part of the children's artistic expression in the pre-school period, which included chapters on art activities, the characteristics of children's thinking, the development and stages of the children's artistic expression, the principles of art, among which the main one is the principle of creativity, the artistic areas of art and the planning of art activities and the role of the kindergarten teacher. I also presented nature, awareness, appreciation and experiencing of nature, its natural materials and their use in art and forest pedagogy. In the empirical part, I used a questionnaire to investigate the opinions and experiences of kindergarten teachers across Slovenia on the importance and the use of natural materials in all areas, especially in art, and the knowledge and use of natural materials in landscape art. I have found out that preschool teachers mostly have positive opinions and experiences with natural materials. They find the use of natural materials in kindergarten important and they often use them in all areas of their work, including art.
V teoretičnem delu diplomskega dela z naslovom Uporaba naravnih materialov pri likovnosti po mnenju in izkušnjah vzgojiteljev sem predstavila likovno izražanje otrok v predšolskem obdobju, v katerem sem zajela poglavja o likovnih dejavnostih, značilnosti otrokovega mišljenja, razvoj in stopnje likovnega izražanja otrok, načela likovne umetnosti, med katerimi je glavno načelo ustvarjalnosti, likovna področja likovnosti ter načrtovanje likovnih dejavnosti in vlogo vzgojitelja. Predstavila sem tudi naravo, zavedanje, spoštovanje in doživljanje narave ter njene naravne materiale in njihovo uporabo pri likovnosti, krajinski umetnosti in gozdni pedagogiki.V empiričnem delu sem s pomočjo anketnega vprašalnika raziskala, mnenja in izkušnje vzgojiteljev po vsej Sloveniji o pomembnosti in uporabi naravnih materialov na vseh področjih, še posebno na likovnem ter poznavanje in uporabo naravnih materialov. Ugotovila sem, da imajo vzgojitelji večinoma pozitivna mnenja in izkušnje z naravnimi materiali. Uporaba naravnih materialov v vrtcu se jim zdi pomembna in jih pri svojem delu pogosto uporabljajo na vseh področjih, tudi pri likovnosti.
144873
Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del vsebuje osnovno predstavitev uporabljenih varilnih metod, in sicer prenosa kovinskih inertnih plinov (MIG) in varjenja s trenjem (FSW). Na podlagi bibliografskih virov so v teoretičnem delu opredeljeni tudi drugi načini varjenja aluminija na s cinkom prevlečeno pločevino, ki se uporabljajo v praksi. Praktični del diplomskega dela vsebuje opise varilnih poskusov, testov in analiz, ki so bili izvedeni z namenom ugotavljanja kakovosti spoja. Prekrivne spoje aluminijeve zlitine (AA5086) in s cinkom prevlečene kovine s prevleko treh različnih debelin smo natezno testirali, izmerili trdoto na podlagi izbranega prereza vzorca in izvedli metalografsko analizo. V nadaljevanju smo izvedli tudi elektrokemično korozijsko raziskavo, kjer smo vzorce za 480 ur izpostavili omaram s slano meglico. Na podlagi raziskave smo lahko ocenili vpliv metode varjenja, vnosa energije in debeline sloja s cinkom na kakovost kovinskih spojev. S pomočjo korozijskih raziskav smo v diplomskem delu prikazali trajnost spojev in opisali potek korozije v omari za pršenje soli.
This master's thesis comprises a theoretical and a practical part. The theoretical part contains the basic presentation of the used welding methods, namely metal inert gas (MIG) cold metal transfer (CMT) and friction-stir welding (FSW). Based on the bibliographical sources, the theoretical part also defines other methods of welding aluminum to zinc-coated sheet metal that are used in practice. The practical part of the thesis contains descriptions of the welding experiments, tests, and analyses carried out in order to determine the quality of the joint. We tensile-tested overlap joints between aluminum alloy (AA5086) and zinc-coated metal with coatings of three different thicknesses, measured the hardness on the basis of a selected-sample cross-section, and carried out a metallographic analysis. In continuation, we also conducted an electro-chemical corrosion research, exposing the samples to a salt spray cabinet for 480 hours. On the basis of the research, we were able to estimate the effect of the welding method, energy intake, and the thickness of the zinc-coating layer on the quality of the metal joints. By means of corrosion research, we have demonstrated the durability of the joints and described the process of corrosion in a salt spray cabinet.
Cilj raziskave je bil predstaviti postopek izdelave in analizo zvarnih spojev med aluminijem in pocinkano pločevino. Teoretičen del zajema osnovno predstavitev uporabljenih načinov spajanja, MIG CMT in varjenje z gnetenjem (FSW). Na podlagi pregleda literature, so poleg zapisani tudi ostali uporabljeni postopki za spajanje aluminija s pocinkano pločevino, ki se jih poslužujejo v praksi. Praktični del zajema opise eksperimentov spajanja, ter opise preizkusov in analiz, ki smo jih izvedli za določitev kakovosti spoja. Prekrivni spoj aluminijeve zlitine AA 5086 in pocinkane pločevine s tremi različnimi debelinami cinka smo testirali na natezno trdnost, opravili smo meritev trdote po prerezu po metodi Vickers in izvedli metalorgrafsko analizo. Višjo natezno trdnost so dosegli vzorci varjeni po postopku MIG CMT. Zatem smo izvedli še elektrokemijske preiskave korozije in vzorce izpostavili v slani komori za 480 h. Na podlagi izvedenih preiskav smo ocenili vpliv varilnega postopka, vnosa energije in debeline nanosa cinkove plasti na kakovost izdelanih zvarov. Iz korozijski preiskav smo prikazali korozijsko odpornost spojev in opisali pojav, ter napredovanja korozije v slani komori. Višjo korozijsko odpornost po elektrokemijskih preiskavah so dosegli vzorci, ki so bili varjeni s postopkom MIG.
95462
Zasnovali smo in 3D tiskali konektorje, ki so nam skupaj s preprostimi lesenimi elementi omogočili, da smo sestavili estetsko zanimivo mizo, ki ustreza zahtevam sorodnih standardov. Miza je bila zasnovana tako, da jo je mogoče enostavno sestaviti brez potrebe po posebnem orodju. Zasnovana je bila s pomočjo programa SolidWorks, v katerem smo preizkusili tudi različne variante povezav s simulacijami obremenitve. Izbrano varianto konektorjev smo nato 3D-natisnili iz polimera PLA, za ostale dele mize pa smo uporabili topol vezane plošče in borove elemente Lesene dele in 3D-tiskane dele smo sestavili z enokomponentnim poliuretanskim lepilom in vijaki, mizo pa smo nato testirali po metodah standarda SIST EN 1730: 2012 in po zahtevah standarda SIST EN 12521: 2010. Tabela ni opravila začetnega preskusa navpične obremenitve, ker so odpovedali trije vezni elementi. Na podlagi testiranj in simulacij smo nato zasnovali še tretjo različico tabele. Simulacije v programu so pokazale, da tabela lahko prenese večje obremenitve in ima manjše deformacije. Ugotovili smo, da je možno izdelati mizo s 3D konektorji, vendar je še vedno potrebna optimizacija celotnega procesa, da bi zadostili zahtevam standarda SIST EN 1730: 2012.
We designed and 3D printed connectors that, along with simple wooden elements, allowed us to assemble an aesthetically interesting table that meets the requirements of the related standards. The table was designed to be easily assembled without the need for special tools. It was designed using the SolidWorks program, in which we also tested various connection variants with load simulations. The selected variant of the connectors was then 3D-printed from PLA polymer, and for the other parts of the table we used poplar plywood and pine elements. The wooden parts and 3D-printed parts were assembled using one-component polyurethane glue and screws. The table was then tested according to the methods of the SIST EN 1730: 2012 standard and the requirements of the SIST EN 12521: 2010 standard. The table failed the initial vertical load test because three connecting elements failed. Based on testing and simulations, we then designed another, third version of the table. The simulations in the program showed that this table could withstand higher loads and had lower deformations. We concluded that it was possible to produce a table with 3D connectors, but optimization of the whole process is still needed to meet the requirements of the standard SIST EN 1730: 2012.
Oblikovali in natisnili smo vezne elemente, s katerimi bi skupaj z enostavnimi lesenimi elementi lahko sestavili estetsko zanimivo mizo, ki bi ustrezala zahtevam standardov. Miza je bila oblikovana tako, da je enostavna za sestavo in pri tem ni potrebna uporaba posebnih orodij. Konstruirana je bila s programom SolidWorks, v katerem smo s simulacijami obremenitev tudi preizkušali variante veznikov. Izbrano varianto veznikov smo nato 3D natisnili iz PLA-polimera, za ostale dele mize pa smo uporabili topolovo vezano ploščo in borove palice. Lesene in 3D natisnjene dele smo sestavili s poliuretanskim lepilom in vijaki. Mizo smo nato testirali po metodah standarda SIST EN 1730:2012 in zahtevah standarda SIST EN 12521:2010. Miza ni prestala prvega testa vertikalne obremenitve, saj so popustili trije vezni elementi. Na podlagi teh testov in simulacij smo nato konstruirali še tretjo verzijo mize. Simulacije v programu so pokazale, da bi ta miza lahko prestala večje obremenitve in pri tem imela manjše deformacije. Ugotovili smo, da je mogoče izdelati mizo s 3D natisnjenimi vezniki, vendar je za zadostitev zahtevam standarda SIST EN 1730:2012 potrebna še optimizacija celotnega procesa.
134862
Glavni cilj diplomske naloge je predstavitev projekta "Izgradnja podatkovnega skladišča v energetskem podjetju". Diplomsko delo je razdeljeno na tri poglavja. Prvi del vsebuje kratek uvod v značilnosti trga z električno energijo na primeru slovenskega trga. Drugi del se začne s teoretičnim ozadjem podatkovnega skladiščenja, njegovimi koncepti priklica podatkov, konsolidacije in periodičnosti. Prav tako so opisane razlike med normaliziranim in dimenzijskim podatkovnim skladiščem ter razlike med različnimi tipi spletnih analitičnih kock za obdelavo podatkov. Zadnje poglavje je razdeljeno na več poglavij. Četrto poglavje vsebuje kratek opis stanja fragmentacije podatkov v podjetju GEN-I pred uvedbo podatkovnega skladišča, nekaj osnovnih podatkov o projektu, prikazuje zgradbo podatkovnega skladišča in definicijo dimenzijskega modela. Četrto poglavje je zaključeno z opisom sistema baze podatkov MOLAP. Peto, šesto in sedmo poglavje vsebuje opis nekaterih najbolj vznemirljivih izzivov in njihovih rešitev, ki so se pojavljali med razvojem in uvedbo podatkovnega skladišča. Diplomsko delo je zaključeno z zaključno besedo o vplivu, ki ga je imel projekt po njegovi uvedbi na končne uporabnike.
The main objective of the thesis is to present a project »Building a data warehouse in an energy trading company«. Thesis is divided into three sections. The first section contains a brief introduction to the characteristics of the electricity market in the case of Slovenian market. Second section starts with theoretical background of data warehousing, its concepts of data retrieval, consolidation and periodicity. It also contains a description of differences between normalized and dimensional data warehouse and differences between various types of online analytical processing cubes. The last section is divided into several chapters. Fourth chapter contains a brief description of a situation regarding data fragmentation in company GEN-I before the data warehouse implementation, provides some basic information about the project, shows data warehouse architecture and provides definition of dimensional model. Fourth chapter is concluded with description of MOLAP database scheme. Fifth, sixth and seventh chapters contains a description of some of the most exciting challenges and their solutions which were encountered during the development and implementation of the data warehouse. Thesis is concluded with a final word about the impact the project had after introducing it to the end users.
Namen diplomskega dela je predstaviti projekt »Izgradnja podatkovnega skladišča v družbi za trgovanje energije«. Diplomsko delo je razdeljeno na tri sklope. V prvem sklopu so, z namenom boljšega razumevanja tematike v nadaljevanju diplomskega dela, na kratko predstavljene značilnosti trga z električno energijo na primeru slovenskega trga z električno energijo. V drugem sklopu (tretje poglavje) so v ospredju osnove podatkovnega skladišča, razlike med dimenzijskim in normaliziranim podatkovnim skladiščem ter opisi vrst analitičnih podatkovnih baz. V zadnjem sklopu je najprej na kratko opisano, kakšno je bilo stanje pred uvedbo podatkovnega skladišča v Skupini GEN-I in definicija njegove arhitekture. Nato so predstavljena orodja in procesi, s katerimi je bil načrtan dimenzijski in analitični model podatkovnega skladišča. V petem, šestem in sedmem poglavju sledi obravnava nekaterih najbolj zanimivih izzivov, ki so nastali pri implementaciji podatkovnega skladišča, kot so obravnavanje časovnih con, particioniranje tabel dejstev in indeksacije podatkovnega skladišča. Diplomsko delo se zaključi s sklepno besedo o učinkih in vplivu vzpostavljenega podatkovnega skladišča v Skupini GEN-I.
91178
V diplomskem delu so predstavljene glavne lastnosti in izvedba tristopenjskega cevnega procesorja RISC, imenovanega s816 v SystemVerilog. S816 je bil razvit v okviru ON Semiconductor za uporabo v sistemih za obdelavo signalov. Vsebuje 79 navodil, ki omogočajo, da se procesor uporablja za posebne naloge na področju obdelave signalov in za uporabo v bolj splošno namenskih sistemih, ki zahtevajo CPU. Strojna logika s816 vsebuje posebne module za prestavljanje, dodajanje, množenje in deljenje, ki so bili izvedeni na način, ki doseže kompromis med velikostjo logike, hitrostjo in zahtevnostjo oblikovanja. S816 uporablja QMEM bus, ki ima slovenske korenine, in je predstavnik harvardske procesorske arhitekture. Poleg procesorske strojne opreme sta bila razvita tudi asembler in prevajalnik za s816. V diplomskem delu je pojasnjena tudi uporaba C + + + procesorskega simulatorja, ki služi kot fleksibilna programska simulacija strojne logike. Opisana je notranja verifikacija s816, ki zajema uporabo strojne opreme SystemVerilog simulacija, C + + simulator, mehanizmi pokritosti SystemVerilog in skripte, ki povezujejo in skrbijo za tok preverjanja procesorja.
This thesis presents the main properties and the implementation of a three stage pipelined RISC processor called s816 in SystemVerilog. S816 has been developed within ON Semiconductor for use in signal processing systems. It contains 79 instructions that allow the processor to be used for specific tasks in the field of signal processing and for use in more general-purpose systems, which require a CPU. Hardware logic of s816 contains special modules for shifting, adding, multiplying and dividing, which were implemented in a way that achieve a compromise between logic size, speed and design complexity. S816 uses QMEM bus, which has Slovenian roots, and is a representative of Harvard processor architecture. In addition to processor hardware an assembler and compiler for s816 have also been developed. This thesis also explains the use of a C++ processor simulator, which serves as a flexible software simulation of hardware logic. Internal verification of s816 is described, which encompasses the use of hardware SystemVerilog simulation, C++ simulator, SystemVerilog coverage mechanisms and scripts that connect and take care of processor verification flow.
Magistrsko delo predstavi lastnosti in implementacijo tristopenjsko cevljenega RISC-procesorja, imenovanega s816, v strojno opisnem jeziku SystemVerilog. Procesor je bil razvit v okviru podjetja ON Semiconductor za uporabo v sistemih za obdelavo signalov. Vsebuje 79 ukazov, ki omogočajo uporabo procesorja za specifične naloge v svetu obdelave signalov in za uporabo v splošno namenskih sistemih, kjer se potrebuje CPE. Strojna logika procesorja ima posebne module za pomikanje, seštevanje, množenje in deljenje, ki so bili implementirani na način, ki dosega kompromis med prostorsko zasedenostjo, hitrostjo in zahtevnostjo dizajna. Procesor uporablja QMEM-vodilo slovenskih korenin in je predstavnik harvardske arhitekture. Magistrsko delo obsega tudi opis programskega dela procesorja. Poleg strojne implementacije sta se razvila tudi zbirnik in prevajalnik za programiranje s816 ter C++ simulator, ki služi programski simulaciji logike. V okviru verifikacijskega dela naloge je predstavljena še interna verifikacija s816, ki je sestavljena iz simulacije strojne kode, C++ simulatorja, pokritostnih mehanizmov SystemVeriloga in skript, ki povezujejo vse našteto.
92378
V prispevku so predstavljena dela treh pesnic - Anje Golob, Nine Dragičević in Kaje Teržan -, ki v zadnjem času bogatijo slovensko pesniško sceno in so prejele prestižne nagrade. Družbeni konstrukt ženskega spola se v njihovih zbirkah kaže v situacijah, vlogah, izkušnjah in osebnih odnosih, pa tudi v pojmovanju subjekta - zmanjšano, marginalno, razpršeno, porajajoče - v komunikaciji in čustvenih odnosih. Čeprav je ženska travmatizirana, ustrahovana in v podrejenem položaju, izziva družbene norme, vztraja pri osebni svobodi in neodvisnosti, se bori za preživetje na socialnem robu in se brani pred nasilnimi vdori v svoj osebni prostor in psiho. Ženske pesnice živijo od umetnosti in za umetnost, zato so lingvistično in oblikovno inovativne.; linearno zgodbo zamenjujejo s kombiniranimi fragmenti;; k opisom prinašajo čutne, čustvene vidike in ritem; v monolog z uporabo več perspektiv in glasov vnašajo dinamiko. Namesto vertikalnih razmerij moči poudarjajo horizontalne povezave med enakimi; namesto konformizma (maske, nastopi, vloge); stavijo na občutljivo in prožno telo.
The paper presents the work of three female poets - Anja Golob, Nina Dragičević and Kaja Teržan - who in recent times have enriched the Slovene poetic scene and received prestigious awards. In their collections, the social construct of the female gender is visible in situations, roles, experiences and personal relations, as well as in the conception of the subject - diminished, marginal, diffuse, nascent - in communication and emotional relations. Although the woman is traumatised, intimidated and in a subservient position, she challenges social norms, insists on personal freedom and independence, fights for survival at the social margins, and defends herself against violent incursions into her personal space and psyche. Female poets live from art and for art, and so they are linguistically and formally innovative. They replace the linear story with combined fragments; to descriptions they bring sensual, emotional aspects and rhythm; they bring dynamism to monologue by using multiple perspectives and voices. Instead of vertical power relations, they emphasise horizontal connections between equals; instead of conformism (masks, appearances, roles, functions), they bet on the sensitive and flexible body.
Prispevek predstavlja poezijo treh pesnic, Anje Golob, Nine Dragičević in Kaje Teržan, ki so v zadnjem času obogatile slovensko pesniško krajino in prejele prestižne nagrade. Konstrukt ženskega spola je v njihovih zbirkah razviden iz situacij, položajev, izkušenj, intimnih odnosov ter iz pojmovanja subjekta, pomanjšanega, nesrediščnega, razpršenega, nastajajočega v komunikaciji in čustvenih odnosih. Čeprav je ženska travmatizirana, ustrahovana in v podrejenem položaju, kljubuje družbenim normam, vztraja pri osebni svobodi in samostojnosti, bori se za preživetje na družbenem robu in brani pred vdorom nasilja v zasebni prostor in duševnost. Pesnice živijo od umetnosti in za umetnost, zato so jezikovno in oblikovno inovativne. Zgodbeno linearnost zamenjujejo z združevanjem fragmentov, v opise vnašajo čutne, čustvene vidike in ritem, monološki govor dinamizirajo z več perspektivami in glasovi. Namesto vertikalnih razmerij moči poudarjajo horizontalne vezi med enakovrednimi, namesto konformizma (maske, videza, vloge, funkcije) stavijo na občutljivo in gibljivo telo.
127715
Konstruirali in oblikovali smo ravno pakiranje domačega sedežnega pohištva. Stol je zasnovan tako, da je njegova proizvodnja, sestavljanje, pakiranje in skladiščenje zelo enostavno. Majhna količina pakiranega izdelka omogoča enostaven prevoz in skladiščenje. Stanovanje pohištvo je znano po minimalni uporabi kovinskih kontaktnih elementov in lepil; ker je izdelek oblikovan tako, da je večina delov izdelka povezana z zarezami, lesenimi spoji, zatiči in režami. Stanovanje pohištvo je varno za uporabo, ker je zasnovano in izdelano v skladu s standardom za domače sedežno pohištvo. Kot material smo uporabili vezan les, za izdelavo izdelka pa smo uporabili CNC tehnologijo. Razvoj in proizvodnja stolov sta v celoti predstavljena. Testiranje stola vključuje podrobnosti o dimenzijah, obliki, stabilnosti, trdnosti in trajnosti. Raziskali smo domači in tuji trg za ponudbo pohištva za ravno embalažo. Opazili smo, da uporaba sodobne programske opreme za modeliranje omogoča hiter razvoj modelov, enostavno predstavitev in vizualizacijo idej naročnikom, pa tudi simulacijo obremenitev, in s tem izboljšanje strukture in določitev kritičnih točk
We constructed and designed flat pack domestic seating furniture. The chair is designed in such a way that its production, assembly, packaging and storage is very easy. A small volume of packaged product enables easy transportation and storage. Flat pack furniture is known by the minimum use of the metal contact elements and the adhesives; since the product is formed in a way that the most parts of the product are connected with the notches, wooden joints, pins and slots. Flat pack furniture is safe to use because it is designed and constructed according to standard for domestic seating furniture. As material we used plywood, and for making the product we used CNC technology. The development and production of chairs are fully presented. Testing of the chair includes details about dimension, shape, stability, strength and sustainability. We researched the domestic and foreign market for offerings of flat pack furniture. We have noticed that the use of modern modelling software allows fast model developing, easy presentation and visualization of ideas to subscribers, and also simulation of loads, and thereby improving the structure and determination of the critical points
Konstruirali in oblikovali smo plosko sestavljivo sedežno pohištvo. Stol je oblikovan tako, da so njegova proizvodnja, montaža, pakiranje in skladiščenje zelo enostavni, majhen volumen pakiranega razstavljenega izdelka pa omogoča enostaven transport in skladiščenje. Značilna je minimalna uporaba kovinskih spojnih elementov in lepil; večino delov sestavi z zarezami, lesenimi spojnimi elementi ter čepi in utori. Plosko sestavljivo sedežno pohištvo je oblikovano in izdelano tako, da zadostuje varnostnim zahtevam standardov. Kot material je bila uporabljena vezana plošča, za razrez elementov pa CNC rezkanje. Natančno je prikazan razvoj in izdelava stola ter preizkušanje, kjer so bile preverjene dimenzije, oblika, stabilnost, trdnost in trajnost. Raziskali smo tudi ponudbo na domačem in tujem trgu. Ugotovili smo, da uporaba sodobne programske opreme za modeliranje omogoča hitro izdelavo modelov, enostavno predstavitev idej naročniku, vizualizacij, možnost simulacij obremenitev ter s tem izboljšanje konstrukcije in določitev kritičnih mest
117704
V diplomskem delu smo izdelali ribiško raketo, namenjeno hranjenju rib. Po analizi trga smo ugotovili, da ima vsaka od raket, ki so trenutno na trgu, določene pomanjkljivosti. Izdelali smo tri različne koncepte. Po vrednotenju smo se odločili, katera je najprimernejša. Ribiško raketo smo modelirali tako, da jo je mogoče izdelati s tehnologijo 3D-tiska. Že od samega začetka smo celoten postopek gradnje zasnovali tako, da nismo potrebovali podpornih konstrukcij. Pred izbiro ustrezne tehnologije tiskanja smo pregledali literaturo. Na podlagi te smo se odločili za tehnologijo taljenega nanašanja. Najprimernejši material za ribiško raketo je bil PETG. Na podlagi literature smo izbrali tudi prave parametre za tiskanje rakete z izbranim materialom. Po tem, ko smo testirali odpiranje rakete v vodo pri tiskanju v vodo.
In our thesis we designed a fishing rocket intended for feeding fish. After analyzing the market, we found that each of the rockets currently on the market has certain shortcomings. We made three different concepts. After the valuation, we decided which one is the most suitable. We modeled the fishing rocket in a way that it is possible to make it with technology of 3D-printing. From the very beginning we designed the entire construction process in a way that we did not need the support structures. Before choosing the appropriate printing technology, we reviewed the literature. Based on it we decided for the technology of fused deposition. The most suitable material for the fishing rocket was PETG. Relying on the literature we also choosed the right parameters for the printing with selected material. After printing we tested the opening of the fishing rocket, when it falls into the water.
V diplomski nalogi smo zasnovali ribiško raketo, namenjeno hranjenju rib, saj smo po opravljeni analizi trga ugotovili, da ima vsaka izmed raket na trgu določene pomanjkljivosti. Oblikovali smo tri različne koncepte in se po vrednotenju vsakega izmed njih odločili za najbolj primernega. Ribiško raketo smo zmodelirali tako, da jo je bilo na koncu mogoče izdelati s tehnologijo 3D-tiska. Celoten proces konstruiranja smo že na začetku zasnovali tako, da pri izvedbi 3D-tiska nismo nikjer potrebovali podpornih struktur. Pred izbiro ustrezne tehnologije omenjenega tiska smo pregledali literaturo in se na podlagi te odločili za tehnologijo spajanja slojev. Najustreznejši je bil material PETG, ki smo ga posledično v nadaljevanju tudi uporabili pri tiskanju. S pomočjo literature smo določili tudi ustrezne parametre za tiskanje z izbranim materialom. Po izvedbi tiska smo testirali odpiranje ribiške rakete ob padcu v vodo.
138949
Klorofenoli so klorirane organske spojine, ki so zaradi svoje toksičnosti, rakotvornosti in mutagenosti potencialno nevarne za ljudi in okolje. V okolje najpogosteje vstopajo preko kmetijstva in farmacevtske industrije. Zaradi njihove stabilnosti in nevarnosti za okolje je pomemben razvoj novih tehnik za kvalitativno in kvantitativno določevanje klorofenolov v okolju. Namen mojega raziskovalnega dela je bila optimizacija analiznega postopka za kvalitativno in kvantitativno določevanje različnih klorofenolov ter analiza realnih vzorcev. Analiziral sem 2,4-diklorofenol, 2,5-diklorofenol, 2,3,4,6-tetraklorofenol in pentaklorofenol. Za analizo sem uporabil HPLC-DAD in kolono PFP. Ker so klorofenoli v realnih vzorcih prisotni v zelo nizkih koncentracijah, jih je bilo potrebno najprej koncentrirati. Pri ekstrakciji sem uporabil metodo ekstrakcije na trdno fazo in kolono za ekstrakcijo na reverzno fazo C8. Za eluiranje sem uporabil acetonitril in preveril vpliv pH in ionske moči na izkoristek. Pri pH 3 se je izkoristek ekstrakcije znatno povečal. Ionska jakost raztopine je bila spremenjena z dodatkom NaCl in ni imela nobenega učinka. Ker so bili izkoristki še vedno nizki, sem moral vzroke poiskati v procesu ekstrakcije. Razlog je bil sušenje eluata do suhega ostanka in nato raztapljanje v 10-odstotni raztopini acetonitrila v MQ vodi. Zato sem eluat v končnem postopku posušil le na 1 ml, ga kvantitativno prenesel v 2-mililitrsko bučko, razredčeno z MQ vodo. Prebojni volumen je bil pod 200 ml. Zato sem v končnem postopku nanesel 100 ml vzorca. končni izkoristki ekstrakcije so bili 97,8% za 2,5-diklorofenol, 87,3% za 2,4-diklorofenol, 91,7% za 2,3,4,6-tetraklorofenol in 85,7% za pentaklorofenol. Ocenjena mejna vrednost zaznavnosti je bila 0,44 g / L za 2,5-diklorofenol, 0,60 g / L za 2,4-diklorofenol, 0,44 g / L za 2,3,4,6-tetraklorofenol in 0,42 g / L za pentaklorofenol. Analizirala sem tudi naravne vzorce iz izvira reke Krupa in sintetične vzorce razgradnje klorofenolov pod določenimi pogoji.
Chlorophenols are chlorinated organic compounds that are potentially dangerous to humans and the environment due to their toxicity, carcinogenicity, and mutagenicity. They most often enter the environment through agriculture and the pharmaceutical industry. Due to their stability and the danger for environment, the development of new techniques for the qualitative and quantitative determination of chlorophenols in the environment is important. The purpose of my research work was the optimization of the analytical procedure for the qualitative and quantitative determination of various chlorophenols and analysis of real samples. I analysed 2,4-dichlorophenol, 2,5-dichlorophenol, 2,3,4,6-tetrachlorophenol and pentachlorophenol. For the analysis, I used HPLC-DAD and a PFP column. Since chlorophenols are present in very low concentrations in real samples, they had to be pre-concentrated first. For the extraction I used solid-phase extraction method and a C8 reverse phase extraction column. I used acetonitrile for elution and checked the effect of pH and ionic strength on the recoveries. At pH ≈ 3, the extraction recovery increased significantly. Ionic strength of the solution was changed by adding NaCl and had no effect. Since the recoveries were still low, I had to look for the reasons in the extraction process. The reason was drying the eluate to dry residue and then dissolving it in a 10 % solution of acetonitrile in MQ water. Therefore, in the final procedure, I dried the eluate only to 1 mL, quantitatively transferred it to a 2 mL flask and diluted to the mark with MQ water. The breakthrough volume was below 200 mL. Therefore, I applied 100 mL of the sample in the final procedure. Final extraction yields were 97.8 % for 2,5-dichlorophenol, 87.3 % for 2,4-dichlorophenol, 91.7 % for 2,3,4,6-tetrachlorophenol, and 85.7 % for pentachlorophenol. The estimated limit of detection was 0.44 μg/L for 2,5-dichlorophenol, 0.60 μg/L for 2,4-dichlorophenol, 0.44 μg/L for 2,3,4,6-tetrachlorophenol, and 0.42 μg/L for pentachlorophenol. Finally, I analyzed natural samples from the Krupa River spring and synthetic samples of the degradation of chlorophenols under certain conditions.
Klorofenoli so klorirane organske spojine, ki so zaradi svoje strupenosti, kancerogenosti in mutagenosti potencialno nevarne človeku in okolju. V okolje najpogosteje pridejo s kmetijstvom in farmacevtsko industrijo. Zaradi stabilnosti in nevarnosti za okolje je pomemben razvoj novih tehnik za kvalitativno in kvantitativno določitev klorofenolov v okolju. Namen mojega raziskovalnega dela je bila optimizacija analiznega postopka za kvalitativno in kvantitativno določitev različnih klorofenolov in nato analiza realnih vzorcev. Določal sem 2,4-klorofenol, 2,5-klorofenol, 2,3,4,6-tetraklorofenol in pentaklorofenol. Za analizo sem uporabil HPLC-DAD in PFP kolono. Ker so klorofenoli v realnih vzorcih v zelo nizkih koncentracijah, jih je bilo treba najprej predkoncentrirati. Za ekstrakcijo sem uporabil ekstrakcijo na trdno fazo in C8 reverzno-fazno ekstrakcijsko kolono. Za elucijo sem uporabil acetonitril. Nato sem preveril vpliv pH in ionske moči na izkoristek. Pri pH ≈ 3 se je izkoristek ekstrakcije znatno povečal. Ionska moč raztopine, ki sem jo preveril z dodatkom NaCl, ni imela vpliva. Ker so bili izkoristki še vedno nizki, sem razlog moral iskati v ekstrakcijskem postopku. Razlog je bil v sušenju eluata do suhega in nato raztapljanje v 10 % raztopini acetonitrila v MQ vodi. Zaradi tega sem v končnem postopku eluat posušil le do 1 mL, ga kvantitativno prenesel v 2 mL bučko in z MQ vodo razredčil do oznake. Prebojni volumen je bil nad 200 mL. V končnem postopku sem nanašal 100 mL vzorca. Končni izkoristki ekstrakcije so bili 97,8 % za 2,5-diklorofenol, 87,3 % za 2,4-diklorofenol, 91,7 % za 2,3,4,6-tetraklorofenol in 85,7 % za pentaklorofenol. Ocenjena meja zaznave je bila 0,44 μg/L za 2,5-diklorofenol, 0,60 μg/L za 2,4-diklorofenol, 0,44 μg/L za 2,3,4,6-tetraklorofenol in 0,42 μg/L za pentaklorofenol. Na koncu sem analiziral naravne vzorce iz izvira reke Krupe in sintetske vzorce degradacije klorofenolov pod določenimi pogoji.
139934
Pred telitvijo krave hranijo z visoko vsebnostjo vlaknin. Po telitvi se njihove potrebe hitro povečajo in njihova prehrana vsebuje povečano količino lahko fermentirajočih ogljikovih hidratov. To vodi do padca pH v vampu, saj se sladkorji zelo hitro fermentirajo in v veliki meri v kratke verige maščobnih kislin. Nizek pH je suboptimalen in prebava drugih hranil se upočasni. To vodi do zmanjšanja mlečne maščobe. Da bi nevtralizirali pH v vampu in preprečili padec mlečne maščobe, se v krmo dodajajo pufri. Magnezijev oksid je močnejši pufer in se običajno doda v kombinaciji z natrijevim bikarbonatom za boljši učinek. Alternativa je tudi morska trava, ki se proizvaja na obalah Irskega morja. Ima močnejši učinek na pH kot natrijev bikarbonat in njihov učinek traja dlje. pHiX-up je močan pufer, ki je 3 × močnejši od natrijevega bikarbonata, vendar je njegov učinek kratkotrajen. Drugi pufri, ki se lahko uporabljajo, so tudi gline ali kvasovke, ki prav tako povečajo nizek pH v vampu.
Before calving, cows are fed diets high in fiber. After calving, their requirements increase rapidly and their diet contains an increased amount of easily fermentable carbohydrates. This leads to a drop in rumen pH as sugars are fermented very rapidly and extensively to short-chain fatty acids. A low pH is suboptimal and digestion of other nutrients is slowed. This leads to a decrease in milk fat. To neutralize the pH in the rumen and prevent milk fat drop, buffers are added to the feed. The most commonly used buffer is sodium bicarbonate. It is effective in neutralizing rumen acids, but its effect is not long lasting. Magnesium oxide is a more powerful buffer and is usually added in combination with sodium bicarbonate for better effect. Seaweed, produced on the shores of the Irish Sea, is also an alternative. They have a stronger effect on pH than sodium bicarbonate and their effect lasts longer. pHiX-up is a strong buffer that is 3× stronger than sodium bicarbonate, but its effect is short-lived. Other buffers that can be used are also clays or yeasts, which also increase the low pH in the rumen.
Pred telitvijo krmimo krave z obroki, ki vsebujejo veliko vlaknine. Po telitvi pa se njihove potrebe hitro povečujejo in krma vsebuje čedalje več lahko prebavljivih ogljikovih hidratov, s čimer pokrivamo njihove velike potrebe po energiji. To pa v predželodcih povzroči zmanjšanje pH, saj sladkorji prehitro v preveliki količini fermentirajo v hlapne maščobne kisline. Nizek pH je neugoden, saj se prebava ostalih snovi upočasni. V mleku to vodi v zmanjšanje mlečne maščobe. Zato v krmo dodajamo pufre, ki nevtralizirajo vsebino predželodcev in s tem preprečijo zmanjšanje vsebnosti mlečne maščobe v mleku. Najbolj razširjen pufer je soda bikarbona. Je učinkovita pri nevtralizaciji vsebine predželodcev in deluje zelo hitro. Magnezijev oksid je močnejši pufer od sode, in ga običajno dodajamo v kombinaciji z njo za boljši učinek. Ena od možnosti je tudi uporaba morskih alg, ki jih pridobivajo na obalah Irskega morja in imajo ugodnejši učinek na vampov pH kot soda, njihovo delovanje pa je tudi daljše. pHiX-up je močan pufer ki ima 3× močnejši vpliv na vampov pH kot soda, vendar pa deluje zelo hitro in kratkotrajno. V obrok lahko dodajamo tudi gline ali kvasovke, ki imajo pozitivne učinke na vampov pH.
131237
Namen diplomskega dela je ugotoviti, kakšen odnos imajo vzgojitelji do vključevanja glasbil v vodene glasbene dejavnosti v belokranjskih vrtcih. V teoretičnem delu so predstavljene glasbene dejavnosti: poslušanje, ustvarjanje in poustvarjanje (igranje glasbil, ritmična artikulacija, petje). Sledi opis otrokovega glasbenega razvoja, vpliv priporočenih dejavnosti ter pozitivni učinek glasbe na otrokov celostni razvoj. V teoretičnem delu so predstavljene tudi aktualne študije različnih avtorjev o izvajanju glasbenih dejavnosti in vključevanje glasbenih instrumentov, ki so pokazale, da se vzgojitelji redko odločajo za vključitev glasbil. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati kvantitativne raziskave. Oblikovala sem anketni vprašalnik, ki sem ga razdelila med vzgojiteljice, zaposlene v belokranjskih vrtcih, in ga razdelila med vzgojiteljice, zaposlene v belokranjskih vrtcih. Prejela sem 44 izpolnjenih vprašalnikov, rezultati raziskave pa so pokazali, da imajo vzgojiteljice in vzgojitelji v vrtcih pozitivno stališče do vključevanja glasbenih instrumentov v vodene glasbene dejavnosti. V empiričnem delu sem predstavila rezultate kvantitativne raziskave. Kljub temu pa je pogostost vključevanja glasbil v dejavnosti odvisna od: glasbenega znanja in sposobnosti vzgojiteljev, razpoložljivega časa in glasbenih instrumentov, samozavesti, nagnjenosti k glasbi, interesa otrok, izobraževanja učiteljev in sodelovanja pri dodatnem usposabljanju na tem področju.
The purpose of this thesis is to ascertain kindergarten teachers’ attitude to including musical instruments into guided musical activities in kindergartens in Bela Krajina. The theoretical section presents said musical activities: listening, creating, and preforming (playing instruments, rhythmical articulation, and singing). This is followed by a description of a child’s musical development, impactful recommended activities, as well as the positive effect music has on a child’s comprehensive development. The theoretical part also contains current state-of-the-art studies by different authors on carrying our musical activities and including musical instruments, which have indicated that kindergarten teachers seldom opt to include musical instruments. The most common reasons for this are said to be their insufficient knowledge of music and low self-esteem. An overview of the kindergartens in Bela Krajina rounds out the theoretical part of this thesis. The empirical section presents the results of the quantitative research. I designed a survey questionnaire and distributed it among the kindergarten teachers employed in kindergartens across Bela Krajina. I received 44 filled out questionnaires. The research results showed that kindergarten teachers have a positive stance on including musical instruments into guided musical activities. Nevertheless, the frequency of musical instruments being included in activities is determined by: the kindergarten teachers’ musical knowledge and capabilities, the available time and musical instruments, confidence, an inclination for music, the children’s level of interest, the teachers’ education and participation in additional training in this field.
Namen diplomskega dela je ugotoviti odnos vzgojiteljev do vključevanja glasbil v usmerjene glasbene dejavnosti v belokranjskih vrtcih. V teoretičnem delu so predstavljene glasbene dejavnosti: poslušanje, ustvarjanje in izvajanje (igranje na glasbila, ritmična izreka in petje). Opisani so tudi glasbeni razvoj pri otroku in priporočene dejavnosti, ki nanj vplivajo, ter pozitivni učinki glasbe na celosten razvoj otroka. Teoretični del vsebuje tudi dozdajšnje izsledke raziskav različnih avtorjev na področju izvajanja glasbenih dejavnosti in vključevanja glasbil, ki so pokazale, da se vzgojitelji premalokrat odločijo za vključevanje glasbil. Najpogostejša razloga po njihovem mnenju sta nezadostno glasbeno znanje in nizka samozavest. S predstavitvijo belokranjskih vrtcev je sklenjen teoretični del diplomskega dela. V empiričnem delu pa so predstavljeni izsledki kvantitativne raziskave. Izdelala sem anketni vprašalnik, ki sem ga razdelila vsem zaposlenim vzgojiteljem v belokranjskih vrtcih. Dobila sem odgovore 44 vzgojiteljev iz vseh belokranjskih vrtcev. Izsledki raziskave so pokazali, da imajo vzgojitelji pozitiven odnos do vključevanja glasbil v usmerjene glasbene dejavnosti. Kljub vsemu pa na pogostost vključevanja glasbil vplivajo: glasbeno znanje in sposobnosti vzgojiteljev, razpoložljiv čas, razpoložljiva glasbila, samozavest, volja do glasbe, zanimanje otrok, izobrazba vzgojiteljev in udeležba vzgojiteljev na različnih dodatnih izobraževanjih na tem področju.
137037
V okviru raziskav smo preučevali lastnosti poli (metil metakrilata), napolnjenega z aluminijevim trihidratom (PMMA / ATH), in ugotavljali njegovo kompatibilnost z lesom. Površino PMMA / ATH smo modificirali z zračno plazmo z dielektričnim pregradnim razelektritvijo. Spremembe kemijske strukture smo določili z rentgensko fotoelektronsko spektroskopijo (XPS) in z oslabljeno skupno refleksijo - infrardečo spektroskopijo (ATR-FIR). Za preučevanje strukture in morfologije modificiranih površin smo uporabili konfokalno lasersko mikroskopijo in atomsko mikroskopijo. Obdelava s plazmo je privedla do jedkanja matričnega polimera, ponovne polimerizacije in ponovne depozicije jedkanega PMMA materiala na površino kompozita, kar je izničilo pozitivni učinek obdelave s plazmo. Z meritvami brez površinske energije (SFE) in trdnostnimi testi lepilnih vezi smo primerjali rezultate učinka plazme na vezavo PMMA / ATH z lesom. Analizirali smo tudi lastnosti PMMA / ATH prahu. Mletje prahu je povzročilo lomljenje ATH delcev v PMMA matrici in povečanje SFE na račun njegovega polarnega dela. Diferenčna dinamična kalorimetrija (DSC) je pokazala značilno termično razgradnjo aluminijevega trihidrata do približno 320 ° C, po kateri se opazuje eksotermna reakcija do 445 ° C. Ugotovljeno je bilo, da je prah PMMA / ATH primeren za proizvodnjo kompozita v metodi vroče stiskalnice. Površina PMMA / ATH prahu je bila modificirana z ureido- in aminofunkcionalnimi silanskimi vezivnimi sredstvi. XPS analiza modificiranih prašno potrjenih kemično vezanih silanov na površini PMMA / ATH. S povečanjem stopnje površinske modifikacije se zmanjšajo kontaktni koti vode, prosta površinska energija modificiranega prahu pa se poveča. Modificirani prah PMMA / ATH je bil uporabljen kot alternativni pristop za izdelavo lesno-plastičnih kompozitov (WPC) z dodatkom lesnih delcev in melamin-sečninsko-formaldehidne smole (MUF). Mehanski testi kompozitov kažejo, da stopnja površinske modifikacije pomembno vpliva na modul elastičnosti in modul rupture, medtem ko med uporabljenimi silani ni pomembnih razlik.
Within the scope of the research, the characteristics of aluminium trihydrate-filled poly(methyl methacrylate) (PMMA/ATH) have been studied, and its compatibility with wood has been determined. The surface of PMMA/ATH has been modified with air plasma with dielectric barrier discharge. Changes of the chemical structure have been determined with x-ray photoelectron spectroscopy (XPS) and attenuated total reflection – infrared spectroscopy (ATR-FTIR). Confocal laser microscopy and atom force microscopy have been deployed to study the structure and morphology of the modified surfaces. The plasma treatments resulted in an etching of the matrix polymer, repolymerization and re-deposition of the etched PMMA material on the surface of the composite, which obliterated the positive impact of the plasma treatment. Surface free energy (SFE) measurements and adhesive bond strength tests were used to correlate the results of plasma effect to bonding PMMA/ATH with wood. Furthermore, the characteristics of PMMA/ATH powder have been analysed. Milling of the powder resulted in fracturing ATH particles in PMMA matrix and increase of SFE on account of its polar part. Differential scanning calorimetry (DSC) analysis of the powder showed a typical thermal decomposition of aluminium trihydrate up to about 320 °C, after which an exothermic reaction is observed up to 445 °C. It was concluded that PMMA/ATH powder is suitable for the production of a composite in a hot-press method. The surface of PMMA/ATH powder has been modified with ureido- and amino-functional silane coupling agents. XPS analysis of a modified powder confirmed chemically attached silanes on the surface of PMMA/ATH. With an increased surface modification rate, water contact angles decrease and the surface free energy of the modified powder increases. Modified PMMA/ATH powder was used in an alternative approach to producing wood-plastic composites (WPC) with the addition of wood particles and melamine-urea-formaldehyde resin (MUF). Mechanical tests of the composites indicate that the surface modification rate has a significant impact on the elastic modulus and modulus of rupture, while there are no significant differences between silanes used.
V sklopu raziskav smo proučili lastnosti kompozita iz polimetilmetakrilata in aluminijevega hidroksida (PMMA/ATH) ter ugotavljali kakšna je njegova združljivost z lesom. Površino PMMA/ATH smo obdelali z zračno plazmo z dielektrično barierno razelektritvijo. Spremembe kemijske strukture so bile analizirane z rentgensko fotoelektronsko spektroskopijo (XPS) in infrardečo spektroskopijo z oslabljenim odbojem (ATR-FTIR). S konfokalno lasersko mikroskopijo in mikroskopijo na atomsko silo smo proučili vpliv na strukturo in morfologijo površine. Rezultati so pokazali, da je obdelava s plazmo povzročila jedkanje polimerne matrice PMMA/ATH kompozita, ponovno polimerizacijo PMMA in ponovno depozicijo plasti jedkanega PMMA na površini kompozita, kar je izničilo pozitiven učinek plazme. Z meritvami proste površinske energije in preizkusi strižne trdnosti lepilnih spojev smo proučili možnost uporabe zračne plazme pri lepljenju PMMA/ATH in lesa. Nadalje smo analizirali lastnosti prahu PMMA/ATH, katerega delci so bili nepravilne oblike. Mletje prahu je povzročilo lom delcev ATH v PMMA matrici in povečanje proste površinske energije, predvsem njenega polarnega dela. Diferenčna dinamična kalorimetrija (DSC) prahu je pokazala značilen termični razpad ATH do temperature priližno 320 °C, ko je nastopila eksotermna reakcija do temperature 445 °C. Ugotovljeno je bilo, da je takšen prah primeren za izdelavo kompozitov z metodo vročega stiskanja. Površino prahu PMMA/ATH smo modificirali z ureido- in amino-funkcionalnima silanskima oprijemalnima sredstvoma. XPS analiza modificiranega prahu je pokazala prisotnost kemično vezanih silanov na površini PMMA/ATH. Z višanjem stopnje površinske modifikacije prahu se znižujejo stični koti vode s prahom, medtem ko prosta površinska energija narašča. Tako obdelan PMMA/ATH prah smo uporabili pri alternativnem pristopu izdelave lesno-plastičnega kompozita (WPC) z dodatkom lesnih delcev in melamin-urea-formaldehidnega (MUF) lepila. Mehanski testi izdelanih kompozitov so pokazali, da ima stopnja površinske modifikacije prahu značilen vpliv na modul elastičnosti in upogibno trdnost, medtem pa ni značilnih razlik med uporabljenima silanoma.
117656
Actinomycetes so eden od ekonomsko in biotehnološko najbolj dragocenih prokariontov, saj proizvajajo široko paleto bioaktivnih sekundarnih metabolitov, kot so protibakterijska, protitumorska sredstva in imunosupresivna sredstva. Aromatski poliketidi se proizvajajo iz poliketidnih sintaz tipa II (PKS tipa II). V zadnjih letih se je genomsko rudarjenje izkazalo za široko uporabo pri prepoznavanju in karakterizaciji novih spojin, za generiranje novih analogov pa so bili uporabljeni pristopi metaboličnega inženirstva. Analiza sekundarnih metabolitov shell-antiSMASH je raziskovalcem pomagala pri iskanju novih potencialnih bioaktivnih spojin. Z uporabo anti-SMASH-a smo iz 9 sevov Actinomycetes identificirali in analizirali 34 genomov Acintomycetes, ki so vsebovali PKS tipa II. Ugotovili smo potencialno nove metabolite kodirane BGC iz 9 sevov Actinomycetes, za katere predlagamo izdelavo novih struktur. Opazili smo, da imajo za napovedovanje strukture metabolita, kodiranega z analiziranim BGC, najpomembnejše vloge encimi, ki sodelujejo pri krojenju modifikacij, predvsem oksigenaz. Pokazali smo, da anti-SMASH predstavlja zanesljivo in silico metodo za analizo PKC tipa II v primeru, ko je na Za potrditev in silico napovedi, ki so nastale v okviru tega dela, bi bilo potrebno izvesti mokre laboratorijske poskuse.
Actinomycetes are one of the most economically and biotechnologically valuable prokaryotes considering that they produce wide range of bioactive secondary metabolites, such as antibacterials, antitumor agents and immunosuppressive agents. Aromatic polyketides are produced by type II polyketide synthases (type II PKSs). In recent years, genome mining has seen broad applications in identifying and characterizing new compounds, and metabolic engineering approaches have been applied to generate new analogues. The secondary metabolite analysis shell-antiSMASH has assisted researchers in this search for new potential bioactive compounds. Using the antiSMASH, we minned and analyzed 34 Acintomycetes genomes which contained type II PKS identified. We identified potentially new metabolites encoded BGCs from 9 Actinomycetes strains, for which we propose to produce novel structures. We observed that for predicting the structure of metabolite encoded by analysed BGC, the most important roles have the enzymes involved in tailoring modifications, especially oxygenases. We have demonstrated that antiSMASH represents the reliable in silico method for the analysis of Type II PKS BGC in case when good quality of genomes are available. Wet laboratory experiments would have to be carried out to confirm in silico predictions, which were generated in the scope of this work
Aktinomicete so ekonomsko in biotehnološko ene najbolj uporabnih prokariontov, saj so sposobni proizvajati sirok nabor biolosko aktivnih sekundarnih metabolitov, kot so antibiotiki, protirakaste ucinkovine, imunosupresivne ucinkovine in encime. Aromatski poliketidi nastajajo na poliketid sintazah tipa II (PKS tipa II). V zadnjih letih se je na področju odkrivanja in karakterizacije novih spojin, kot tudi na področju metabolnega inzenirstva mocno razsirila uporaba genomskega rudarjenja. Pri tem si raziskovalci pomagajo s programsko opremo antiSMASH (angl. antibiotics and secondary metabolite analysis shell), ki pomaga raziskovalcem v iskanju novih bioaktivnih spojin. S programom antiSMASH smo pregledali in analizirali 34 genomov aktinomicet kje smo identificirali PKS tipa II biosintezne genske skupine. Izbrali smo biosintezne genske skupin devetih aktinomicet, za katere predvidevamo, da so odgovorni za sintezo potencialno novih metabolitov z novo strukturo. Spoznali smo, da imajo pri napovedovanju strukture neznanih metabolitov najpomembnejšo vlogo encimi vključeni v pozne stopnje modifikacij, med katerimi so najpomembnejse oksigenaze. Dokazali smo, da anti-SMASH predstavlja zanesljivo in silico metodo za analizo BGC (biosinteznih genskih skupin) PKS tipa II, ko so nam na voljo genomi z visoko kakovostjo, in ce je podobnost genov in homologov iz podobnih BGC na nivoju aminokislin dovolj visoka. Za potrditev rezultatov pridobljenih z metodami, ki smo jih uporabljali v tej magistrski nalogi, je potrebno izvesti praktične eksperimente.
127647
Na začetku diplomske naloge je predstavljen pomen zgodbe za otrokov razvojni, psihološki, izobraževalni in socialni prostor. Sledi teoretična opredelitev zgodbe, s poudarkom na sodobni kratki zgodbi z glavnim likom v otroški književnosti, kot ga opredeljuje teorija Marjane Kobe. V nadaljevanju je predstavljeno življenje in delo pisateljice Ele Peroci ter seznam njenih del po abecednem in kronološkem vrstnem redu. Teoretični del zaključujemo z literarno analizo Perocijeve antologije Za lahko noč (1985), kjer se osredotočam predvsem na otrokovo podobo kot glavnega motivacijskega lika; na prehod iz realnega v fantastični svet; liki oživljenih igrač ali predmetov pripovedne lokacije in časovnega zapleta in sporočila; V empiričnem delu so predstavljene tri zgodbe iz antologije Za lahko noč (1985). Zanima me predvsem primerjava, kako predšolski in šolski otroci doživljajo in razumejo zgodbe Ele Peroci. Po branju sem z otroki izvedla fokusni intervju, v katerem sem zbrala njihove odgovore skupaj z ilustracijami in jih vstavila v tabelo. Na koncu vsake tabele sem dodala kratko interpretacijo odgovorov in sklepno ugotovitev ankete na koncu poglavja.
At the beginning of the thesis the importance of a story on a child’s developmental, psychological, educational and social area is introduced. What follows is theoretical definition of a story, emphasizing a contemporary short story with a main character in children’s literature as defined in Marjana Kobe's theory. Life and work of the writer Ela Peroci, including a list of her works in alphabetical and chronological order, is presented later on. Theoretical part is concluded with literary analysis of Peroci’s anthology Za lahko noč (1985), where my main focus is on a child’s image as a main character; motives regarding a transition from the real to fantastic world; revived characters of toys or objects; narrative place and time; plot and message. The three stories taken from anthology Za lahko noč (1985) are discussed in the empirical part. My primary interest is to compare how preschool and school-age children experience and understand Ela Peroci’s stories. I did a focus interview with children after the reading. I collected their responses along with illustrations, and inserted them into a table. At the end of each table I added a brief interpretation of responses, as well as a final conclusion of the survey at the end of the chapter.
V prvem delu diplomskega dela je na začetku predstavljen pomen pravljice za otroka na razvojnem, psihološkem, vzgojno-izobraževalnem in socialnem področju. Sledi teoretična opredelitev pravljice, s poudarkom na kratki sodobni pravljici z otroškim glavnim literarnim junakom po teoriji Marjane Kobe. V nadaljevanju je predstavljeno življenje in delo pisateljice Ele Peroci, kateremu sledi tudi abecedni in kronološki seznam njenih del. Teoretični del sklenem z literarno analizo pisateljičine antologije Za lahko noč (1985), kjer se osredotočim predvsem na podobo otroka kot glavnega literarnega lika, motive za prehod iz realnega v fantastični svet, like oživljene igrače/predmeta, dogajalni prostor in čas, zgradbo dogajanja ter sporočilo. V empiričnem delu je predstavljena obravnava treh pravljic iz antologije Za lahko noč (1985). V ospredju mojega zanimanja je primerjava doživljanja in razumevanja pravljic Ele Peroci pri predšolskih in šolskih otrocih. Z otroki sem po obravnavi izvedla fokusni intervju, njihove odgovore pa skupaj z ilustracijami vstavila v preglednico. Ob koncu vsake preglednice posamezne pravljice sledi kratka interpretacija odgovorov, ob koncu poglavja pa sklepni zaključek raziskave.
92648
V algoritmih za generiranje izidov v igrah na srečo uporabljamo generatorje naključnih števil. Predstavljamo vam šest Knuthovih testov. Preverijo, ali se verjetnosti generiranih izidov ujemajo s teoretičnimi verjetnostmi. Vsak od njih se zniža na Pearsonov $\ chi ^ 2 $test, ki ima $\ chi ^ 2 $porazdelitev za velike naključne vzorce. Tako izračunamo $p $- vrednosti, na podlagi katerih ocenimo poštenost rezultatov generatorjev. Kljub temu, da je Pearsonov $\ chi ^ 2 $test široko uporabljen, je kompleksen, saj je za njegovo natančnost potreben velik naključni vzorec. Zato je v diplomskem delu predstavljen tudi nedavno objavljen alternativni $\ chi ^ 2 $test.
Random number generators are used in algorithms for outcome generating in games of chance. We present the six Knuth's tests. They check whether probabilities of generated outcomes match the theoretical probabilities. Each one of them reduces to Pearson's $\chi^2$ test, which has the $\chi^2$ distribution for large random samples. That is how we calculate $p$-values based on which we evaluate the fairness of outcome generators. Despite Pearson's $\chi^2$ test being widely used, it is complex, since a big random sample is needed for its accuracy. Therefore the recently published alternative $\chi^2$ test is also presented in the thesis.
V algoritme za generiranje izidov v igrah na srečo so vgrajeni generatorji slučajnih števil. V diplomskem delu je predstavljenih šest empiričnih Knuthovih testov, ki preverjajo, ali se verjetnosti generiranih izidov ujemajo s teoretičnimi verjetnostmi. Vsak test lahko prevedemo na Pearsonov $\chi^2$ test, ki ima za velike slučajne vzorce $\chi^2$ porazdelitev. Tako lahko izračunamo $p$-vrednost, na podlagi katere ocenimo poštenost generatorjev. Pearsonov $\chi^2$ test pa je kljub široki uporabljenosti zahteven, saj za natančnost potrebuje velik slučajni vzorec. Zato je v delu predstavljen tudi pred kratkim objavljen alternativen $\chi^2$ test.
131040
Uvod Intraartikularna uporaba lokalnih anestetikov je običajen postopek v klinični medicini. Veljalo je za varno, dokler se v literaturi niso pojavila prva poročila o nenavadni akutni pooperativni degeneraciji in razgradnji sklepnega hrustanca, tako imenovani hondrolizi. Chondroliza se je običajno pojavila po artroskopski operaciji, ki ji je sledilo pooperativno obvladovanje bolečine s stalno infuzijo lokalnih anestetikov. Na podlagi teh poročil so številne in vitro študije pokazale škodljiv učinek lokalnih anestetikov na sklepni hrustanec. Ker ni znanih poročil o hondrolizi po artroskopiji kolena v lokalni anesteziji ali po enkratni intraartikularni injekciji za lajšanje bolečine, smo predpostavili, da v naravnem okolju obstajajo določeni zaščitni dejavniki, ki ščitijo sklepni hrustanec pred toksičnimi učinki, ki jih povzročajo lokalni anestetiki. Predstavljeno diplomsko delo je bilo zasnovano kot štirje med seboj povezani poskusi, ki združujejo in vivo klinične podatke in in vitro laboratorijske simulacije z namenom, da bi pokazali, da klinična uporaba enkratne aplikacije lokalnega anestetika za artroskopijo kolena ali enojna analgetična injekcija nima škodljivega učinka na sklepni hrustanec kolena. Metode 1) Podatke 49 bolnikov, ki so bili zdravljeni zaradi izoliranih hrustančnih lezij v kolenu z avtologno implantacijo hondrocitov, smo retrospektivno analizirali. Biopte hrustanca smo z artroskopijo pod splošno, spinalno in lokalno anestezijo odvzeli iz kolen. Tri anestezijske skupine smo primerjali glede sposobnosti preživetja celic, podvojenih populacij in lastnosti hondrocitne morfologije v biopsijah in tudi v celičnih kulturah. 2) Intraartikularno koncentracijo lidokaina smo določili pri 10 bolnikih med artroskopijo kolena v lokalni anesteziji. Deset do petnajst minut pred posegom so prejeli intraartikularno injekcijo / infiltracijo 2% lidokaina. Z uvedbo artroskopa so bili skupni tekoči vzorci aspirirani in nato analizirani za koncentracijo lidokaina z masno spektrometrijo. 3) 27 osteohondralnih eksplantov so bili odvzeti iz zdravih kolen 10 darovalcev med forenzično avtopsijo. Eksplanti so bili inkubirani v različnih časovnih intervalih (30 min, 2 h in 24 h) v standardni 2-odstotni koncentraciji lidokaina, v koncentraciji, izmerjeni v drugem podeksperimentu študije (0,04%) in v mediju celične kulture (kontrola) Razlike v sposobnosti preživetja hondrocitov med skupinami smo ocenili s konfokalnim laserskim mikroskopom. 4) Učinek lidokaina na degenerativen hrustanec smo ugotavljali pri osteoartikularnih kolenih. 10 bolnikov, pri katerih je bila načrtovana popolna zamenjava kolena, je prejelo intraartikularno injekcijo 2% lidokaina 10 do 15 minut pred posegom. Med kirurškim posegom smo pod konfokalnim laserskim mikroskopom odvzeli osteohondralne eksplante in analizirali sposobnost preživetja hondrocitov. Rezultate smo primerjali s kontrolno skupino 9 bolnikov brez predoperativnega injiciranja lidokaina. Rezultati 1) Med različnimi vrstami anestezije nismo ugotovili razlik v viabilnosti celic, potencialu rasti in morfologiji celic v hrustančnih biopsijah in kulturah hondrocitnih celic. 2 Koncentracija lidokaina v aspiratih kolena je bila bistveno nižja od prvotne koncentracije infiltrirane v koleno (povprečno 225 mg / ml, 0,02%;) bila je tudi nižja, kot bi pričakovali samo na podlagi porazdelitve volumna. 3) Kratkotrajna izpostavljenost zmanjšani koncentraciji lidokaina in vitro ni vplivala na viabilnost hondrocitov pri zdravih eksplantih hrustanca. 4) Sposobnost preživetja hondrocitov v degenerativnem hrustancu v kolenih, zdravljenih s predoperativno 2% injekcijo lidokaina, se ni bistveno zmanjšala v primerjavi s kontrolno skupino. Zaključek Nobena od podeksperimentov te študije ni pokazala škodljivega učinka enkratnega intraartikularnega dajanja lidokaina v koleno ali kratkotrajne izpostavljenosti lidokainu na sklepni hrustanec kolena. Po naših rezultatih so prisotni intraartikularni mehanizmi, ki zmanjšujejo lokalno anestetično toksičnost za hrustanec v fizioloških pogojih. Zdi se, da sta najpomembnejša dejavnika znatno zmanjšanje koncentracije lokalnega anestetika kmalu po njegovi intraartikularni uporabi in omejena penetracija lokalnega anestetika skozi nepoškodovane površinske plasti hrustanca.
Introduction Intra-articular application of local anesthetics is a common procedure in clinical medicine. It was considered safe until the first reports of unusual acute postoperative degeneration and degradation of articular cartilage, so called chondrolysis, emerged in the literature. Chondrolysis was typically occurring after arthroscopic surgery followed by postoperative pain management with continuous infusion of local anesthetics. Based on those reports, many in vitro studies showed harmful effect of local anesthetics on the articular cartilage. Even short term exposure caused chondrocyte dysfunction and death. As there are no known reports on chondrolysis after knee arthroscopy in local anesthesia or after single intra-articular injection for pain management, we hypothesized that certain chondroprotective factors exist in the natural environment, that protect articular cartilage from toxic effect caused by local anesthetics. Presented thesis was designed as four interconnecting experiments combining in vivo clinical data and in vitro laboratory simulations with intention to show that clinical use of single application of local anesthetic for knee arthroscopy or single analgesic injection have no harmful effect on the articular cartilage of the knee. Methods 1) Data of 49 patients that were treated for isolated cartilage lesions in the knee with autologous chondrocyte implantation were retrospectively analyzed. Bioptic samples of cartilage were harvested from their knees with arthroscopy under general, spinal, and local anesthesia. The three anesthesia groups were compared for cell viability, population doublings, and chondrocyte morphologic properties in biopsies and also in cell cultures. 2) Intra-articular concentration of lidocaine was determined in 10 patients during knee arthroscopy in local anesthesia. They received an intra-articular injection/infiltration of 2% lidocaine ten to fifteen minutes prior to the procedure. With the introduction of the arthroscope, joint liquid samples were aspirated and then analyzed for the concentration of lidocaine with mass spectrometry. 3) 27 osteochondral explants were harvested from the healthy knees of 10 donors during forensic autopsies. The explants were incubated for different time intervals (30 min, 2h and 24h) in standard 2% concentration of lidocaine, in the concentration measured in the second subexperiment of the study (0.04%) and in the cell culture medium (control). The differences in viability of chondrocytes among groups were evaluated on confocal laser microscope. 4) The effect of lidocaine on degenerated cartilage was determined in osteoarthritic knees. 10 patients scheduled for total knee replacement received an intra-articular injection of 2% lidocaine 10 to 15 minutes prior to the procedure. During surgery, osteochondral explants were harvested and analyzed for the viability of chondrocytes under confocal laser microscope. The results were compared to control group of 9 patients without preoperative lidocaine injection. Results 1) No differences in cell viability, growth potential, and morphology of cells in cartilage biopsies and chondrocyte cell cultures among different types of anesthesia were found. 2) The concentration of lidocaine in knee aspirates was significantly lower than the original concentration infiltrated in the knee (on average 225 mg/ml, 0,02%); it was also lower than we would expect solely on the basis of volume distribution. 3) In vitro short term exposure to the reduced concentration of lidocaine had no influence on chondrocyte viability in healthy cartilage explants. 4) Viability of chondrocytes in degenerated cartilage in the knees treated with preoperative 2% lidocaine injection was not significantly reduced in comparison to the control group. Conclusion None of the subexperiments of this study demonstrated a harmful effect of single intra-articular knee administration of lidocaine or short term exposure to lidocaine on articular cartilage of the knee. According to our results there are intra-articular mechanisms present that diminish local anesthetic toxicity to the cartilage in the physiologic conditions. The most important factors appear to be a significant reduction of local anesthetic concentration shortly after its intra-articular application and limited penetration of local anesthetic through the intact superficial cartilage layers.
Uvod Znotraj-sklepne aplikacije lokalnih anestetikov so v medicini zelo pogoste in so veljale za varne, vse dokler se niso pojavili opisi okvare hrustanca, t.i. hondrolize, ki je bila najverjetneje povezana z njihovo uporabo. Izhajajoč iz opisanih primerov hondrolize, so bile opravljene številne in vitro raziskave, ki so potrdile, da že kratkotrajna izpostavljenost lokalnim anestetikom lahko povzroči moteno delovanje in smrt hondrocitov. Predvidevamo, da v okolju znotraj sklepa delujejo dejavniki, ki zmanjšujejo hondrotoksični učinek lokalnih anestetikov, saj je pojavnost hondrolize v klinični praksi zelo nizka. Z našo raziskavo, ki je potekala v štirih povezanih delih, smo poskušali te dejavnike ovrednotiti in tako potrditi, da klinična uporaba lokalnih anestetikov za enkratno aplikacijo pri artroskopiji kolena v lokalni anesteziji ali kot enkratna protibolečinska injekcija, nima škodljivega učinka na sklepni hrustanec v kolenu. Metode 1) Analizirali smo podatke 49 pacientov, pridobljenih med postopki za zdravljenje hrustančnih lezij v kolenu z implantacijo gojenih avtolognih hondrocitov. Primerjali smo celično viabilnost, populacijsko podvojevanje ter morfologijo celic v biopsijah in primarnih kulturah med različnimi oblikami anestezije (splošna, spinalna, lokalna) pri artroskopskem odvzemu hrustančnih biopsij. 2) Določili smo znotraj-sklepno koncentracijo lokalnega anestetika pri 10 bolnikih. Med rutinsko artroskopijo kolena v lokalni anesteziji, pri kateri smo v sklepno votlino injicirali/infiltrirali 2% lidokain, smo odvzeli vzorce sinovialne tekočine. V vzorcih smo z metodo masne spektrometrije določili koncentracijo lidokaina, ki je prisotna v sklepu 10-15 minut po znotraj-sklepni aplikaciji. 3) Pri obdukcijah na sodni medicini smo iz zdravih kolen 10 mrtvih donorjev odvzeli 27 kostno-hrustančnih eksplantov. Eksplante smo inkubirali v različnih časovnih intervalih (30 min, 2 uri in 24 ur) s standardno 2% raztopino lidokaina, s koncentracijo lokalnega anestetika izmerjeno v drugem delu raziskave (0,04%) in v kontrolni skupini z medijem za gojenje celic. Določili smo razlike v viabilnosti hondrocitov med skupinami s celično analizo hrustančnega tkiva s konfokalnim laserskim mikroskopom. 4) Določali smo vpliv lidokaina na degenerativno spremenjeni hrustanec. Pri 10 bolnikih predvidenih za vstavitev totalne endoproteze (TEP) kolena smo tik pred posegom v sklep aplicirali lokalni anestetik, nato pa smo v degenerativno spremenjenem hrustancu na reseciranih površinah napravili analizo viabilnost hondrocitov s pomočjo konfokalnega laserskega mikroskopa ter meritve primerjali z viabilnostjo hondrocitov pri 9 bolnikih brez dodanega lokalnega anestetika. Rezultati 1) Pri analizi celic v hrustančnih biopsijah nismo našli razlik med različnimi oblikami anestezije. Viabilnost celic v biopsijah in njihov potencial za rast in razmnoževanje nista bila pomembno zmanjšana po izpostavitvi lidokainu pri artroskopiji v lokalni anesteziji. 2) V kolenskem sklepu smo izmerili izrazito nižje koncentracije lidokaina (povprečno 225 mg/ml - 0,02%), kot smo jo pričakovali glede na ocenjeno volumsko razporeditev. 3) Nizka izmerjena koncentracija lidokaina pri kratkotrajni izpostavljenosti ni vplivala na viabilnost celic v hrustančnih eksplantih zdravih kolen in vitro. 4) Izpostavljenost degenerativno spremenjenega hrustanca lokalnemu anestetiku in vivo ni pomembno znižala celične viabilnosti v primerjavi s kontrolno skupino brez anestetika. Zaključek Nobena od raziskav v sklopu doktorske naloge ni potrdila pomembnega škodljivega vpliva enkratne znotraj-sklepne aplikacije lidokaina ali škodljivosti kratkotrajne izpostavljenosti sklepnega hrustanca v kolenu lidokainu. Z rezultati smo pokazali, da v fiziološkem okolju kolenskega sklepa delujejo procesi, ki ščitijo sklepni hrustanec pred toksičnim učinkom lokalnih anestetikov. Ti procesi najverjetneje vključujejo pomembno znižanje sklepne koncentracije lokalnega anestetika hitro po njegovi aplikaciji in omejeno prehajanje anestetika skozi vrhnje plasti intaktnega sklepnega hrustanca.
105290
Skavti ustvarjajo boljši svet je Svetovna organizacija gesla skavtskega gibanja, ki odlično opisuje, kaj sploh so taborniki. Vzgoja mladih v samostojne, odgovorne, solidarne in zavzete državljane je pomemben korak k temu, da postanejo holistični ljudje, ki se bodo znašli v življenju in bodo zdržali pritiske življenja. V diplomskem delu sem predstavila razvoj tabornikov v prvem delu dela na svetovnih okvirih, v drugem pa razvoj tabornikov v Sloveniji. Organizacija tabornikov v Sloveniji se je razvijala drugače kot drugje, kjer sta se sočasno razvijali dve organizaciji - skavti in gozdarski indijci. Čeprav med njima ni bilo skoraj nobenih razlik, sta skupaj našla pot šele po drugi svetovni vojni, ko sta ustanovila slovensko skavtsko organizacijo. Predstavila sem tudi trenutni status Slovenske skavtske zveze in njeno strukturo ter jo primerjala z organizacijo v času Jugoslavije. Oris razvoja slovenskega taborništva Rudolfa Wolleja in skavti na Slovenskem sta bila Mire Grašič in Marjan Matjašič kot najpomembnejša vira informacij, pa tudi informacije, pridobljene od starejših tabornikov. Za vire informacij sem si pomagala tudi z zapisniki zborov Slovenske skavtske zveze.
Scouts create a better world is World organization of the scout movement motto that perfectly describes what scouts are all about. Educating young people to become autonomous, responsible, solidarity and engagedcitizens is an important step towards becoming holistic people who will find themselves in life and with stand the pressures of life. In mythesis I presented the development of scouts in the first part in the world frame work, and in the second, the development of scouts in Slovenia. Scout organization in Slovenia was developing differently than else where, as two organizations were developing simultaneously – Scouts and Woodcraft indians. Although there were almost no differences between them, they found their way together only after World War II, when they established a Slovenian scout organization. I also presented the current status of National Scout Association of Slovenia and it´s structur and compared it with the organization in the time of Yugoslavia. Oris razvoja slovenskega taborništva by Rudolf Wolleand skavti in gozdovniki na Slovenskem were Mire Grašič and Marjan Matjašič as the most important sources of information, as well as information obtained from older scouts. For sources of information I also used the minutes of the assemblies of National Scout Association of Slovenia.
Zgodovinski razvoj tabornikov v Sloveniji Taborniki ustvarjamo boljši svet je moto Svetovne skavtske organizacije, ki odlično opiše za kaj se taborniki zavzemamo. Vzgajati mlade, da postanejo avtonomni, odgovorni, solidarni in angažirani državljani je pomemben korak k temu, da postanejo celovite osebe, ki se bodo znašle v življenju in kljubovale pritiskom v življenju. V diplomski nalogi sem predstavil razvoj taborništva v svetovnem okvirju in pa razvoj tabornikov na območju Slovenije. Taborništvo v Sloveniji se je razvijalo drugače kot drugod, saj sta se sočasno razvijali dve organizaciji - Skavti in gozdovniki. Čeprav je bilo med njima skoraj nič razlik so skupno pot našli šele po drugi svetovni vojni, ko ustanovijo nacionalno taborniško organizacijo. Predstavil sem tudi današnje stanje taborniške organizacije in njeno strukturo ter jo primerjal z organizacijo v času Jugoslavije. Za najpomembnejša vira informacij sta se izkazala Oris razvoja slovenskega taborništva Rudolfa Wolle in Skavti in gozdovniki na Slovenskem Mire Grašič in Marjana Matjašiča. Ker sta bili obe deli napisani v času socializma je opazno, da je mnogo informacij predstavljeno v tem duhu, zato sem vključil še informacije pridobljene od starejših tabornikov, da predstavijo še vidik z drugega zornega kota. Za vire informacij sem uporabil tudi zapisnike skupščin Zveze tabornikov Slovenije, ustavne akte predhodnih taborniških organizacij in staro časopisje.
110855
V diplomskem delu so bile izvedene Monte Carlo (MC) simulacije za ionski sistem med dvema paralelnima enakomerno in diskretno nabitima ploščama. Ta model je aproksimacija, ki omogoča preučevanje interakcij med istimi nabitimi delci. Simulacije so bile uporabljene za ponazoritev razlik, ki nastanejo, ko se namesto enakomernega naboja uvede diskretni naboj. Naš namen je bil tudi preizkusiti, kako različni vzorci diskretnega naboja vplivajo na silo. Pri diskretnem naboju se protivrednosti bolj koncentrirajo proti nabitim stenam, kar povzroči šibkejšo odbojno silo v primerjavi s Izračuni tlaka, ki temeljijo na kontaktnih koncentracijah števcev, pa so napovedali še močnejši odboj. Iz tega lahko sklepamo, da je pri diskretno nabitih delcih ta pristop neprimeren za napovedovanje interakcij med delci. Pri primernih pogojih pa je bila ista metoda uspešna pri napovedovanju učinkovite privlačne sile za enakomerno nabite delce. Pri primerjavi je manjši razpršeni naboj (podoben enakomernemu naboju) povzročil močno podobnost tlačnega in koncentracijskega profila s tistim pri enakomernem naboju. Ugotovili smo, da med različnimi diskretnimi vzorci naboja ni bistvene razlike.
In this diploma thesis, Monte Carlo (MC) simulations for an ionic system between two parallel uniformly and discretely charged plates were performed. This model system is an approximation which enables the study of interactions between same charged particles. The simulations were used to illustrate the differences that occur when discrete charge is introduced in place of a uniform charge. It was our aim to also test how different patterns of discrete charge influence the force. With discrete charge, counterions concentrate more towards the charged walls inducing a weaker repulsive force compared to the one observed for uniform charge. Calculations of pressure, based on the contact concentrations of counterions, however, predicted an even stronger repulsion. We must therefore conclude that for discretely charged particles this approach is unsuitable for the prediction of particle interactions. At suitable conditions, however, the same method was successful in predicting an effective attractive force for uniformly charged particles. When compared, smaller dispersed discrete charge (resembling the uniform charge) produced a strong similarity for both pressure and the concentration profiles to that of the uniform charge. We found no significant difference between the different discrete patterns of charge.
V diplomski nalogi smo izvedli Monte Carlo (MC) simulacije na ionskih sistemih med dvema zporednima zvezno in diskretno nabitima površinama. Tak sistem je približek, ki nam omogoča vpogled v interakcije med nabitimi delci. S simulacijami smo želeli ugotoviti, kako diskretizacija naboja na površinah vpliva na silo med dvema delcema v primerjavi s silo pri zvezni nabitosti. Preverili smo tudi, ali imajo različne vrste diskretizacije različen vpliv na silo. Pri diskretni razporeditvi naboja se na površini delcev gosto naberejo protiioni, zaradi česar bi pričakovali manjši odboj med delcema. Izračun osmotskega tlaka na podlagi kontaktnih vredosti koncentracijskih profilov protiionov pa je namesto tega prikazal močno odbojno silo. Na podlagi tega lahko sklepamo o neustreznosti te enačbe pri opisovanju modelov, kjer se na površini delca nahaja diskretno razporejen naboj. Med zvezno nabitimi stenami smo v skladu s teorijo pri ustreznih pogojih opazili efektivno privlačno silo. Za manjše diskretne naboje, ki so po površini razpršeni tako, da posnemajo zvezno razporeditev, smo opazili veliko ujemanje z zvezno razporeditvijo med tlaki in koncentracijskimi profili. Večjih razlik med mrežno in naključno mobilno razporeditvijo nismo opazili.
119658
Tiskarne lahko najdete na vseh koncih Ljubljane. Cene in kakovost storitev se razlikujejo od tiskarne do tiskarne. Glavni cilj diplomske naloge je bil raziskati možnosti tiska za študente v Ljubljani. Raziskali smo pet hipotez. Za dosego cilja smo najprej izvedli spletno anketo, s katero smo ugotovili navade študentov, njihovo mnenje o tiskarjih in njihovo zaznavanje cen tiskanja, nato pa smo začeli z analizo kakovosti barvnega tiska iz dvajsetih različnih tiskarn, ki ponujajo nizkocenovne tiskarne. Večina tiskarn uporablja laserske tiskalnike, ki delujejo na principu elektrofotografije. Najcenejši odtisi pa so bili narejeni z brizgalnimi tehnikami digitalnega tiskanja. Na trgu so bile ponujene tudi različne ponudbe za cenovne popuste za tiskarske storitve. Za primerjavo kakovosti barvnih odtisov je bila izbrana plošča ColorChecker s štiriindvajsetimi barvnimi toni. Vrednosti CIEL * a * b *, potrebne za primerjavo odtisov s standardom, so bile izmerjene s spektrofotometrom. Končni rezultati barvnih razlik so bili primerjani glede na cenovni razred. Končni rezultati potrjujejo skoraj vse na začetku zastavljene hipoteze, saj je raziskava potrdila, da več kot polovica študentov še vedno daje prednost tiskanim medijem po ugodnih cenah, pri barvni analizi pa so bile barvne razlike pri tisku precejšnje, saj višje cene ne pomenijo nujno tudi višje kakovosti tiska.
Printing houses can be found in every corner of Ljubljana. The price and quality of services vary from one printing shop to another. The main aim of the diploma thesis was to research the printing options for students in Ljubljana. Five hypotheses were set out to guide the research. To achieve the objective, an online survey was first carried out to find out students' habits, their opinions on printers and their price perceptions of printing. An analysis of the quality of color prints from twenty different printing houses offering low-cost printing services was then started. Most printing houses use laser printers, which work on the principle of electrophotography. The cheapest prints, however, were made with inkjet digital printing techniques. Different offers for price discounts for printing services were also offered on the market. To compare the quality of the color prints, a ColorChecker plate with twenty-four color tones was selected. The CIEL*a*b* values needed to compare the prints to a standard were measured using a spectrophotometer. The final results of the color differences were compared in terms of the price range. The final results confirm almost all of the hypotheses set out at the beginning. The survey confirmed that more than half of the students still prefer print media at affordable prices. In the color analysis, the color differences of the prints were significant. The results show that higher prices do not necessarily mean higher print quality.
Tiskarne najdemo na vsakem kotičku Ljubljane. Cena in kakovost storitev posameznih tiskarn se zmerno razlikujejo. Glavni cilj diplomske naloge je bil preučiti možnosti tiska za študente v Ljubljani. Postavljeno je bilo pet hipotez, ki so vodile skozi raziskavo. Za doseg cilja je bila najprej opravljena spletna anketa, s katero so bile poizvedene študentske navade, njihova mnenja o tiskarnah ter njihove cenovne predstave o tisku. Nato se je začela analiza kakovosti barvnih odtisov iz dvajsetih različnih tiskarn, ki ponujajo nizko cenovne storitve tiska. Tiskarne so v večini uporabljale laserske tiskalnike, ki delujejo po principu elektrofotografije. Najcenejši odtisi so bili narejeni z inkjet tiskalniki. Na trgu so bile ponujene tudi različne cenovne akcije za tisk. Za primerjanje kakovosti barvnih odtisov je bila izbrana ColorChecker tablica s štiriindvajsetimi barvnimi toni. S spektrofotometrom so bile izmerjene CIEL*a*b* vrednosti, ki so bile potrebne za primerjanje odtisov z določenim standardom. Končni rezultati barvnih razlik so bili primerjani glede na cenovne razrede. S končnimi rezultati so bile potrjene skoraj vse na začetku postavljene hipoteze. Z anketo je bilo potrjeno, da več kot polovica študentov še vedno preferira tiskane medije po cenovno ugodnih cenah. Pri barvni analizi pa so bile barvne razlike odtisov velike. Končne ugotovitve so pokazale, da višje cene ne pomenijo višje kakovosti tiska.
137397
V diplomskem delu je opredeljena prehranska negotovost, ki temelji na štirih stebrih (razpoložljivost, dostop, uporaba, stabilnost). Izpostavljene so tudi prej prepoznane rizične skupine, kot so ženske, brezposelni, enostarševska gospodinjstva itd., na kratko pa so spregledani tudi socialni in zdravstveni učinki življenja skozi prehransko negotovost. Poleg tega so obravnavani tudi metodološki izzivi tega področja. Večina raziskav nezanesljivosti preskrbe s hrano temelji na naravoslovju z uporabo približkov, kar vodi v pomanjkljivo razumevanje problema in posledično njegovih možnih rešitev. Prispevek se nadaljuje z obravnavo vzrokov za povečano negotovost preskrbe s hrano zaradi sprememb prehranskih sistemov, rasti prebivalstva in podnebnih sprememb. Omenja tudi vlogo, ki jo mora socialno delo prevzeti pri reševanju negotovosti preskrbe s hrano (povpraševanje, zagovarjanje, opolnomočenje, usklajevanje), kar se začne s spremembo lastnega učnega načrta (dodatna osredotočenost na ekologijo in interakcijo ljudi z njihovim okoljem). Metodologija temelji na izračunih rezultatov prehrane za posamezne anketirance. Nadaljuje se z izračuni povprečij za različne demografske podskupine (glede na zaposlenost, izobrazbo, velikost gospodinjstva, status, itd.) in jih med seboj primerja. Iz teh primerjav so določeni trendi. Glavne ugotovitve te raziskave so: nižja izobrazba v povprečju pomeni višjo oceno nezanesljivosti preskrbe s hrano, prebivalci majhnih naselij so v povprečju bolj zanesljivi glede hrane kot tisti, ki živijo v velikih naseljih, študenti, ki živijo sami, imajo v povprečju višjo oceno glede negotovosti preskrbe s hrano kot tisti, ki živijo v večjih gospodinjstvih, brezposelni pa imajo v povprečju do štirikrat višjo oceno glede negotovosti preskrbe s hrano kot druge socialne podskupine. Na podlagi ugotovitev majhne, nereprezentativne velikosti vzorca, predlagam naslednje korake: bolj poglobljeno raziskavo rizičnih skupin, kot so študenti in brezposelni, podporo skupnostnih vrtov v urbanih okoljih kot način zmanjševanja negotovosti s hrano in opolnomočenja skupnosti, in na koncu, večji poudarek na ekologiji v izobraževanju za socialno delo.
This research identifies the level of food insecurity and particular risk groups in a sample population. The theoretical introduction defines food insecurity, which is based on four pillars (availability, access, use, stability). It also highlights previously recognized risk groups such as women, the unemployed, single parent households etc. and briefly overlooks the social and medical effects of living through food insecurity. It additionally deals with the methodological challenges of this particular subject. Most research on food insecurity is based on natural sciences using proxy measurements, which leads to inadequate understanding of the problem and consequently its possible solutions . The paper continues by addressing the reasons for an increase in food insecurity due to changing food systems, population growth and climate change. It also mentions the role social work must take in addressing food insecurity (inquiring, advocating, empowering, coordinating), which begins with a change in its own teaching curriculum (additional focus on ecology and the interaction of humans with their environment).The methodology is based on calculations of food insecurity scores for individual respondents. It continues by calculations of averages for different demographic subgroups (based on employment, education, household size, status, etc.) and comparing them one to another. From these comparisons, trends are determined. The main findings of this research are: lower education on average means a higher food insecurity score, inhabitants of small settlements are on average more food-secure than those living in big settlements, students living alone have on average a higher food insecurity score than those living in bigger households, and the unemployed have on average an up to four times higher food insecurity score than other social subgroups. Based on the findings of a small, unrepresentative sample size, I recommend the following steps: a more in-depth research of risk groups such as students and the unemployed, support of community gardens in urban environments as a way of alleviating food insecurity and empowering the community, and finally, a bigger focus on ecology in social work education.
Raziskava se ukvarja z ravnjo doživete prehranske negotovosti na priročnem vzorcu. Teoretski pregled se začne z definicijo prehranske negotovosti, ki temelji na štirih stebrih (razpoložljivost, dostop, uporaba, stabilnost). Poudari predhodno zaznane ranljive skupine (ženske, brezposelni, enostarševske družine itd.) in posledice doživljanja (zdravstvene, socialne). Nadaljuje s pomembnimi temami predhodnih težav z raziskovanjem tematike, ki so jo do sedaj po večini raziskovali iz naravoslovnih ozadij in s posrednimi meritvami, ki ne omogočajo pravilnega razumevanja problema. Posledično ne omogočajo učinkovitega naslavljanja problema. Omeni se razloge za povečanje obsega v prihodnosti zaradi sprememb v živilskih sistemih, povečanja svetovnega prebivalstva in podnebnih sprememb. Prav tako opiše morebitno vlogo socialnega dela (povezovalna in poizvedovalna) in nujnosti sprememb v kurikulumu socialno-delavske izobrazbe (poudarki na ekologiji, odnosu človeka do okolja).Metodologija temelji na izračunu prehranske negotovosti za vsakega posameznega respondenta. Sledijo izračuni povprečij za razne demografske podskupine (glede na izobrazbo, velikost gospodinjstva, status itd.), iz katerih se izlušči trende. Glavne ugotovitve raziskave so: slabša izobrazba v povprečju pomeni višje doživljanje prehranske negotovosti, prebivalci manjših naselij so v povprečju prehransko bolj gotovi, dijaki oziroma študentje, ki živijo sami, v povprečju doživljajo višjo prehransko negotovost kot tisti v večjih gospodinjstvih ter brezposelni v povprečju doživljajo do štirikrat višjo prehransko negotovost kot druge skupine. Glede na rezultate in neposplošljivost vzorca so predlogi, ki temeljijo na raziskovanju, naslednji: bolj poglobljeno raziskovanje izpostavljenih skupin (dijaki/študentje, brezposelni), propagiranje skupnostnih vrtov kot načinov ublažitve prehranske negotovosti in opolnomočenje skupnosti ter večji ekološki poudarek v socialno-delavski izobrazbi.
131358
Katepsin K je cisteinska peptidaza, ki velja za tarčo za zdravljenje osteoporoze. Eden od načinov za inhibicijo tega encima je ciljanje alosteričnih mest. Znanih je več alosteričnih inhibitorjev katepsina K. Pri sintezi inhibitorja NSC94914, 2- ([1,1 '-bifenil] -2-ilmetil) malonske kisline sem se najprej lotil nukleofilne substitucije. Sprva sem deprotoniral dibenzil malonat z NaH in kasneje z 2-fenilbenzil bromidom. Po kolonski kromatografiji je bil pridobljeni dibenzil ester katalitično hidrogeniran, da bi dobili želeni produkt NSC94914. Z uporabo encimskih testov s fluorogenim Z-FR-CAM I9149, objavljen v raziskavi NSC149, je bilo ugotovljeno, da bi lahko prišlo do popolne inhibicije encima, ki je v nasprotju z rezultatom inhibicije ali inhibicije.
Cathepsin K is a cysteine peptidase, that is considered a target for the treatment of osteoporosis. One way to inhibit this enzyme is targeting allosteric sites. Several allosteric inhibitors of cathepsin K are known. In the synthesis of inhibitor NSC94914, 2-([1,1’-biphenyl]-2-ylmethyl)malonic acid, I firstly undertook the nucleophilic substitution. Initially, I deprotonated dibenzyl malonate with NaH and later reacted it with 2-phenylbenzyl bromide. After purification by column chromatography, the obtained dibenzyl ester was catalytically hydrogenated to get the desired product NSC94914. Using enzyme assays with the fluorogenic substrate Z-FR-AMC, I characterized NSC94914, determined the method of inhibition and the binding affinity. It has been shown, that this compound causes a complete inhibition. The result contradicts the published research findings, which could be due to the impure compound NSC94914 or lost enzyme activity during testing.
Katepsin K je cisteinska peptidaza, ki velja za tarčo pri zdravljenju osteoporoze. Eden izmed načinov za inhibicijo tega encima je ciljanje alosteričnih mest. Znanih je več alosteričnih inhibitorjev katepsina K. Pri sintezi enega od njih, spojine NSC94914 (2-([1,1'-bifenil]-2-ilmetil)malonske kisline), sem se najprej lotila nukleofilne substitucije. Sprva sem z NaH deprotonirala dibenzil malonat, katerega sem kasneje reagirala z 2-fenilbenzil bromidom. Dobljeni, s kolonsko kromatografijo očiščen, dibenzilni ester sem katalitsko hidrogenirala ter tako prišla do želenega produkta NSC94914. S pomočjo encimskih testov sem s fluorogenim substratom Z-FR-AMC okarakterizirala spojino NSC94914, določila način inhibicije ter afiniteto vezave. Izkazalo se je, da spojina povzroči popolno inhibicijo. Rezultat nasprotuje dosedanjim ugotovitvam raziskav, kar bi lahko bila posledica nečiste spojine NSC94914 ali izgubljene aktivnosti encima tekom testiranja.
129649
Veliko korakov je treba sprejeti, da bi dobili končni izdelek, od ideje do pisanja scenarija, risanje storyboard, izbiro snemalne ekipe, urejanje. Običajno je delo razdeljeno tako, da imamo snemalno ekipo, igralsko ekipo, ekipo, ki ureja posnetke v končni izdelek, ustvarjalci posebnih učinkov, če so vključeni v medij, zvočni oblikovalci, strokovnjaki za korekcijo barv in tako naprej. V diplomskem delu smo se odločili, da naredimo kratek video izdelek, ki temelji na scenariju, ki je moral vsebovati vse omenjene dele v produkciji. V predprodukciji smo se srečali z načrtovanjem dela in kako pomembno je natančno določiti potek snemanja in tako olajšati izdelavo filma. Snemanje je potekalo na več lokacijah, da smo lahko občutili, kako je bilo snemati v različnih pogojih. Uporabili smo kamero Canon 600d, ki je ena izmed najcenejših kamer za snemanje. Želeli smo uporabiti opremo, ki je najbolj dostopna, in eksperimentirati s tem, kar je mogoče brez uporabe dragih fotoaparatov in luči, ter tako pokazati, da lahko tudi z dostopno opremo ustvarimo ustrezen izdelek. Izbrali smo tudi posnetke izdelkov v programu Adobe Premiere Pro, saj so najbolj primerni za montažo. Izbrali smo tudi zvoke in glasbo, ki so prosto dostopni in se lahko uporabljajo v nekomercialne namene. Med delom smo izdelek tudi prilagajali in nenehno popravljali. Dodali smo tudi dodatne posnetke ali odstranili stare, da bi dobili najboljši pristop k želenemu izdelku. Rezultat dela je izdelek, ki pripoveduje zgodbo o tem, kdo / kaj vpliva na naše življenje in odločitve. S tem smo dosegli zastavljene cilje in v sklepih diplomskega dela podali analizo in ocene rezultatov.
Making a film on your own is a demanding job. Many steps need to be taken to get the final product, from the idea to writing the script, drawing the storyboard, choosing the filming team, editing. Typically, the work is divided so that we have a recording team, an acting team, a team that edits the footage into the final product, special effects creators if they are involved in the medium, sound designers, color correction experts, and so on. In the diploma work, we decided to make a short video product based on a screenplay, which had to contain all the mentioned parts in the production. In the pre-production, we met with the planning of the work and how important it is to precisely determine the course of filming and thus make it easier to make a film. The filming took place in several locations so we could feel what it was like to film under different conditions. We used the Canon 600d camera, which is one of the most affordable cameras to shoot with. We wanted to use the equipment that is most accessible, and experiment with what is possible without the use of expensive cameras and lights, and thus show that even with accessible equipment we can create appropriate product. We edited the product shots in Adobe Premiere Pro, as it is the most suitable for editing. We have also selected sounds and music that are freely available and can be used for non-commercial purposes. During the work, we also adjusted and constantly repaired the product. We also added additional clips or removed old ones to get the best approach to the desired product. The result of the work is a product that tells the story of who / what influences our lives and decisions. With this, we achieved the set goals and gave an analysis and evaluations of the results in the conclusions of the diploma work.
Samostojna izdelava filma je zahtevno delo. Treba je upoštevati veliko korakov, da dobimo končni izdelek, od ideje do pisanja scenarija, risanja zgodborisa, izbire ekipe snemanja, montaže. Po navadi je delo razdeljeno tako, da imamo snemalno ekipo, igralsko ekipo, ekipo ki ureja posnetke v končni izdelek, ustvarjalce posebnih učinkov, če so ti vključeni v medij, oblikovalce zvoka, strokovnjake za barvno korekcijo itd. V diplomskem delu smo se odločili izdelati kratki videoizdelek po scenaristični predlogi, ki je pri produkciji moral vsebovati vse omenjene dele. V predprodukciji smo se srečali z načrtovanjem dela ter kako pomembno je, da se natančno določi potek snemanja in s tem omogoči lažja izdelava filma. Snemanje je potekalo na več lokacijah, da smo lahko občutili, kako je snemati pod različnimi pogoji. Uporabili smo fotoaparat Canon 600d, ki je eden najdostopnejših fotoaparatov za snemanje. Želeli smo uporabljati opremo, ki je najdostopnejša, ter eksperimentirati, kaj vse je mogoče brez uporabe dragih kamer in luči, ter s tem pokazati, da lahko tudi z dostopno opremo ustvarimo ustrezen izdelek. Posnetke izdelka smo uredili v programu Adobe Premiere Pro, saj je ta najprimernejši za montažo. Izbrali smo tudi zvoke in glasbo, ki so brezplačno dostopni in se jih lahko uporablja v nekomercialne namene. Med delom smo se tudi prilagajali in sproti popravljali izdelek. Dodajali smo tudi dodatne posnetke ali odstranjevali stare, da bi se najbolje približali želenemu izdelku. Rezultat dela je izdelek, ki pripoveduje zgodbo o tem, kdo/kaj vpliva na naše življenje in odločitve. S tem smo uresničili zastavljene cilje ter v zaključkih diplomskega dela podali analizo in ocene rezultatov.
126339
Avtonomna plovila so najverjetneje prihodnost navtike. Ključni sestavni del vsakega avtonomnega plovila je krmilnik, ki omogoča avtonomno plovbo. Razvoj takšnega krmilnika nam predstavlja veliko izzivov. Za majhno, 2,4 m dolgo robotsko jadrnico razvijemo avtonomni krmilnik jadrnice. Razvoj krmilnika je razdeljen na dve stopnji. Najprej poskrbimo za vodenje jadrnice na nizki ravni, kjer je še posebej pomembno krmiljenje kril in krmilo krmila. Primernost vodenja je utemeljena z rezultati praktičnega testiranja. V drugi fazi razvijemo metodo za visokonivojsko načrtovanje poti in ogrodje za vrednotenje in analizo takšnih metod. Predlagano metodo primerjamo z metodami iz sorodnih del in ugotovimo, da predlagana metoda zahteva bistveno manjše spremembe smeri plovbe kot druge metode in posledično omogoča plovbo z manjšo porabo energije. Končno rešitev preizkusimo tudi s praktičnim preizkušanjem avtonomnega jadranja, kjer opazujemo pravilno delovanje razvitega avtonomnega krmilnika jadrnice.
Autonomous vessels are most likely the future of nautics. A key component of any autonomous vessel is the controller that enables autonomous navigation. The development of such a controller presents many challenges. We develop an autonomous sailboat controller for a small, 2.4 m long robotic sailboat. The development of the controller is divided into two stages. First of all, we take care of the low-level control of the sailboat, where the control of the wings and the control of the rudder are especially important. The adequacy of the control is justified by the results of practical testing. In the second stage, we develop a method for high-level path planning and a framework for the evaluation and analysis of such methods. We compare the proposed method with methods from related works and find that the proposed method requires significantly smaller changes in sailing direction than the other methods and consequently enables sailing with less energy consumption. We also test the final solution with practical testing of autonomous sailing, where we observe the proper functioning of the developed autonomous sailboat controller.
Avtonomna plovila so najverjetneje prihodnost navtike. Ključna komponenta vsakega avtonomnega plovila je krmilnik, ki omogoča avtonomno plovbo. Izdelava takšnega krmilnika predstavlja številne izzive. Sami izdelamo krmilnik avtonomne jadrnice za manjšo robotsko jadrnico dolžine 2,4 m. Izdelavo krmilnika razdelimo na dva sklopa. Najprej poskrbimo za nizkonivojsko krmiljenje jadrnice, kjer sta predvsem pomembni regulacija kril in regulacija krmila. Ustreznost krmiljenja utemeljimo z rezultati praktičnega testiranja. V drugem sklopu pripravimo metodo za visokonivojsko načrtovanje plovbe in ogrodje za vrednotenje in analizo takšnih metod. Predlagano metodo primerjamo z metodami iz sorodnih del in opazimo, da predlagana metoda zahteva bistveno manjše spremembe v smeri plovbe kot ostale metode in posledično omogoča plovbo z nižjo porabo energije. Končno rešitev preizkusimo tudi s praktičnim testiranjem avtonomne plovbe, kjer opazimo ustrezno delovanje izdelanega krmilnika avtonomne jadrnice.
139159
Nasilje je eden izmed globalnih in razširjenih družbenih problemov, ki se pojavlja na vseh področjih družbenega življenja in pogosto vključuje tudi mlade. Številne raziskave potrjujejo, da se šole danes pogosto soočajo z vedenjskimi težavami, pri čemer je medvrstniško nasilje velik problem. Poleg tradicionalnih oblik nasilja so se med mladimi v zadnjem času pojavile tudi bolj sodobne, virtualne oblike nasilja.V diplomskem delu se bom osredotočila na medvrstniško nasilje, predvsem pa me zanima oblika nasilja, ki se izvaja virtualno preko interneta. Osredotočila se bom na specifično obliko spolnega nasilja, ki zajema vprašanje sekstinga oziroma virtualnega pošiljanja, prejemanja in posredovanja seksualnega gradiva med mladimi. V diplomskem delu sem želela ugotoviti, kako široko je poznavanje sekstinga in kako je to definirano med mladimi. Pri tem se bom dotaknila seksualizacije ženskega telesa v javni sferi, kulturi, predvsem oglaševanju, saj je to bistven dejavnik pri povečevanju strpnosti do nasilnega sekstinga. Pozornost bom namenila tudi modelom preventivnega delovanja šol na področju medvrstniškega nasilja in spolne vzgoje. Ugotoviti želim, ali se mladi v šolah seznanjajo s sekstingom, varno spolnostjo in varno uporabo interneta.V diplomskem delu smo izvedli kvalitativno in kvantitativno empirično raziskavo. Metode zbiranja podatkov so razprava s fokusnimi skupinami in anketni vprašalnik.Na podlagi pridobljenih podatkov sem ugotovila, da se mladi zavedajo sekstinga, vendar so v definiciji nedosledni.V anketnem vprašalniku je največji odstotek dosegel odgovor, da je seksting običajna praksa, povezana z erotiko in spolnostjo. Dijaki srednje šole predpostavljajo, da moški najpogosteje delijo spolno gradivo z drugimi ali takšne vsebine zlorabljajo, prav tako pa sem ugotovila, da mladi največ informacij o varni uporabi interneta, spolni vzgoji in varni spolnosti dobijo od vrstnikov in medijev, kar kaže tudi na nepripravljenost in neenotnost šol za posredovanje tovrstnih informacij.
Violence is one of the global and widespread social problems. It appears in all areas of social life and often includes young people. Many research confirms that schools today often face behavioural problems, with peer violence being a significant problem. In addition to traditional forms of violence, more modern, virtual forms of violence have recently emerged among young people.In my thesis, I will focus on peer violence, and I am mainly interested in the form of violence carried out virtually via the internet. I will focus on a specific form of gender-based violence. It includes the issue of sexting or virtual sending, receiving and transmitting sexual material among young people. This thesis aims to find out how broad the knowledge of sexting is and how sexting is defined among young people. In doing so, I will touch on the sexualization of the female body in the public sphere, culture, especially advertising, as this is an essential factor in increasing tolerance over violent sexting. I will also pay attention to the models of preventive action of schools in the field of peer violence and sex education. I want to find out if young people in schools are introduced to sexting, safe sexuality and safe use of the internet.The graduation thesis consists of qualitative and quantitative empirical studies. The methods of data collection are focus group discussion and survey questionnaire.Based on the data obtained, I found that young people are aware of sexting but are inconsistent in the definition. In the survey questionnaire, the highest percentage reached the answer that sexting is a common practice related to eroticism and sexuality. High school students assume that men most often share sexual material with others or abuse this kind of material. I have found that young people get the most information about the safe use of the internet, sex education and safe sexuality from their peers and the media, which also shows the unwillingness and disunity of schools to provide such information.
Nasilje je eden izmed globalnih in razširjenih družbenih problemov. Pojavlja se na vseh področjih družbenega življenja in pogosto vključuje tudi mlade. Raziskave potrjujejo, da se šole danes pogosto soočajo z vedenjskimi problemi, pri čemer še posebej je izstopajoč problem medvrstniško nasilje. Poleg tradicionalnih oblik nasilja se zadnje čase med mladimi pojavljajo tudi sodobnejše, virtualne oblike nasilja. V diplomskem delu bom pozornost namenila medvrstniškemu nasilju, pri tem pa me predvsem zanima oblika nasilja, ki se izvaja virtualno, preko interneta. Osredotočila se bom na specifično obliko nasilja z vidika spolov. Vključuje problematiko sextinga oz. virtualnega pošiljanja, prejemanja in posredovanja seksualnega gradiva med mladimi. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako široko je poznavanje sextinga in kako je sexting med mladimi opredeljen. Pri tem se bom dotaknila seksualizacije ženskega telesa v našem vsakdanu in oglaševanju, saj je to pomemben dejavnik pri višanju tolerance nad izvajanjem nasilniškega sextinga. Pozornost bom namenila tudi modelom preventivnega delovanja šol na področju medvrstniškega nasilja in spolne vzgoje. Želim ugotoviti, ali mlade v šolah seznanjajo s sextingom, varno spolnostjo in varno uporabo interneta. Diplomsko delo je sestavljeno iz kvalitativnega in kvantitativnega dela. Metodi zbiranja podatkov sta diskusija v fokusni skupini in vprašalnik. Na podlagi pridobljenih podatkov sem ugotovila, da mladi so seznanjeni s pojavom sextinga, vendar so neenotni pri opredelitvi. V anketnem vprašalniku je najvišji odstotek dosegel odgovor, da je sexting običajno početje, povezano z erotiko in spolnostjo. Srednješolci in srednješolke predpostavljajo, da moški spolno gradivo najpogosteje delijo z drugimi oz. tovrstno gradivo zlorabijo. Ugotovila sem, da mladi največ informacij o varni uporabi interneta, spolni vzgoji in zdravi spolnosti dobijo od svojih vrstnikov, vrstnic in medijev, kar tudi kaže na nepripravljenost in neenotnost šol glede podajanja tovrstnih informacij.
133396
V magistrskem delu so predstavljene meritve sinhronskega reluktančnega motorja in asinhronskega motorja s kletkami. Sinhronski reluktančni motor, ki se uporablja v povezavi s frekvenčnim pretvornikom ABB, dosega razred učinkovitosti IE5. Namen meritev je preveriti, ali lahko sinhronski reluktančni motor dosega učinkovitost IE5 tudi s frekvenčnimi pretvorniki drugega proizvajalca. Z uporabo klasificiranega asinhronskega motorja IE3 z vgrajenim ventilatorjem za hlajenje na tuji pogon smo izvedli meritve pri različnih hitrostih in obremeni Med meritvami smo spremljali izkoristke obeh frekvenčnih pretvornikov, ki sta poganjala naše testirane elektromotorje, iz dobljenih izkoristkov pa smo izračunali skupni izkoristek pogonskega elektromotorja. Predstavljen je izračun prihrankov in investicije v prezračevalni sistem v predoru Markovec. Izračun je narejen, če obstoječe prezračevanje zamenjamo z novejšim. Predlagani sodobni prezračevalni sistem vključuje uporabo frekvenčnih pretvornikov in sinhronskih uporovnih motorjev IE5.
In the Master's thesis, measurements of a synchronous reluctance motor and an asynchronous motor with squirrel cage are presented. The synchronous reluctance motor used in conjunction with the ABB frequency converter achieves IE5 efficiency class. Aim of the measurements is to check whether synchronous reluctance motor can also achieve IE5 rated efficiencies with frequency converters from another manufacturer. Using an IE3 classified asynchronous motor with foreign-driven cooling fan installed, we preformed measurements at different speeds and loads of the tested electric motor. During the measurments we monitored the efficiencies of both frequency converters, which drove our tested electric motors. The total efficiency of the electric motor drive was calculated from obtained efficiencies.The calculation of savings and investments of the ventilation system in the Markovec tunnel is presented. The calculation is made if the existing ventilation is replaced with the newer one. The proposed modern ventilation system includes the use of frequency converters and IE5 synchronous reluctance motors.
V magisterskem delu so predstavljene meritve sinhronskega reluktančnega motorja (SynRM) in asinhronskih motorjev (AM) s kratkostično kletko. Uporabljen sinhronski reluktančni motor, voden z ABB frekvenčnim pretvornikom (FP), dosega izkoristke razreda IE5. Cilj meritev je preveriti ali sinhronski reluktančni motor dosega tovrstne izkoristke tudi s frekvenčnim pretvornikom drugega proizvajalca. Z asinhronskim motorjem razreda IE3 z nameščenim tuje gnanim ventilatorjem smo opravili meritve pri različnih vrtljajih in obremenitvah preizkušanega električnega motorja. Med opravljenimi meritvami smo vzporedno spremljali tudi izkoristke obeh frekvenčnih pretvornikov, ki sta napajala trenutno preizkušana motorja. Iz pridobljenih izkoristkov smo nato izračunali tudi skupni izkoristek elektromotorskega pogona. Prikazan je izračun prihrankov in stroškov investicije ventilacijskega sistema v predoru Markovec, če bi obstoječo ventilacijo zamenjali z novejšo. V sodobnem ventilacijskem sistemu je predvidena uporaba frekvenčnih pretvornikov in IE5 sinhronskih reluktančnih motorjev.
134804
Zaradi naraščajočega onesnaževanja postajajo svetovne zaloge čiste vode resno ogrožene. Ena od novih obetavnih metod čiščenja vode je kavitacija, kjer nenadno zmanjšanje tlaka sproži nastanek hlapov in plinskih mehurčkov v tekočem mediju. Hitre in agresivne implozije mehurčkov povzročajo ekstremne fizikalno-kemijske pogoje, ki inaktivirajo bakterije in druge kontaminante. Kljub obsežnim raziskavam kavitacije natančen način delovanja na bakterije ni znan. V doktorski disertaciji primerjamo vpliv hidrodinamične in akustične kavitacije na lipidne vezikle, spheroplaste in bakterijske celice z vplivom različnih fizikalno-kemičnih in mehanskih stresorjev. Nadalje ocenjujemo prispevek posameznih plasti celične stene na odpornost na kavitacijo. Pokažemo, da ima peptidoglikanski sloj najpomembnejši učinek na kavitacijsko odpornost. Za temeljno razumevanje kavitacije smo zmanjšali pojave kavitacije na en mikrometer velik kavitacijski mehurček in posamezno bakterijsko celico z razvojem nove metode, ki zagotavlja nanoskopsko prostorsko in časovno kvantno energijo, da mehansko odstrani in uniči posamezne bakterijske celice. Kavitacijski mikromehur je vplival na bakterijsko celico, ko je bila v bližini mehurčka. Numerične simulacije so omogočile izračun evolucije mikromehurčkov in mehanskih obremenitev na bakterijskih celicah ter oceno mejnih vrednosti za strižne napetosti sten in hidrodinamične sile, potrebne za odstop in uničenje bakterij, kar bo omogočilo napredek in razvoj kavitacijske tehnologije v smeri bolj učinkovitih in kemijsko prostih procesov čiščenja vode.
Due to escalating pollution, the world's clean water supplies are becoming seriously endangered. One of the novel promising methods in water cleaning is cavitation, where a sudden decrease in pressure triggers the formation of vapor and gas bubbles in a liquid medium. Fast and aggressive bubble implosions cause extreme physical-chemical conditions which inactivate bacteria and other contaminants. Despite an extensive research of cavitation, the exact mode of action on bacteria is not known. In doctoral dissertation we compare the effect of hydrodynamic and acoustic cavitation on lipid vesicles, spheroplasts and bacterial cells to the effect of various physio-chemical and mechanical stressors. Further, we evaluate the contribution of the individual cell wall layers on the resistance to cavitation. We show that peptidoglycan layer has the most important effect on cavitation resistance. For fundamental understanding of cavitation, we downscaled the cavitation phenomena to a single micrometer sized cavitation bubble and individual bacterial cell by developing a new method that delivers nanoscale spatial and temporal energy quantum to mechanically remove and destroy individual bacterial cells. The cavitation microbubble had an effect on bacterial cell when it was in proximity of the bubble. Numerical simulations enabled calculation of microbubble evolution and mechanical loads on bacterial cells and allow estimation of threshold values for wall shear stress and hydrodynamic force required for bacterial detachment and destruction. The new results will enable progress and development of cavitation technology towards more efficient and chemical free processes of water treatment.
Razpoložljivost neoporečne pitne vode postaja vse večja skrb v globaliziranem svetu. Kavitacija, kot nova obetajoča alternativna metoda pri procesu čiščenja vod, je pojav parnih mehurčkov v tekočinah ob hitrem lokalnem padcu tlaka, ki agresivno in hitro implodirajo, kar povzroča ekstremne fizikalno-kemijske razmere, ki imajo lahko uničujoč učinek na bakterije. Točen mehanizem inaktivacije bakterijskih celic s kavitacijo ni poznan. V doktorski disertaciji smo vpliv hidrodinamske in akustične kavitacije na lipidne vezikle, sferoplaste in bakterijske celice primerjali z vplivi fizikalno-kemijskih in mehanskih stresorjev. S selektivnim spreminjanjem izbranih komponent celične stene smo določili vpliv posameznih plasti na stabilnost celic pri kavitaciji in pokazali da je za stabilnost bakterij pri kavitaciji odločilen peptidoglikanski sloj. Za podrobnejše razumevanje interakcije med kavitacijskim mehurčkom in bakterijsko celico smo razvili novo metodo generiranja posameznega kavitacijskega mehurčka na mikrometrski časovni in prostorski skali, kar nam je omogočilo generiranje posameznega mikromehurčka v neposredni bližini bakterijske celice. Rezultati kažejo, da ima mikromehurček vpliv na bakterijske celice znotraj maksimalnega radija mikromehurčka. S pomočjo numeričnih analiz smo natančneje opisali razvoj kavitacijskega mehurčka in določili mejne sile, ki so potrebne za poškodovanje ali odtrganje celic iz površine. Rezultati te naloge prispevajo k bistveno bolj podrobnemu razumevanju kavitacije na nivoju posameznega mehurčka in njegovemu vplivu na bakterije, kar bo omogočalo nadaljnji razvoj metod kavitacije za namene čiščenja vode.
143387
Uporaba vsebin na zahtevo se iz dneva v dan povečuje in predstavlja izziv za starejše vrste medijev, kot je radio, ki je bil glavni navdih za izbiro te teme. Zasnovali smo sistem za avdio arhiv in podcaste, ki se uporablja za vse medije, ki delajo z zvokom in veliko vsebino. Namen tega sistema je uporabnikom omogočiti, da poslušajo to vsebino, kadar koli se odločijo za to. Sistem sledi vsem stopnjam zvočne datoteke, od ustvarjanja do uporabnika, ki jo posluša v arhivu. V ta namen je bil zasnovan sistem za shranjevanje podatkov o datotekah in sistem za prenos datotek od ustvarjalca do strežnikov in aplikacij ter postavljena strežniška infrastruktura. Vsi ti sistemi so bili povezani z zaledno kodo in na koncu je bil ustvarjen uporabniku prijazen vmesnik. Hkrati je bil ustvarjen uporabniku prijazen podcast, ki uporabnikom omogoča, da se naročijo na podcast, ki je bil na voljo prek podcast na voljo.
The use of on-demand content is increasing every day and challenging older types of media like the radio, which was the main inspiration for choosing this topic. We designed a system for audio archive and podcasts, which is applicable to any media working with audio and a lot of content. The purpose of this system is giving users the power to listen to this content whenever they choose to. The system follows all the stages of the audio file, from creation to the user listening to it in the archive. For this purpose, a system for saving data on files and a system for transferring files from creator to servers and database were designed and a server infrastructure was set up. All these systems were connected by back-end code and in the end, a user-friendly interface was created. Concurrently a podcast system that offers users the ability to subscribe to available content through podcast applications was implemented.
Idejo za to diplomsko nalogo je dala hitra rast uporabe vsebin na zahtevo, ki predstavljajo velik izziv starejšim medijem, kot je radio. Zasnovan je bil sistem za spletni avdio arhiv in podkaste, ki bi ga lahko uporabljal vsak medij, ki se ukvarja z zvokom in ima veliko vsebine. Namen arhiva je uporabnikom ponuditi te vsebine takrat, ko jim to najbolj odgovarja. Sistem zajema celotno pot od trenutka, ko je zvočni posnetek ustvarjen, do trenutka, ko ga poslušalec najde v spletnem arhivu. Razviti je bilo potrebno sistem za shranjevanje podatkov o datotekah, postaviti ustrezno strežniško infrastrukturo, sistem za prenos podatkov na strežnike, načrtovati podatkovno bazo, zaledno povezati sisteme in ustvariti privlačen in predvsem uporaben grafični vmesnik za uporabnika. Prav tako se je izdelal sistem za podkaste, ki uporabnikom omogoča poslušanje spletnih vsebin in naročanje nanje prek aplikacij za podkaste.
114419
Zavzetost zaposlenih je orodje, ki pomaga organizacijam, da postanejo bolj konkurenčne in pridobijo konkurenčno prednost na trgu dela. Z magistrskim delom smo analizirali dejavnike zavzetosti zaposlenih v notarskih pisarnah. Glavni namen diplomskega dela je bil oblikovati ustrezen merski instrument, s pomočjo katerega smo raziskali in ugotovili dejavnike, ki vplivajo na zavzetost zaposlenih v notarskih pisarnah. Namen diplomskega dela je bil raziskati in analizirati obseg koncepta vključenosti zaposlenih v notarskih pisarnah ter opredeliti dejavnike, ki vplivajo na zavzetost zaposlenih. S postavljenimi hipotezami smo želeli ugotoviti, ali dejavniki motivacije in temeljnih potreb statistično značilno vplivajo na tri dimenzije zavzetosti: moč, predanost in vpojnost. Kljub temu smo želeli ugotoviti, kateri spol je bolj angažiran in v katerih notarskih pisarnah - v Sloveniji ali v Franciji. Za analizo podatkov in preverjanje hipotez smo uporabili faktorsko in regresijsko analizo. Čeprav smo potrdili začetne dimenzije zavzetosti, ne moremo reči enako o njenih štirih dejavnikih. S faktorsko analizo smo pridobili nove dimenzije zavzetosti: predanost, vpetost in vitalnost ter nove dejavnike zavzetosti: motivacija, vodenje in osnovne potrebe. Z linearno regresijsko analizo smo ugotavljali vpliv dejavnikov zavzetosti na zavzetost zaposlenih v notarskih pisarnah. Rezultati analize so pokazali, da na motivacijo in dejavnik vodenja vplivajo vse tri dimenzije zavzetosti zaposlenih, medtem ko osnovni dejavnik potreb vpliva le na dimenzijo zavzetosti. S t-testom smo ugotovili, da so v notarskih pisarnah ženske bolj angažirane pri delu, in sicer v dimenzijah predanosti in vpojnosti. Izkazalo se je, da so zaposleni v notarskih pisarnah v Franciji bolj angažirani kot zaposleni v notarskih pisarnah v Sloveniji. Z našo raziskavo smo notarskim pisarnam pomagali odkriti ključ do zavzetosti zaposlenih, saj smo ugotovili, da dejavniki zavzetosti: motivacija, vodenje in osnovne potrebe vplivajo na zavzetost zaposlenih v notarskih pisarnah.
Employee engagement is a tool to help the organizations to become more competitive and gain a competitive edge in the labour market. With our master thesis we analysed the factors of engagement of employees in notary offices. The main purposed of the thesis, was to develope and design an appropriate measuring instrument, through which we researched and found the factors, that influence the engagement of employees in notary offices. The aim of the study was to investigated and analyzed the scope of the concept of employee involvement in notary offices and to identifyed the factors that influence the engagement of employees. With the set hypotheses we wanted to found out, whether the factors of motivation and basic needs had a statistically significant influence on the three dimensions of engagement: vigor, dedication and absorbtion. Nonetheless we also wanted to find, which gender is more engaged and in which notary offices-in Slovenia or in France. For the data analysis and the verification of hypotheses, we used factor and regression analysis. Even though we confirmed the initial dimensions of engagement, we can not say the same about it's four factors. With factor analysis, we gained new dimensions of engagement: dedication, absorption and vigor, and new engagement factors: motivation, leadership and basic needs. With the linear regression analysis, we determined the influence of the factors of engagement on the engagement of employees in notary offices. The results of the analysis showed that the motivation and management factor is influenced by all three dimensions of employee engagement, while the elementary need factor only affects the dimension of engagement. With t-test our findings are, that in notarys' offices women are more engaged in their work, namely in the dimensions of dedication and absorbtion. It turned out that employees in notary offices in France are more engaged as employees of notary offices in Slovenia. With our research we helped notary offices to discover the key to the engagement of employees, because we found that engagement factors: motivation, leadership and basic needs impact to employee engagement in notary officies.
Zavzetost zaposlenih je orodje, s katerim pomagamo organizaciji, da postane bolj tekmovalna in si pridobi konkurenčno prednost na trgu dela. Z magistrskim delom smo želeli analizirati dejavnike zavzetosti zaposlenih v notarskih pisarnah. Osnovni namen dela je bil razviti in oblikovati ustrezen merski instrument, s pomočjo katerega smo raziskali in odkrili tiste dejavnike, ki so vplivali na zavzetost zaposlenih v notarskih pisarnah. Cilj dela je bil raziskati in analizirati področje pojma zavzetosti zaposlenih v notarskih pisarnah in ugotoviti dejavnike, ki vplivajo na zavzetost zaposlenih. Z zastavljenimi hipotezami smo želeli ugotoviti vpliv dejavnikov motivacija in vodenje ter osnovne potrebe na tri dimenzije zavzetosti. Ugotavljali smo, kateri spol je pri svojem delu bolj zavzet in v kateri notarski pisarni-v francoski ali slovenski. S faktorsko analizo smo pridobili nove dimenzije zavzetosti: predanost, absorbcijo in moč ter nova dejavnika zavzetosti: motivacija in vodenje ter osnovne potrebe. Z linearno regresijsko analizo smo ugotovili vpliv dejavnikov zavzetosti na zavzetost zaposlenih v notarskih pisarnah. Rezultati analize so pokazali, da na vse tri dimenzije zavzetosti vpliva dejavnik motivacija in vodenje, dejavnik osnovne potrebe pa vpliva le na dimenzijo predanosti. Rezultati t-testa so pokazali, da so v notarskih pisarnah pri svojem delu bolj zavzete ženske in sicer pri dimenzijah predanost in absorbcija. Izkazalo se je, da so zaposleni v notarskih pisarnah v Franciji pri svojem delu bolj zavzeti kot zaposleni v Sloveniji. Z našo raziskavo smo pomagali notarjem odkriti ključ do zavzetih zaposlenih, saj smo ugotovili, da dejavnika motivacija in vodenje, vplivata na zavzetost zaposlenih v notarskih pisarnah.
101888
V diplomskem delu je predstavljen sistem Policy in Charging Control četrte generacije mobilnega omrežja, ki v uvodnem delu podaja pregled arhitekture mobilnega omrežja četrte generacije, to je vseh omrežnih elementov in vmesnikov med njimi. Prav tako obravnava delovanje posameznih komponent in procesov ter osnovno registracijo v omrežje. V nadaljevanju se osredotoča na storitveno omrežno arhitekturo, imenovano IP Multimedia podsistem. IP Multimedia podsistem je standardizirana arhitektura (PP 3G), ki uporablja osnovne paketno komutirane mobilne podatkovne storitve za izvajanje ostalih multimedijskih storitev, predvsem multimedijske telefonije. Policy in Charging Control sistem nadzoruje kakovost in polnjenje parametrov določenega naročnika, ki temelji na naročnini in storitev, ki se uporablja. S tem sistemom lahko oblikujemo različne storitve, ki uporabljajo različne parametre kakovosti storitev in modelov polnjenja. Kot taka predstavlja eno najpomembnejših novosti četrte generacije mobilnega omrežja. Zato, Kakovost parametrov storitev, posamezne komponente in postopki tega sistema so podrobneje opisani. Prednosti in praktični pregled sistema in njegovih komponent so prikazani s primerom uvajanja novih storitev. Te storitve so glasovne storitve, pretakanje video storitve, dostop do interneta in klasične telefonske storitve, ki so opisane tudi do neke mere. Vsi uporabljajo paketno komutirano mobilno omrežje kot nosilec storitev. Delo se zaključi s primerom pretakanje video storitev in ponuja praktičen pregled mehanizmov za zagotavljanje optimalne kakovosti storitev. Pretočna video storitev je bila zagotovljena z močno obremenjeno bazno postajo, ki je služil tudi drugim mobilnim uporabnikom. Poskus je imel dva dela. V prvem delu je bil postavljen aktivni privzeti nosilec s privzetimi parametri Quality of Service, ki je na popolnoma enak način, kot je bil dodeljen tipičnemu uporabniku mobilnega interneta. V drugem delu je bil postavljen namenski nosilec s parametri Quality of Service, ki so prilagojeni za pretakanje video storitev. Kot je bilo pričakovano, se je v prvem delu eksperimenta ostrina reproducirane slike opazno zmanjšala, v drugem primeru pa sta ostrina in kakovost slike ostali na najvišji možni ravni. Ta poskus je pokazal želeno učinkovitost sistema za politiko in nadzor polnjenja četrte generacije mobilnega omrežja.
In this thesis the Policy and Charging Control system of the fourth generation mobile network is presented. The introductory part gives an overview of the fourth generation mobile network architecture, that is, all the network elements and interfaces between them. Also, it deals with the operation of individual components and processes as well as the basic registration to the network. The remainder of the section concentrates on the service network architecture, dubbed IP Multimedia Subsystem. IP Multimedia Subsystem is a standardised architecture (3GPP) which makes use of the underlying packet switched mobile data services for the provision of other multimedia services, mostly multimedia telephony. The Policy and Charging Control system controls the quality and charging parameters of a given subscriber, based on subscription and service used. By means of that system we can design various services using different Quality of Service parameters and charging models. As such it represents one of the most important innovations of the fourth generation mobile network. Hence, the Quality of Service parameters, the individual components and the procedures of this system are described in more detail. The advantages and practical overview of the system and its components are demonstrated by an example of new services introduction. These services are voice services, streaming video services, Internet access and classic telephony services, which are also described to some degree. They all use the packet-switched mobile network as a bearer service. The work concludes with an example of the streaming video service and provides a practical overview of the mechanisms for the provision of the optimal Quality of Service. The streaming video service was provided through a heavily loaded base station, which served also other mobile users. The experiment had two parts. In the first part, an active default bearer with the default Quality of Service parameters was set up, that is in exactly the same way as assigned to a typical mobile Internet user. In the second part, a dedicated bearer with Quality of Service parameters customised for streaming video service was set up. As expected, in the first part of the experiment, the sharpness of the reproduced image was noticeably reduced, and in the second case the sharpness and quality of the image remained at the highest possible level. This experiment demonstrated the desired effectiveness of the Policy and Charging Control system of the fourth generation mobile network.
V diplomskem delu je predstavljen sistem za krmiljenje politik in zaračunavanja v mobilnem omrežju četrte generacije. Na začetku je predstavljeno omrežje četrte generacije z elementi in vmesniki, ki ga povezujejo. Predstavljeno je delovanje posameznih komponent sistema ter potek prijave uporabnika v mobilno omrežje. V nadaljevanju je podana arhitektura storitvenega omrežja za podporo multimedijskim storitvam z elementi in vmesniki, ki ga povezujejo. Multimedijski podsistem predstavlja standardizirano rešitev za zagotavljanje govornih storitev v mobilnem omrežju, ki za svoje delovanje uporablja paketni podatkovni prenos. Sistem za krmiljenje politik in zaračunavanja nadzira politiko in zaračunavanje v mobilnem omrežju, s katerim lahko oblikujemo storitve z različnimi parametri kakovosti storitve in modeli zaračunavanja, zato predstavlja eno izmed pomembnih novosti četrte generacije mobilnih sistemov. V nadaljevanju so zato podrobno opisani parametri kakovosti storitve, posamezne komponente rešitve ter procedure delovanja sistema za krmiljenje politik in zaračunavanja. Prednosti in praktičen prikaz delovanja sistema in njegovih komponent je predstavljen na postopkih uvedbe novih storitev v produkcijskem mobilnem omrežju. Prav tako je predstavljena uvedba govorne storitve, storitev pretočnega videa, storitev klasične telefonije in dostop do interneta. Vse naštete storitve so realizirane v paketnem mobilnem omrežju. V sklepnem delu pa je na primeru storitve pretočnega videa podan praktičen prikaz delovanja mehanizmov za zagotavljanje kakovosti storitve. Storitev pretočnega videa se je zagotavljala pri močno obremenjeni bazni postaji, na katero so bili povezani tudi ostali mobilni uporabniki. Preizkus je potekal v dveh delih. V prvem delu smo imeli aktiven privzeti podatkovni nosilec s privzetimi parametri kakovosti storitve, kot jih ima dodeljene navaden uporabnik mobilnega interneta. V drugem delu pa smo vzpostavili namenski podatkovni nosilec s parametri kakovosti storitve, ki so prilagojeni za zagotavljanje storitve pretočnega videa. Posledično se je v prvem delu preizkusa ostrina predvajane slike opazno zmanjšala, v drugem primeru pa je ostala ostrina in kakovost slike na najvišji možni ravni. S tem je bila na praktičnem primeru prikazana uspešnost delovanja sistema za krmiljenje politik in zaračunavanja v mobilnem omrežju četrte generacije.
95808
Namen raziskave je bil ugotoviti, ali telesna dejavnost vpliva na pritisk telesnih delov pri 8 vojaških delovnih psih. V raziskavo smo vključili nemške in belgijske ovčarje. Vsi psi so bili moški, stari od 1 do 8 let. S TESTO termo kamero smo merili površinske temperature telesnih delov pred aktivnostjo, takoj po aktivnosti in 30 minut po aktivnosti. S pomočjo testo IRSoft Software programa smo na termogramu označili površino telesnega dela, ki smo ga posneli s termo kamero in program prikazali njegovo temperaturo. Podatke smo nadalje analizirali s statističnim programom SAS, kjer smo uporabili mešani model (sistematični in naključni učinki). Naključni vpliv je bil na psa znotraj pasme, sistemski učinki pa so bili aktivnost (pokorščina in obramba), obdobje merjenja temperature (pred aktivnostjo, takoj po aktivnosti in 30 minut po aktivnosti), telesni del psa, stran telesa in starost. Kot sospremenljivka je bila uporabljena telesna masa psa. Rezultati so pokazali, da je bila površinska temperatura telesnih delov psa med obrambo višja kot pri poslušnosti in takoj po aktivnosti višja kot pred aktivnostjo in 30 minut po aktivnosti. Glede na površinske temperature delov telesa lahko pasje telo razdelimo na 3 temperaturno različna območja: hladnejše območje (krup, prsno območje, kolčni sklep, ledveno), srednje območje (vrat, ramenski sklep, zadušitev) in toplejše območje (kolena, komolec, fetlock, skočni sklep).
The purpose of the research was to find out if physical activity influences on the body parts pressure in 8 military working dogs. Our study included German and Belgian Shepherds. The dogs were all males aged between 1 and 8 years. We handled with TESTO thermal camera, which measured surface temperatures of body parts before the activity, right after the activity and 30 minutes after the activity. With the help of testo IRSoft Software program, we marked the area of a body part on the thermogram, which we captured with a thermal camera and the program displayed its temperature. Data were further analyzed with the statistical program SAS, where we used a mixed model (systematic and random effects). The random effect was the dog within the breed and the systematic effects were activity (obedience and defense), temperature measurement period (before activity, right after the activity and 30 minutes after the activity), body part of the dog, side of the body and age. Body weight of the dog was used as a covariate. The results showed that the surface temperature of dog body parts was higher during the exercise of defense than obedience and higher right after the activity compared to before and 30 minutes after the activity. According to the surface temperatures of body parts, the dog body can be divided into 3 temperature-different areas: colder area (croup, pectoral area, hip joint, loin), middle area (neck, shoulder joint, stifle) and warmer area (knee, elbow joint, fetlock, hock joint).
Namen raziskave je bil ugotoviti ali aktivnost vpliva na temperaturo površine telesnih delov pri 8 vojaških delovnih psih. V študijo smo zajeli nemške in belgijske ovčarje. Psi so bili samci stari med 1 letom in 8 let. Rokovali smo s termo kamero TESTO, s katero smo izvedli meritve temperatur telesnih delov pred aktivnostjo, takoj po aktivnosti in 30 minut po aktivnosti. S programom testo IRSoft Software, smo na termogramu, ki smo ga zajeli s termo kamero, označili območje telesnega dela in program nam je izpisal njegovo temperaturo. Podatke smo analizirali v SAS statističnem programu, kjer smo uporabili mešani model, kateri je vključeval sistematske in naključne vplive. Naključni vpliv je bil pes znotraj pasme, sistematski vplivi so bili aktivnost (poslušnost in obramba), obdobje merjenja temperature (pred aktivnostjo, takoj po aktivnosti in 30 minut po aktivnosti), telesni del psa, stran telesa in starost. Telesna masa psa je bila neodvisna spremenljivka (kovariabla). Rezultati so pokazali, da je bila površinska temperatura telesnih delov psa višja med izvajanjem obrambe kot poslušnosti in višja takoj po sami aktivnosti v primerjavi s pred in 30 minut po aktivnosti. Glede na površinske temperature telesnih delov smo telo psa razdelili na 3 temperaturno različna območja, hladnejši del (križ, prsni predel, kolčni sklep, ledveni predel), srednji del (vrat, ramenski sklep, kolenski sklep) in toplejši del (zapestje, komolčni sklep, zadnji in sprednji prstni sklep, skočni sklep).
95637
V magistrskem delu so obravnavani prostorski problemi središča mesta Trbovlje. Zaradi specifične lege mesta v dolini mesto nima močno definiranega jedra. V magistrskem delu smo se osredotočili na tri linijsko razporejene centre: poslovni, kulturni in športni center. Tako je problem diplomskega dela degradacija teh območij, neustreznost javnih odprtih prostorov in slaba mentalna podoba prostora. V nalogi so predstavljeni geografska lega mesta in izbranega območja, nato teoretična izhodišča, zgodovinski razvoj mesta, prostorski razvoj mesta in pregled strokovnih podlag za prostorski razvoj. Predstavljen je pregled trenutne prostorske situacije, ki zajema fotoinventory, morfogenesis, morfologijo, mentalno ali percepcijsko analizo s pomočjo raziskave, strukturne podobe, tipologije stavb, rabe tal in zunanjih površin, popis zelenih površin, analizo možnih vodnih elementov in analizo prometnega režima. Skozi analize smo izluščili prostorske probleme, ki so predstavljeni s fotografijami in tematskimi kartami. Rešitev, idejna zasnova središča mesta Trbovlje, je sinteza vseh analiz in je narejena z upoštevanjem prostora, ki se je oblikoval skozi zgodovino in. V rešitvi je prikazan nov, smiselno urejen prostor s tremi centri, ki jih povezuje nova povezava - pot. Ta poteka od poslovnega centra - Trg revolucije, skozi kulturni center, trg ob Delavskem domu ali Trg svobode, skozi sosesko Trg svobode do športnega centra s prenovljenim Partizanskim igriščem in novim športnim kompleksom Rudar. V zadnjem delu diplomske naloge je predstavljena idejna rešitev ter načrt v merilu 1: 2000, prečni prerez in opis rešitve ter prostorske reprezentacije nove situacije.
The master's thesis disscusses spatial problems of Trbovlje city center. Due to the citys specific location in the valley, the city does not have a strongly defined core. The thesis focuses on the three line distributed centers: business, cultural and sports center. Thus, the problem of the thesis is the degradation of these areas, inadequate public open spaces and poor mental image of space. The paper presents the geographical location of the city and selected area, then the theoretical starting points, the historical development of the city, the spatial development of the city, and an overview of the professional bases for spatial development. An overview of the current spacial situation is presented, comprising ofphotoinventory, morphogenesis, morphology, mental or perceptual analysis with the help of research, structural image, typology of buildings, land use and outdoor areas, inventory of green areas, analysis of possible water elements, and analysis of traffic regime. Through the analyzes, we extracted spatial problems, that are presented with photographs and thematic maps. The solution, conceptual design of the city centre Trbovlje, is a synthesis of all analyzes and is made with consideration of the space, that has formed through history and. The solution shows a new, sensibly arranged place with three centers, which are linked by a new connection – a path. It runs from the business center – Trg revolucije, through the cultural center, the square next to Delavski dom or Trg svobode, through the neighborhood Trg svobode to the sports center with the renovated Partizan playground and the new sports complex Rudar. The last part of the thesis contains a conceptual solution as well as a plan in the scale of 1:2000, cross-sections a description of the solution and spatial representations of the new situation.
V magistrskem delu se ukvarjamo s problematiko prostora centra Trbovelj. Zaradi specifične lege v dolini mesto nima močno definiranega jedra. V nalogi najdemo tri linijsko porazdeljena središča, in sicer poslovno, kulturno in športno središče. Tako je problem naloge degradiranost teh območij, neustrezni javni odprti prostori in slaba mentalna podoba. V nalogi smo predstavili geografsko umestitev mesta in obravnavanega območja, nato teoretska izhodišča, zgodovinski razvoj mesta, prostorski razvoj mesta in pregled strokovnih podlag za prostorski razvoj. Predstavimo pregled obstoječega stanja, ki obsega: fotoinventarizacijo, morfogenezo, morfologijo, mentalno oziroma zaznavno analizo s pomočjo raziskave, strukturne podobe, tipologije stavb, rabe prostora in zunanjih površin, popis zelenih površin, analizo morebitnih vodnih elementov in analizo prometnega režima. Z analizami smo izluščili prostorske probleme, kar je v nalog predstavljeno s fotografijami in tematskimi kartami. Rešitev naloge oziroma idejna zasnova ureditve centra Trbovelj je sinteza vseh analiz, ki smo jo izdelali po premisleku o prostoru, ki se je izoblikoval skozi pregled zgodovinskega razvoja in druge literature. Rešitev predstavlja nov smiselno urejen prostor s tremi središči, ki so povezan a z novo povezavo – potjo. Poteka od poslovnega središča – Trga revolucije, skozi kulturno središče – trg ob Delavskem domu ali Trg svobode, skozi sosesko Trg svobode do športnega središča Partizan in športnega kompleksa Rudar, ob njej pa se poleg odprtih javnih prostorov nizajo parki in revitalizirane zgradbe z novim programom, ki podpirajo razvoj in izboljšajo mentalno podobo mesta. V zadnjem delu naloge predstavimo idejno rešitev kot načrt v merilu 1:2000, opis rešitve, situacijske prereze in prostorske prikaze novega stanja.
143405