en2sl
stringlengths
2
16.2k
en
stringlengths
1
17.5k
sl
stringlengths
1
21.8k
id
stringlengths
5
6
Zadovoljstvo zaposlenih pri delu je eden izmed tistih ključnih dejavnikov, ki omogočajo organizacijsko uspešnost in na katerega danes vse organizacije posvečajo pozornost. Pomen zadovoljstva pri delu je vedno bolj poudarjen, saj prinaša številne pozitivne učinke tako za organizacijo kot za zaposlene. Višja produktivnost (uspešnost), boljši medosebni odnosi, manj fluktuacije in s tem nižji stroški so le nekateri od teh učinkov. Poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih pri delu, pomaga prepoznati razloge in področja, s katerimi in v katerih so zaposleni nezadovoljni. Na podlagi tega lahko organizacija uvede določene spremembe in prilagoditve, s čimer se izboljša raven zadovoljstva v organizaciji. Namen magistrskega dela je teoretično osvetliti področje delovnega okolja ter z raziskavo izbrane organizacije državne uprave in izbrane organizacije zasebnega sektorja ugotoviti, kako dejavniki delovnega okolja vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih pri delu, ter podati priporočila za spremembe v izbranih organizacijah. V magistrskem delu je bila izvedena mednarodna primerjava sekundarnih podatkov iz štirih držav. Izvedena je bila analiza izbranih dejavnikov kakovosti delovnega okolja, ki se meri tako s subjektivnimi ocenami zaposlenih kot z objektivnimi kazalniki. Na vzorcu dveh izbranih organizacij javnega in zasebnega sektorja je bila z uporabo anketne metode izvedena raziskava, ki se je osredotočila predvsem na oceno zadovoljstva pri delu in dejavnikov zadovoljstva z delom ter zaznavanje dejavnikov delovnega okolja. Rezultati mednarodne primerjave so pokazali, da med spremljanimi dejavniki delovnega okolja v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in na Danskem ni pomembnih razlik in da so delovne razmere v vseh državah varne. Rezultati raziskave so pokazali, da so anketiranci v obeh sektorjih najbolj zadovoljni s tesnimi sodelavci, s katerimi delajo, najmanj pa so zadovoljni z intenzivnostjo nagrad, ki jih prejemajo. Med skupinami zaposlenih iz javnega in zasebnega sektorja je kar nekaj statistično pomembnih razlik, tj. v povprečju so ocene zadovoljstva višje v skupini zaposlenih iz zasebnega sektorja. Na podlagi rezultatov raziskave predlagamo, da vodje naredijo več za povečanje motivacije zaposlenih in izboljšanje delovnega okolja, kar posledično vpliva tudi na večje zadovoljstvo zaposlenih in večjo uspešnost organizacij.
Employee satisfaction at work is one of those key factors that enable organizational success and to which virtually all organizations pay attention today. The importance of job satisfaction is increasingly emphasized because it provides many positive effects for both the organization and employees. Higher productivity (performance), better interpersonal relationships, less fluctuation, and, thus, lower costs are just some of these effects. Knowing the factors that affect employee satisfaction at work helps to identify the reasons and areas with which and in which employees are dissatisfied. Based on this, the organization can introduce certain changes and adjustments. Thus, it improves the level of satisfaction within the organization. The purpose of the master's thesis is to highlight the field of work environment theoretically and, by researching a selected state administration organization and a selected private sector organization, determine how work environment factors affect employee satisfaction at work, as well as to make recommendations for changes in the selected organizations. In the master's thesis, an international comparison of secondary data from four countries was performed. An analysis of the selected factors of the quality of the working environment was performed. It is measured both by subjective assessments of employees and by objective indicators. A survey was also conducted on a sample of the two selected public and private sector organizations using the survey method. It focused mainly on the assessment of job satisfaction and satisfaction-with-work factors and the perception of work environment factors. The results of the international comparison show that there are no significant differences between the monitored factors of the work environment in Slovenia, Austria, Germany, and Denmark and that the working conditions in all countries are safe. The results of the survey showed that survey participants in both sectors are most satisfied with the close associates they work with while they are least satisfied with the intensity of rewards they receive. There are quite a few statistically significant differences between the groups of employees from the public and private sectors, i.e. on average, there are higher satisfaction ratings in the group of employees from the private sector. Based on the results of the research, it is proposed that managers do more to increase employee motivation and to improve the work environment, which, in turn, affects also higher employee satisfaction and greater performance of organizations.
Zadovoljstvo zaposlenih pri delu je eden izmed tistih ključnih dejavnikov, ki vodi do organizacijskega uspeha in na katerega so dandanes pozorne praktično vse organizacije. Vedno bolj se poudarja pomen zadovoljstva zaposlenih pri delu, saj ta omogoča veliko pozitivnih učinkov tako za organizacijo kot tudi za zaposlene. Večja produktivnost (storilnost), boljši medosebni odnosi, manjša fluktuacija in s tem manjši stroški so le nekateri izmed teh učinkov. Poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih pri delu pomaga identificirati razloge in področja, s katerimi in na katerih zaposleni niso zadovoljni. Na osnovi tega lahko organizacija uvede določene spremembe in prilagoditve ter tako izboljša raven zadovoljstva zaposlenih pri delu znotraj organizacije. Namen magistrskega dela je teoretično osvetliti področje delovnega okolja in z izvedbo raziskave v izbrani organizaciji državne uprave in izbrani organizaciji zasebnega sektorja ugotoviti, kako dejavniki delovnega okolja vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih pri delu ter oblikovati priporočila za uvedbo sprememb v izbranih organizacijah. V magistrskem delu je bila izvedena mednarodna primerjava sekundarnih podatkov štirih držav. Izvedena je bila analiza izbranih dejavnikov kakovosti delovnega okolja, ki se meri tako s subjektivnimi ocenami zaposlenih kot z objektivnimi pokazatelji. Z metodo anketiranja je bila izvedena tudi raziskava na vzorcu dveh izbranih organizacij javnega in zasebnega sektorja. Osredotočilo se je predvsem na oceno dejavnikov zadovoljstva z delom in delovnim mestom ter na zaznavo dejavnikov delovnega okolja. Rezultati mednarodne primerjave kažejo, da med spremljanimi dejavniki delovnega okolja v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in na Danskem ni bistvenih razlik ter da so razmere za delo v vseh državah varne. Rezultati anketne raziskave so pokazali, da so sodelujoči v raziskavi v obeh sektorjih najbolj zadovoljni z ožjimi sodelavci, s katerimi delajo, medtem ko so najmanj zadovoljni z intenzivnostjo nagrajevanja, ki so je deležni. Obstaja kar nekaj statistično značilnih razlik med skupinama zaposlenih iz javnega in zasebnega sektorja, in sicer so povprečno višje ocene zadovoljstva zaposlenih pri delu v skupini iz zasebnega sektorja. Na podlagi rezultatov raziskave se predlaga, da vodje storijo več za dvig motiviranosti zaposlenih in za izboljšanje delovnega okolja, kar posledično vpliva tudi na višje zadovoljstvo zaposlenih pri delu in večjo uspešnost organizacij.
134417
Uvod v prikaze hitrosti predstavlja njihovo vlogo pri načrtovanju in spremljanju hitrosti v urbanih okoljih. V uvodu sledi predstavitev metodologije nalog z osnovnimi pojmi, kratek opis delovanja radarske opreme ter zbiranje in obdelavo podatkov. Dodana so izbrana statistična orodja, ki se uporabljajo za analizo podatkov o meritvah hitrosti. Predstavljeni so viri podatkov, zbrani podatki, predpostavke in omejitve, s katerimi se srečujemo v raziskavi. V tretjem poglavju so predstavljene preproste analize povezav med podatki meritev hitrosti in ocenjenim številom na novo okuženih posameznikov, iz katerih je bilo izpeljano število aktivnih primerov po dogovorjeni metodi. Analize so predstavljene po mestih. Razredi hitrosti, korelacijski koeficienti, pridobljeni iz primerjave dnevnih kazalcev prikaza hitrosti in aktivnih primerov, gručenje, opaženo na grafih največjih dnevnih hitrosti in ocenjeno število aktivnih primerov so predstavljeni v tabelah in grafih. Četrto poglavje govori o analizah tretjega poglavja, zadnje poglavje pa podaja sklepe, ki jih urejajo vidiki.
Introduction to speed displays introduces their role in planning and monitoring speeds in urban areas. Introduction is followed by a presentation of task methodology with basic terms, a brief description of radar equipment operation and data collection and processing. Selected statistical tools used to analyze speed measurement data are added. Data sources, data collected, assumptions and limitations encountered in the study are presented. Second chapter concludes with descriptions of where samples were taken and where speed measurement devices were placed. Third chapter presents simple analyses of relationship between speed measurement data and estimated number of newly infected individuals, from which estimated active cases number using the agreed method was derived. The analyses are presented by places. Speed classes, correlation coefficients obtained from comparison of daily indicators of speed display data and active cases, clustering observed in plots of maximum daily speeds and estimated number of active cases are presented in tables and graphs. Third chapter concludes with descriptions of results and locations of individual speed displays in urban areas. Fourth chapter comments on third chapter analyses. Final chapter draws conclusions organized by aspects.
V uvodu v tematiko prikazovalnikov hitrosti je predstavljena njihova vloga pri načrtovanju in spremljanju hitrosti v naseljih. Uvodu sledi predstavitev metodologije naloge z osnovnimi pojmi, kratek opis delovanja radarjev, načina pridobivanja podatkov in njihove obdelave. Dodana so izbrana statistična orodja, ki smo jih uporabili za analizo podatkov cestnih merilnikov hitrosti. Predstavljeni so viri podatkov, zajeti podatki, predpostavke in omejitve, s katerimi smo se srečali pri raziskavi. Drugo poglavja zaključujejo opisi mest zajemanja vzorcev, kjer so postavljeni prikazovalniki hitrosti. V tretjem poglavju so predstavljene preproste analize povezanosti podatkov prikazovalnikov hitrosti in ocene števila na novo okuženih, iz katere smo po dogovorjeni metodi ocenili število aktivnih primerov. Analize so predstavljene po krajih. Tabelarično in grafično so prikazani hitrostni razredi, korelacijski koeficienti, dobljeni iz primerjav dnevnih kazalcev podatkov prikazovalnikov in aktivnih primerov, ter gručenja, opažena v grafih največjih dnevnih hitrosti in ocenah števila aktivnih primerov. Tretje poglavje zaključujejo opisi rezultatov in lokacij posameznih prikazovalnikov hitrosti v naseljih. V četrtem poglavju smo podali komentarje na analize iz tretjega poglavja. V zadnjem poglavju pa smo podali sklepe po tematikah.
131162
Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kateri so glavni razlogi za preveliko dobo telitve in slabšanje plodnosti pri kravah molznicah. Rejci ne namenjajo dovolj pozornosti upravljanju in selekciji v svojih čredah. Za izboljšanje plodnosti bi morali rejci živali izbirati glede na njihovo dolgoživost ter značilnosti nog in nog. Z optimalnimi prehranskimi in nastanitvenimi sistemi za krave molznice rejci vplivajo na optimalno delovanje hormonov, ki so pomembni za razmnoževanje in plodnost krav. Zaradi rastočih čred in vse večjega dela na njihovih kmetijah rejci namenjajo premalo pozornosti odkrivanju živali v vročini in imajo premalo časa za opazovanje živali. Prav tako je zelo pomembno, da redno izvajamo korekcijo kopit, saj le zdrave živali nimajo nobenih težav z gibanjem in lahko kažejo znake toplote. V poletnih mesecih moramo zagotoviti, da imajo živali ustrezne mikroklimatske pogoje in s primernim prezračevanjem, da se izognemo vročinskemu stresu. V času presušitve se v čredah molznic naredi veliko napak, saj se posledice teh napak kažejo v slabi plodnosti teh krav v naslednji laktaciji. Hranjenje in skrb za živali v obdobju sušenja je osnova za proizvodnjo mleka, dobro plodnost in zdravje živali v naslednji laktaciji. Živali izgubijo težo po telitvi, zato pogosto padejo v negativno energijsko bilanco. Zaradi nepravilne oskrbe s hranili pred telitvijo lahko živali po telitvi padejo v različne zdravstvene težave, kot so ketoza, acidoza, mlečna mrzlica, mastitis... Z uporabo različnih senzorjev za spremljanje aktivnosti lahko lažje identificiramo krave v vročini v naših čredah. Plodnost je treba izboljšati z različnimi strategijami, saj rejci utrpijo znatne izgube in nepotrebne stroške na račun slabe plodnosti svojih krav.
The purpose of this graduation thesis was to find out what are the main reasons for too calving interval and deterioration of fertility at dairy cows. Breeders not intend enough attention to management and selection in their herds. To improve fertility, breeders should select animals for their longevity and feet & legs characteristics. With optimal nutrition and housing systems for dairy cows, breeders influence on optimal functioning of hormones, which are important for reproduction and fertility of cows. Due to growing herds and increasing work on their farms, breeders are paying too little attention to discovering animals in heat and they have too little time to observe the animals. That’s the reason that many of cows in heat are overlooked. It is also very important that we regularly perform the correction of hoof, since only healthy animals have no problems with locomotion and they can show signs of heat. During the summer, we have to assure that animals have suitable micro-climate conditions and with appropriate ventilation to avoid heat stress. Many mistakes in dairy herds are made during the drying-off period, as the consequences of these mistakes are reflected in the poor fertility of these cows in the next lactation. The feeding and animal care in the drying-off period is the basis for milk production, good fertility and animal health in the next lactation. Animals lose weight after calving, so they often fall into a negative energy balance. Due to improper nutrient supply before calving, animals after calving may fall into different health problems like ketosis, acidosis, milk fever, mastitis… With using different sensors to monitor activity, we can easier identify cows in heat in our herds. Fertility needs to be improved through different strategies, as breeders incur considerable losses and unnecessary costs at the expense of the poor fertility of their cows.
Namen diplomske naloge je bilo ugotoviti, kateri so glavni vzroki za predolgo dobo med telitvama in poslabšanje plodnosti pri kravah molznicah. Rejci namenjajo premalo pozornost managementu in selekciji v njihovih čredah. Za izboljšanje plodnosti bi rejci morali živali selekcionirati na dolgoživost in lastnosti nog. S primerno prehrano in vhlevitvijo vplivamo na optimalno delovanje hormonov, ki so povezani z reprodukcijo. Rejci zaradi vse večjih čred in vedno več dela na njihovih kmetijah premalo pozornosti namenjajo odkrivanju pojatev in imajo premalo časa za opazovanje živali. Na račun tega je veliko pojatev spregledanih. Zelo pomembno je tudi, da redno izvajamo korekcijo parkljev, saj samo zdrave živali, ki nimajo težav pri hoji, lahko izkazujejo znake pojatve. V poletnih mesecih moramo živalim zagotoviti primerno mikro-klimo in z zadostnim zračenjem preprečiti pojav vročinskega stresa. Veliko napak v čredah krav molznic je narejenih v dobi presušitve, saj se posledice teh napak odražajo v slabši plodnosti pri teh kravah v naslednji laktaciji. Prehrana in oskrba živali v dobi presušitve je osnova za prirejo mleka, dobro plodnost in zdravje živali v naslednji laktaciji. Živali po telitvi hujšajo, zato pogosto zapadejo v negativno energetsko bilanco. Zaradi nepravilne oskrbe s hranili pred porodom, lahko živali po telitvi zapadejo v bolezenska stanja kot so ketoza, acidoza, poporodna mrzlica, mastitis, … Z uporabo različnih senzorjev za spremljanje aktivnosti si lahko olajšamo ugotavljanje pojatev v čredi. Plodnost je potrebno z različnimi strategijami izboljšati, saj si rejci na račun slabe plodnosti njihovih krav delajo velike izgube in nepotrebne stroške.
110986
Živimo v družbi, kjer je razširjena poenostavljena delitev spolov na ženski in moški spol. Ta delitev je povezana z nekaterimi družbeno-kulturnimi spolnimi normami. Od moških se pričakuje, da se obnašajo in oblačijo na določen način, ki se razlikuje od vedenja in oblačenja, ki se pričakuje od žensk. Čeprav je vedenje in način oblačenja družbeno-kulturni konstrukt, ljudje pogosto gledajo na vedenje in način oblačenja, ki ga pripisujemo določenemu spolu, preveč resno. Obstajajo torej negativni spolni stereotipi in negativni stereotipi o gejih v družbi. Nekateri ljudje so predsodki do različnih ljudi, nekateri pa so tudi homofobični. S starejšimi sem opravila polstrukturirane intervjuje. Vsak intervjuvanec si je ogledal nekaj mojih performativnih umetniških videov, ki jih objavljam na svojem Instagram profilu. V teh videih se izražam svobodno, brez omejitev s sociokulturnimi spolnimi normami. Z raziskavo sem želela ugotoviti, kakšni so odzivi starejših na performativne umetniške videe o kršenju sociokulturnih spolnih norm in kakšna je njihova argumentacija. Pri analizi odgovorov intervjuvancev sem bila pozorna na predsodke o gejih, spolne stereotipe in stereotipe o gejih ter homofobijo, pri čemer sem ugotovila, da so bili slednji v nekaterih odzivih intervjuvancev prisotni, razlog za to pa pripisujem heteronormativnosti.
We live in the society where a simplistic division of sexes to female and male sex is widespread. This division is connected with certain sociocultural gender norms. It is expected from the males to behave and dress in a certain manner which is distinguished from the behavior and dressing which is expected from the females. Even though the behavior and the manner of dressing is a sociocultural construct, people often see the behavior and the manner of dressing which we attribute to a certain gender too seriously. Therefore, there are negative gender stereotypes and negative stereotypes about gays in the society. Some people are prejudicial to different people and some are also homophobic. I performed semi-structured interviews with older persons. Every interviewee watched some of my performance art videos which I publish on my Instagram profile. In these videos, I express myself freely, with no limitations by sociocultural gender norms. By my research, I wished to ascertain what the reactions of older persons are on the performance art videos on sociocultural gender norm violation and what their argumentation is. When analyzing the responses of the interviewees, I was attentive about the prejudice of gays, sexual stereotypes and stereotypes of gays, and homophobia. I ascertained that the latter were present in some of the responses of the interviewees. I attribute the reason for that to heteronormativity.
Živimo v družbi, kjer je razširjena poenostavljena delitev spolov na ženski in moški spol. Ta delitev je povezana z določenimi družbeno-kulturnimi spolnimi normami. Od moških se pričakuje, da se obnašajo in oblačijo na določen način, ki se razlikuje od obnašanja in oblačenja, ki se pričakuje od žensk. Čeprav sta obnašanje in način oblačenja družbeno-kulturni konstrukt, ljudje na obnašanje in način oblačenja, ki jih pripisujemo določenemu spolu, pogosto gledamo preveč resno. V družbi zato obstajajo negativni spolni stereotipi in negativni stereotipi o gejih. Nekateri ljudje imajo predsodke do drugačnih in nekateri ljudje so tudi homofobični. Opravil sem polstrukturnirane intervjuje s starejšimi osebami. Vsak intervjuvance si je ogledal nekaj mojih performans art videov, ki jih objavljam na profilu Instagram. V teh videih se izražam svobodno, brez omejevanja z družbeno-kulturnimi spolnimi normami. Z raziskavo sem želel ugotoviti, kakšne so reakcije starejših oseb na performans art videe o kršenju družbeno-kulturnih spolnih norm in kakšna je njihova argumentacija. Pri analizi odgovorov intervjuvancev sem bil pozoren tudi na predsodke do gejev, spolne stereotipe in stereotipe o gejih in na homofobijo. Ugotovil sem, da so bili ti prisotni pri nekaterih odgovorih intervjuvancev. Razlog za to v veliki meri pripisujem heteronormativnosti.
103713
V magistrskem delu so predstavljene študije časovnih lastnosti prototipnega silicijevega detektorja delcev RD50-MPW2, ki je zasnovan kot monolitni detektor z osiromašeno tehnologijo CMOS. Monolitna zasnova je alternativa uveljavljeni hibridni tehnologiji, ki ponuja številne dodatne prednosti, pri čemer je glavna boljša zmogljivost sledenja pri nižjem skupnem proračunu materiala ter zmanjšani stroški in čas proizvodnje. Te prednosti so pripeljale do tega, da je ATLAS v sodelovanju razmislil o uporabi monolitnih detektorjev v novem sistemu sledenja, ki naj bi bil nameščen med naslednjo nadgradnjo eksperimenta. Nadaljnje raziskave in razvoj prizadevanja osredotočena na izboljšanje tehnologije za prihodnje potrebe poskusov fizike delcev so v teku, kot tudi.Meritve predstavljeni v tem delu se osredotočajo na karakterizacijo časovne ločljivosti aktivnih pikslov prototipa in njene odvisnosti od količine zbranega naboja. Časovno ločljivost je bila izmerjena na nov način z uporabo različnih metod za generiranje naboja pred odbiranja elektronike s tehniko E-TCT s pulzirajočo infrardečo lasersko svetlobo in elektroni iz radioaktivnega $^ 90? \rm math Sr {! Učinki poškodb sevanja na časovno ločljivost so bili preučeni z merjenjem vzorca, ki je bil obsevan z nevtroni reaktorja do ekvivalentne fluence 5 $\ cdot 10 ^ {14 '~\ mathrm {n _ {eq' / cm ^ 2? $. Dobljeni rezultati kažejo časovno ločljivost približno 300 $~\ mathrm {ps ¬ $, kar je v okviru pričakovanj za ta prototip. Glavni prispevek k časovni ločljivosti je tresenje elektronike, z manjšimi prispevki, ki izhajajo iz učinkov v fazi zbiranja polnjenja. E-TCT meritve ne kažejo povečanja časovne ločljivosti po obsevanju, medtem ko v ${^ 90 \rm Sr {$, se je časovna ločljivost v obsevanem vzorcu izboljšala, kar je najverjetneje posledica počasnejšega zbiranja neizločenih slikovnih pik iz neizločenih območij vzorca.
This master's thesis presents studies of timing properties of the RD50-MPW2 prototype silicon particle detector, which is designed as a monolithic detector using depleted CMOS technology. A monolithic design is an alternative to the well-established hybrid technology, offering many additional benefits, the main being better tracking performance at a lower overall material budget and reduced cost and time of production. These advantages have led the ATLAS collaboration to consider the use of monolithic detectors in the new tracking system, scheduled to be installed during the next upgrade of the experiment. Further research and development efforts focused on improving the technology for future needs of particle physics experiments are in progress as well.Measurements presented in this work focus on the characterization of timing resolution of the prototype's active pixels and its dependence on the amount of collected charge. The timing resolution was measured in a new way using different methods of generating charge in front of the readout electronics: with the E-TCT technique using pulsed infrared laser light and electrons from a radioactive $^{90}\mathrm{Sr}$ source. Effects of radiation damage on timing resolution have been studied by measuring a sample irradiated with reactor neutrons to an equivalent fluence of $5\cdot 10^{14}~\mathrm{n_{eq}/cm^2}$. The obtained results show a timing resolution of approximately $300~\mathrm{ps}$, which is within expectations for this prototype. The main contribution to the timing resolution is the jitter of the electronics, with minor contributions coming from effects in the charge collection phase. E-TCT measurements show no increase in the timing resolution after irradiation, whereas in $^{90}\mathrm{Sr}$ measurements, the timing resolution improved in the irradiated sample, which is most likely a consequence of slower collection of charge from the undepleted regions of the pixel via diffusion in the unirradiated sample.
V magistrskem delu so preučene časovne lastnosti prototipnega polprevodniškega detektorja delcev RD50-MPW2. Obravnavani prototip je zasnovan kot monolitni detektor v depletirani CMOS tehnologiji. Monolitni princip se ponuja kot alternativa ustaljeni hibridni tehnologiji izdelave detektorjev in prinaša številne prednosti, kot so boljša natančnost sledenja pri manjši končni količini materiala v detektorju ter hitrejša in cenejša izdelava zaradi uporabe standardnih industrijskih CMOS procesov. Zaradi teh koristi je bila možnost uporabe monolitnih detektorjev obravnavana za prihajajočo nadgradnjo sledilnega sistema eksperimenta ATLAS, prizadevanja za razvoj tehnologije pa se nadaljujejo tudi za prihodnje potrebe eksperimentov v fiziki osnovnih delcev.Meritve predstavljene v tem delu so osredotočene na karakterizacijo časovne ločljivosti aktivnih blazinic prototipa v odvisnosti od količine zbranega naboja. Časovna ločljivost je bila določena z uporabo novih metod z različnimi načini generacije naboja na vhodu bralne elektronike blazinic: z metodo E-TCT z uporabo sunkov infrardeče laserske svetlobe in elektroni iz radioaktivnega vira $^{90}\mathrm{Sr}$. Vplivi sevalnih poškodb na časovno ločljivost so bili preučeni z meritvami vzorca obsevanega z reaktorskimi nevtroni do ekvivalentne fluence $5\cdot 10^{14}~\mathrm{n_{eq}/cm^2}$. Rezultati meritev kažejo, da je časovna ločljivost prototipa RD50-MPW2 v skladu s pričakovanji in znaša približno $300~\mathrm{ps}$. Glavni prispevek k časovni ločljivosti predstavlja šum elektronike, nekaj prispevajo še efekti med fazo zbiranja naboja v siromašenem območju. Pri meritvah z metodo E-TCT po obsevanju ni sprememb v časovni ločljivosti, medtem ko meritve s $^{90}\mathrm{Sr}$ kažejo občutno izboljšanje ločljivosti po obsevanju, kar je najverjetneje posledica zbiranja naboja iz neosiromašenega področja preko počasnejšega procesa difuzije v neobsevanem vzorcu.
140152
V diplomskem delu sem se osredotočila na ločitev zasebnega in javnega prostora v 19. stoletju. Koncept javnosti kot prostora, v katerem se izmenjujejo različna mnenja, ki prispevajo k soustvarjanju realnosti, se je oblikoval hkrati z rojstvom moderne države leta 1789. Francoska revolucija je postavila temelje novega reda, žal pa so bile iz njega izključene ženske. V 19. stoletju so bile v okviru ideologije dihotomne delitve med javnim in zasebnim, ženske, določene za obstoj znotraj zasebne sfere, znotraj prostora doma in družine. Ta delitev je vplivala na vsakdanje življenje žensk in odnose med spoloma v družbi. V času revolucije so njihovi glasovi že bili dvignjeni in so zahtevali pozornost, v naslednjem stoletju pa se niso zmanjšali. Ti glasovi so zahtevali pravico do izobraževanja, sodelovanje in bolj pošten status v družbi. V diplomskem delu sem poskušala opozoriti na vse te "pozabljene" glasove in boj mnogih žensk v javnem življenju v 19. stoletju, tako v širšem evropskem kontekstu kot v kontekstu slovenskega prostora. Diplomsko delo skuša ugotoviti, ali je mogoče potegniti jasno ločnico med zasebnim in javnim prostorom in v kolikšni meri so ženske sprejele družbene norme, ki so vzniknile iz te ideologije ločenih sfer.
In this thesis, I focused on the separation of the private and public spheres in the 19th century. The concept of the public as a space where different opinions that contribute to the co-creation of reality are exchanged was formed at the same time as the birth of the modern state in 1789. The French Revolution laid the foundations of a new order, but unfortunately women were excluded fromit. During the 19th century, within the ideology of the dichotomous division between the public and the private, women, were assigned to exist within the private sphere, within the space of home and family. This division affected women's everyday lives and gender relations in society. It was at the time of the Revolution thet their voices were already raised and demanded attention, and they have not diminished in the century after. These voices demanded the right to education, participation and a fairer status in society. In this thesis, I tried to draw attention to all these »forgotten« voices and the struggle of many women in public life in the 19th century, both in the wider European context and within the context of Slovenian area. The thesis attempst to determine whether it is possible to draw a clear line between the private and the public space and to what extent women accepted the social norms that emerged from this ideology od seperate spheres.
V diplomskem delu sem se osredotočila na vprašanje ločevanja zasebne in javne sfere v 19. stoletju. Koncept javnosti kot prostor, kjer se izmenjujejo razna mnenja in prispevajo k sooblikovanju stvarnosti, se je oblikoval sočasno z rojstvom moderne države leta 1789. Francoska revolucija je postavila temelje novega reda, a žal so iz njega ostale izključene ženske. V 19. stoletju jim je bil v okviru ideologije dihotomne delitve med javnim in zasebnim dodeljen prostor zasebnosti, prostor doma in družine. Ta delitev je vplivala na vsakdanje življenje žensk in razmerje med spoloma v družbi. Njihovi glasovi so se povzdignili in opozorili nase že v času revolucije, pojenjali pa niso niti v pričujočem stoletju. Ti so zahtevali pravico do izobrazbe, soodločanja in pravičnejšega položaja. V delu sem poskušala opozoriti na vse te »pozabljene« glasove in spregovoriti o (pre)boju marsikaterih žensk v javno življenje v 19. stoletju, tako v širšem evropskem kontekstu kakor tudi na naših tleh. Delo ugotavlja, ali je mogoče potegniti jasno ločnico med zasebnim prostorom in prostorom javnosti ter v kolikšni meri so ženske sprejele družbene norme, nastale izpod te ideologije ločenih sfer.
141173
Različne spodbude za spoprijemanje z duševnimi izzivi so še posebej pomembne v prvih letih otrokovega življenja, saj je v teh zgodnjih letih otrokov razvoj najbolj napreden in krivulja razvoja zelo strma.Otrok se sooča z miselnimi izzivi med igro, svojo primarno in samostojno dejavnostjo, z njihovim reševanjem pa spoznava nove koncepte in ideje ter s tem pridobiva nova znanja, izkušnje in veščine.Na trgu lahko najdemo veliko igrač, ki so vse zasnovane tako, da je otrokova igra predvidena ali vnaprej strukturirana. ; takšne igrače ne spodbujajo otrokove ustvarjalnosti, saj ne predstavljajo psihičnih izzivov in različnih možnosti za njihovo uporabo / igro. V nasprotju s tem lahko v naravi in med odpadnim materialom najdemo številne snovi in predmete, ki zaradi svoje nestrukturirane narave otroku dajejo več možnosti za uporabo, uresničevanje domišljije in ustvarjalnosti ter predstavljajo številne duševne izzive. Z aktivnim učenjem, kjer je otrok konstruktor lastnega znanja, prihaja do novih spoznanj o predmetih, fenomenih v njegovem okolju in zunaj njega; znanja, pridobljena na tak način, je trajna in jo otrok samo nenehno nadgrajuje. Pomembno vlogo pri aktivnem učenju ima tudi okolje, v katerem poteka. Okolje mora spodbujati učenje na načine, ki zagotavljajo številne spodbude (izzivi in problemske situacije, ki so otroku zanimive in ga pritegnejo. Za aktivno učenje je zelo pomembna tudi podpora odrasle osebe - vzgojitelja, ki vzpostavlja pozitivne interakcije z otrokom in mu omogoča samostojnost. V empiričnem delu je predstavljen projekt, ki je bil izveden v prvem starostnem obdobju predšolskih otrok; njegov namen je bil ustvariti spodbudno učno okolje z nestrukturiranimi materiali - elastičnimi trakovi. Ključni del pedagoškega procesa je opazovanje otrokovega ukvarjanja z gradivom ali (skupino) igro, ki se vzpostavlja na ta način. Opažanja so zapisana v zapisnik o napredku in evalvacije posameznih dejavnosti, ki predstavljajo odzive otrok, moja pričakovanja in dojemanje možnosti za izboljšave in cilje, ki so bili doseženi med posameznimi dejavnostmi. Na ta način je bil razvojni in procesni kurikul prenesen v prakso.
Miscellaneous incentives to address mental challenges are especially important in the first years of a child’s life, since in these early ages, the child’s development is most advanced and the development curve is very steep. The child is facing the mental challenges during playing, his primary and independent activity, and with their solving, he learns new concepts and ideas and thus obtains new knowledge, experience and skills. On the market, we can find a lot of toys, which are all designed in a way that the child’s play is foreseen or pre-structured.; such toys do not encourage the child’s creativity, since they do not represent mental challenges and various possibilities for their use/playing. Contrary to this, in nature and among waste material, we can find numerous substances and objects, which due to their unstructured nature provide the child with more opportunities for use, realization of their imagination and creativity and present numerous mental challenges. Through active learning, where the child is the constructor of his own knowledge, he comes to new cognitions about objects, phenomenons in his environment and outside of it; knowledge, obtained in such a way, is permanent and the child is just constantly upgrading it. An important role in active learning also has the environment, in which it takes place. The environment must encourage learning in ways, which ensure numerous encouragements (challenges and problem situations), which are interesting for the child and attract him. Very important for active learning is also the support of an adult person – educator, which establishes positive interactions with the child and enables his independence. The empirical part presents a project, which was carried out in the first age group of preschool children; its purpose was to create an encouraging learning environment with non-structured material - elastic bands. The key-part of the pedagogical process is to observe the child’s dealing with the material or (group) the play, which is being established in this way. The observations are recorded in the progress record and evaluations of individual activities, which present the reactions of children, my expectations and perception of possibilities for improvements and goals, which were reached during individual activities. This way, the development and process curricula was put into practice.
Raznovrstne spodbude za reševanje miselnih izzivov so v prvih letih otrokovega življenja še posebej pomembne, saj otrok v teh zgodnjih letih razvojno najbolj napreduje in je krivulja razvoja zelo strma. Z miselnimi izzivi se otrok srečuje med igro, svojo primarno in svobodno dejavnostjo, pri kateri z reševanjem miselnih izzivov, osvaja nove pojme in predstave ter si pridobiva nova znanja, izkušnje in spretnosti. Na trgu najdemo ogromno igrač, ki jim je skupno, da so oblikovane na takšen način, da je igra otroka z njimi vnaprej predvidena oz. strukturirana; takšne igrače ne spodbujajo otrokove ustvarjalnosti, saj ne predpostavljajo miselnih izzivov in raznovrstnih možnosti za uporabo/igro. V nasprotju s tem pa v naravni in prav tako med odpadnimi materiali najdemo številne snovi in predmete, ki zaradi svoje nestrukturiranosti nudijo otroku več možnosti za uporabo, udejanjanje domišljije in ustvarjalnosti ter predstavljajo številne miselne izzive. Otrok skozi aktivno učenje, pri katerem je sam konstruktor lastnega znanja, osvaja nova spoznanja o predmetih, pojavih v njegovi okolici in zunaj nje; tako pridobljeno znanje je trajno in ga otrok sproti le še nadgrajuje. Pomembno vlogo pri aktivnem učenju ima tudi okolje, v katerem le-to poteka. Okolje mora učenje spodbujati na načine, ki zagotavljajo številne spodbude (izzive in problemske situacije), ki so otroku zanimive in ga pritegnejo. Za aktivno učenje je zelo pomembna tudi podpora odrasle osebe ‒ vzgojitelja, ki z otrokom vzpostavlja pozitivne interakcije ter omogoča njegovo samostojnost. V empiričnem delu je predstavljen projekt, ki je bil izveden v prvi starostni skupini predšolskih otrok; njegov namen je bil ustvariti spodbudno učno okolje z nestrukturiranim materialom ‒ elastičnimi trakovi. Ključni del pedagoškega procesa je opazovanje otrokovega rokovanja z materialom oz. (skupinske) igre, ki se je ob tem ustvarjala. Opažanja so zabeležena v zapisu poteka in evalvacijah posameznih dejavnosti, v katerih so predstavljeni odzivi otrok, moja pričakovanja in zaznave možnosti za izboljšave ter cilji, ki so bili tekom izvajanja posamezne dejavnosti doseženi. Na naveden način je bila udejanjen razvojno-procesni kurikulum.
129663
Z magistrskim delom je avtorica želela odgovoriti na raziskovalno vprašanje o spremembah v doživljanju spolnosti skozi življenje. Dvanajst udeležencev se je strinjalo z raziskavo, šest žensk in šest moških, starih med 23 in 50 let. Avtorica je z metodo utemeljene teorije analizirala odgovore vnaprej pripravljenih polstrukturiranih intervjujev. Rezultati kažejo, da lahko spremembe v doživljanju spolnosti skozi življenje porazdelimo med sedem kategorij. Kategorije razsežnosti spolnosti, zaznavanje spolnosti, kakovost in spolne vloge predstavljajo neposreden odgovor na raziskovalno vprašanje. V njih so predstavljene vsebine, ki se spreminjajo pri doživljanju spolnosti. V kategoriji raziskovanje in rast so predstavljeni elementi procesa spreminjanja. Kategorije odnos in dejavniki, ki prispevajo k temu, predstavljajo kontekst, v katerem se dogajajo spremembe v doživljanju spolnosti. Avtorica je s svojimi podkategorijami in znanstveno literaturo podrobno opisala in interpretirala vsako od kategorij, rezultati pa nam omogočajo širši pogled na dinamiko spolnosti v našem življenju in s tem nov prostor aplikativnih možnosti. Ugotovitve predstavljajo temelj za razvoj preventivnih projektov (razredi, delavnice), s katerimi bi lahko spodbujali človekovo rast in dobro počutje v spolnosti in medosebnih odnosih.
With her MA Thesis, the author wanted to answer the research question about what changes in experiencing sexuality through life. Twelve participants agreed to the research, 6 females and 6 males between the ages of 23 and 50. The author used the method of grounded theory to analyse answers of pre-prepared semi-structured interviews. The results show that we can distribute the changes in experiencing sexuality through life between seven categories. The categories dimensions of sexuality, perception of sexuality, quality and sex roles represent a direct answer to the research question. They present the contents that change in experiencing sexuality. The category research and growth presents the elements of the process of changing. The categories relationship and contributing factors present the context in which the changes in experiencing sexuality happen. The author had made detailed descriptions and interpretations of each of the categories with their subcategories and scientific literature. The results give us a broader look on the dynamics of sexuality in our lives and with that emerges a new space of applicative options. The findings present a foundation for the development of preventive projects (classes, workshops), through which we could encourage human growth and wellbeing in sexuality and in interpersonal relationships.
Avtorica je z magistrskim delom želela odgovoriti na vprašanje, kaj vse se spreminja v dojemanju in doživljanju spolnosti skozi življenje. V raziskavi je sodelovalo 12 udeležencev, od tega 6 žensk in 6 moških v starosti od 23 do 50 let. Avtorica je po načelu metode osnovane teorije opravila analizo vnaprej pripravljenih polstruktiriranih intervjujev. Rezultati so pokazali, da lahko spreminjanje dojemanja in doživljanja spolnosti razdelimo na naslednjih sedem glavnih kategorij. Kategorije razsežnosti v spolnosti, predstava o spolnosti, kakovost in spolne vloge predstavljajo neposreden odgovor na vprašanje. Govorijo o vsebinah, ki se spreminjajo v doživljanju spolnosti. Kategorija raziskovanje in rast predstavlja elemente procesa spreminjanja. Kategoriji odnos in zgledi pa predstavljata kontekst, v katerem se odvija spreminjanje. Avtorica je vsako izmed dobljenih kategorij podrobno predstavila z njihovimi podkategorijami ter s pomočjo znanstvene literature. Rezultati omogočajo širši pogled na dinamiko področja spolnosti v naših življenjih, s čimer se odpre nov prostor aplikativnih razsežnosti. Ugotovitve predstavljajo podlago za razvoj preventivnih projektov (npr. predavanja, delavnice), prek katerih bi lahko spodbujali človekovo rast in dobrobit tako na področju spolnosti kot na področju medosebnih odnosov.
95426
Poučevanje angleščine kot tujega jezika je celovit proces, katerega cilj je razvijanje sporazumevalnih zmožnosti. Ena od štirih sporazumevalnih zmožnosti je pisanje, ki je kompleksen proces, še posebej v tujem jeziku, če še ne obvladamo svojega maternega jezika v celoti. Zaradi globalizacije in hitrega tehnološkega razvoja se potreba po pisnem sporazumevanju povečuje; poleg tega se tudi sredstva komuniciranja spreminjajo - k pisanju smo nagnjeni na kratek način, hitro in čim več. Pri poučevanju angleščine kot tujega jezika v Sloveniji prevladuje uporaba učbenikov in delovnih zvezkov. Rezultati letnega poročila o izvedbi nacionalnega preverjanja znanja iz angleščine za leto 2017/2018 (2018) kažejo, da se učenci, ki končujejo 6. razred, soočajo s težavami pri izvajanju vaj za preverjanje pisnih spretnosti, saj nimajo težav s pomnjenjem besed izven konteksta, vendar je njihova uporaba besed v določenem kontekstu neprimerna in slovnično napačna. Poleg tega so bili rezultati v več zaporednih letnikih zelo nizki. Ker se večina nalog za razvijanje pisnega sporočanja nahaja v učbenikih, smo analizirali naloge v 12 učbenikih, od katerih se jih 6 uporablja za poučevanje angleščine v 4. razredu in 6 za poučevanje angleščine v 5. razredu osnovne šole. Zanimalo nas je, kako se te naloge pojavljajo v delovnih zvezkih v primerjavi z nalogami za razvijanje drugih sporazumevalnih veščin ter vidik kognitivnih procesov, ki jih te naloge spodbujajo (po Bloomovi taksonomiji), pri čemer smo slednjo primerjali tudi glede na to, v katerem razredu so bili učenci. Rezultati kažejo, da je porazdelitev nalog glede na štiri sporazumevalne spretnosti neenakomerna v vseh 12 delovnih zvezkih, več kot četrtina nalog (v nekaterih primerih več kot polovica) je namenjena razvoju zmožnosti pisanja. Po Bloomovi taksonomiji prevladujejo vaje za preverjanje znanja, razumevanja in uporabe, medtem ko zelo malo nalog presenetljivo testira analizo in sintezo; ni ocen za testiranje nalog; podobne ugotovitve smo prišli pri primerjavi nalog iz učbenikov za 4. in 5. razred. Večina nalog v učbenikih za 4. in 5. razred je preverjanje znanja, razumevanja in uporabe, le nekaj testnih analiz in sintez, ne pa ena vaja v katerem koli od ocenjevalnih testov učbenikov, raziskava zagotavlja konkreten vpogled v vsebino izbranih delovnih zvezkov in daje učiteljem tujih jezikov argumente za kritično vrednotenje učnih gradiv.
Teaching English as a foreign language is a comprehensive process and its goal is to develop communicative competences. One of the four communicative skills is writing, which is a complex process, especially in a foreign language if one does not yet entirely master their mother tongue. Due to globalisation and rapid technological development, the need for written communication is increasing; moreover, the means of communication are changing as well—we are inclined to write in a short manner, quickly and as much as possible. The use of textbooks and workbooks prevails in Slovenia in teaching English as a foreign language. The results of the yearly report on the execution of the National Assessment of Knowledge of English for the year 2017/2018 (2018) show that the pupils finishing 6th grade face problems with exercises testing writing skills. They have no problems recalling words outside of context, but their use of words in a certain context is inappropriate and grammatically incorrect. What is more, the results were very low in several consecutive years. Since the majority of exercises for the development of written communication can be found in textbooks, we analysed exercises in 12 textbooks, 6 of which are used for teaching English in 4th grade and 6 for teaching English in 5th grade of primary school. We were interested in how common these exercises are in the workbooks compared to the exercises for the development of other communicate skills and the aspect of cognitive processes encouraged by these exercises (according to the Bloom's taxonomy). The latter was compared regarding which grade the pupils were in as well. The results show that the distribution of the exercises in regard to the four communicative skills is unequal; in all 12 workbooks, more than a quarter of the exercises (in some cases, more than a half) is dedicated to the development of writing skills. According to Bloom's taxonomy, the exercises testing knowledge, comprehension and application are predominant whereas very few exercises test analysis and synthesis; surprisingly, there are no exercises testing evaluation. We came to similar conclusions when comparing the exercises from the textbooks for 4th and 5th grade. Most of the exercises in the textbooks for both 4th and 5th grade are testing knowledge, comprehension and application, only a few test analysis and synthesis and not one exercise in any of the textbooks tests evaluation. The research ensures a concrete insight into the content of the chosen workbooks and provides teachers of foreign languages arguments for critical evaluation of teaching materials.
Poučevanje angleščine kot tujega jezika poteka celostno in z namenom razvijanja sporazumevalne zmožnosti. Ena izmed štirih sporazumevalnih dejavnosti je pisanje, pri katerem gre za zahteven proces, sploh če gre za pisanje v tujem jeziku, ko še ni popolnoma usvojeno niti v maternem jeziku. Zaradi globalizacije in hitrega tehnološkega napredka je danes potreba po pisnem sporočanju in sporazumevanju vedno večja, spreminja pa se tudi način komuniciranja, in sicer stremimo k temu, da bi čim hitreje na kratko zapisali čim več. Pri poučevanju angleščine kot tujega jezika pri nas glede na pogostost uporabe prednjačita učbenik in delovni zvezek. V letnem poročilu o izvedbi nacionalnega preverjanja znanja iz angleščine za šolsko leto 2017/18 (2018) je pri rezultatih zabeleženo, da imajo učenci ob koncu 6. razreda težave pri reševanju nalog za preverjanje pisne zmožnosti. Nimajo težav pri priklicu besed zunaj sobesedila, ne znajo pa jih ustrezno in pravopisno pravilno uporabiti v sobesedilu. Večletni nizki rezultati so zaskrbljujoči in ker največ nalog za razvijanje pisnega sporočanja in sporazumevanja najdemo v delovnih zvezkih, smo analizirali naloge iz dvanajstih delovnih zvezkov, in sicer šestih za poučevanje angleščine v 4. in šestih za poučevanje v 5. razredu osnovne šole. Zanimala nas je zastopanost teh nalog v delovnih zvezkih v primerjavi z nalogami za razvijanje drugih sporazumevalnih dejavnosti in vidik miselnih procesov, ki jih te naloge spodbujajo (po Bloomovi taksonomiji). Slednje smo primerjali tudi glede na razred poučevanja. Rezultati so pokazali neenakomerno porazdelitev nalog glede na štiri sporazumevalne dejavnosti, in sicer je v vseh dvanajstih delovnih zvezkih več kot četrtina (pri nekaterih tudi več kot polovica) nalog namenjena razvijanju pisanja. Po Bloomovi taksonomiji prevladujejo naloge poznavanja, razumevanja in uporabe, zelo malo pa jih preverja analizo in sintezo ter nobena vrednotenje. Primerjava delovnih zvezkov za 4. in 5. razred je pokazala, da se tako v 4. kot v 5. razredu v delovnih zvezkih pojavlja največ nalog za preverjanje najnižje Bloomove stopnje, torej poznavanja, sledijo naloge razumevanja in uporabe, malo pa je nalog, ki preverjajo analizo in sintezo oziroma nič, ki bi preverjale analizo. Raziskava omogoča konkreten vpogled na vsebino izbranih delovnih zvezkov in ponuja učiteljem tujega jezika argumente za kritično vrednotenje učnih gradiv za pomoč pri poučevanju.
111532
V sodobnem izobraževanju se vse pogosteje srečujemo s programi in dejavnostmi, ki v proces učenja vključujejo šolski vrt. Po mnenju mnogih avtorjev imajo šolski vrtovi veliko pozitivnih učinkov, kljub temu pa se šole pogosto srečujejo s številnimi ovirami pri oblikovanju šolskega vrta. Da bi rešili vsaj nekatere probleme, povezane z vzpostavitvijo in vzdrževanjem šolskega vrta, smo raziskovali, koliko zanimanja za delo v šolskem vrtu imajo učenci in kakšen je njihov odnos do biologije in specifičnih tem, povezanih z rastlinami. V raziskavi je sodelovalo 387 učencev od 6. do 9. razreda osnovne šole iz Ljubljane in Škofje Loke. Med učence smo razdelili anonimne vprašalnike s tremi sklopi vprašanj (zanimanje za teme povezane z rastlinami, zanimanje za delo na šolskem vrtu, stališča do pouka biologije ali naravoslovja), odgovore na eno skupino vprašanj pa smo obdelali z osnovno statistično analizo, druga dva sklopa vprašanj pa smo analizirali s faktorsko analizo, pri čemer so odgovori učencev različnih spolov, razredov in krajev izobraževanja večinoma pokazali statistično pomembne razlike. Prikazane so bile tudi srednje do močne povezave med pridobljenimi dejavniki, kar pomeni, da obstaja povezava med zanimanjem za biologijo in posameznimi skupinami rastlin, ki jih je mogoče poučevati na šolskem vrtu. Na podlagi odgovorov učencev in učnih načrtov za biologijo in naravoslovje v slovenskih šolah lahko sklepamo, da bi bilo s pravilnim oblikovanjem mogoče ustvariti šolski vrt, ki bi bil enostaven za vzdrževanje, zanimiv za učence in uporaben pri poučevanju biologije in naravoslovja.
In modern education, we increasingly encounter programs and activities that include a school garden in the process of learning. According to many authors, school gardens have many positive effects, but nevertheless, schools often encounter numerous obstacles when designing a school garden. In order to solve at least some of the problems associated with the establishment and maintenance of a school garden, we were exploring how much interest in working in a school garden students have and what are their attitudes to biology and specific topics related to plants. There were 387 6th to 9th graders from schools in Ljubljana and Škofja Loka participating in the survey. Anonymous questionnaires with three sets of questions (interest in plant related themes, interest in school garden work, attitudes to biology or science lessons) were distributed among the students. The answers to one set of questions were processed with basic statistical analysis, and the other two sets of questions were analyzed by factor analysis. The answers of students of different sexes, classes and places of education mostly showed statistically significant differences. Also medium-to-strong correlations between the obtained factors were shown, which means that there is a connection between interest in biology and individual plant groups that can be taught in a school garden. Based on the students’ answers and the curricula for biology and science in Slovene schools, we can conclude that with proper designing it would be possible to create a school garden that would be easy to maintain, interesting for students and useful in teaching biology and science.
V sodobnem šolstvu vse pogosteje naletimo na programe in dejavnosti, ki v proces učenja vključujejo tudi šolski vrt. Šolski vrtovi imajo po mnenju številnih avtorjev mnoge pozitivne učinke, kljub temu pa se šole pogosto srečujejo s številnimi ovirami ob oblikovanju šolskega vrta. V želji, da razrešimo vsaj nekatere težave, povezane z ustanovitvijo in vzdrževanjem šolskega vrta, nas je zanimalo, koliko zanimanja za delo na šolskem vrtu imajo učenci ter kakšna so njihova stališča do biologije in določenih tem z rastlinsko tematiko. V raziskavi je sodelovalo 387 učencev 6., 7., 8. in 9. razreda osnovnih šol iz Ljubljane in Škofje Loke. Med učence smo razdelili anonimne vprašalnike s tremi vsebinskimi sklopi vprašanj (zanimanje za rastlinske teme, zanimanje za delo na šolskem vrtu, odnos učencev do pouka biologije oziroma naravoslovja). Odgovore enega sklopa smo obdelali z osnovno statistično analizo, vprašanja dveh sklopov pa s faktorsko analizo. Med odgovori učencev različnega spola, razreda in kraja šolanja so bile večinoma statistično pomembne razlike. Pokazale so se tudi srednje močne do močne korelacije med dobljenimi faktorji, kar pomeni, da obstaja povezava med zanimanjem za biologijo in za posamezne rastlinske skupine, ki jih je mogoče poučevati v šolskem vrtu. Na temelju odgovorov učencev in učnih načrtov za biologijo in naravoslovje za slovenske šole lahko zaključimo, da bi z ustreznim projektiranjem lahko oblikovali šolski vrt, ki bi bil enostaven za vzdrževanje, zanimiv za učence in uporaben za pouk biologije in naravoslovja.
106052
Prispevek obravnava področje učenja in igre na prostem, v njem pa je predstavljena gozdna vzgoja kot pojem, ki ima veliko pozitivnih učinkov na otrokovo celostno rast. V teoretičnem delu sta opisana razvoj koncepta in vzpostavitev prve gozdne šole in vrtca, ki se nahajata v naravnem okolju in omogočata reden obisk narave v vseh letnih časih. Poudarek je na konstruktivističnem in izkustvenem učenju skozi nestrukturirano igro. Različne raziskave kažejo, da takšen pristop pozitivno vpliva na otrokovo zdravje, gibalni razvoj, kognitivni, čustveni in socialni razvoj ter razvoj ekološke zavesti. Predstavljene prednosti podpira tudi primer dobre prakse angleškega gozdnega vrtca Dandelion. Kljub dokazanim pozitivnim učinkom gozdne pedagogike otroci v Sloveniji preživijo manj časa na prostem kot otroci v skandinavskih državah, od koder gozdarske šole in vrtci prihajajo. Naravno okolje tudi ni posebej opredeljeno v Kurikulumu za vrtce, vendar sta bila ustanovljena Inštitut za gozdno vzgojo in Mreža gozdne šole in vrtcev Slovenije, ki sta odgovorna za razvoj gozdne pedagogike v tej državi. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati anketnih vprašalnikov, izvedenih na vzorcu 42 vzgojiteljic, ki kažejo, da otroci v povprečju preživijo približno sedem ur na teden na odprtem, v času, ki je namenjen predvsem gibalnim dejavnostim, sprehodu in nestrukturiranim igram, v katere se vzgojiteljice pogosto vključujejo z namenom prepoznavanja značilnosti otrok in dvigovanja njihove igre na višjo raven kot bolj kompetentni partnerji, prav tako pa rezultati kažejo, da učitelji najpogosteje organizirajo preživljanje prostega časa na igrišču, redko pa se z otroki odpravijo v naravo. Namen raziskave je bil raziskati, kako otroci doživljajo življenje na prostem, saj rezultati krajšega projekta, ki smo ga izvedli s skupino predšolskih otrok iz Vrtca Tržič, združbo Križe, kažejo, da otroci doživljajo dejavnosti na prostem kot prijetno dejavnost, ki jim lahko da občutek uspeha in jim predstavlja nove izzive.
The article examines the field of outdoor learning and play, within it represents the forest education as the concept with many positive effects on the child's overall growth. The theoretical part of the thesis describes the development of the concept and establishing of the first forest school and nursery school, which are located into the natural environment and provide a regular visit to nature in all seasons. They give emphasis on constructivist and experiential learning through unstructured play. Various studies show that such approach has a positive impact on the child's health, motor development, cognitive, emotional and social development, and the development of ecological awareness. The represented advantages are also supported by an example of good practice of the English forest nursery school Dandelion. Despite proven positive effects of the forest pedagogic, children in Slovenia spend less time outdoors than children in the Scandinavian countries, where forest school and nurseries come from. The natural environment is also not specifically defined in the Slovenian Curriculum for Preschools, but there were established the Institute for Forest Education and the Network of forest school and nurseries of Slovenia, which are responsible for the development of forest pedagogy in this country. The empirical part of the thesis presents the results of survey questionnaires, carried out on a sample of 42 educators. It shows that children spend an average of approximately seven hours a week on the open, within the time are mainly dedicated to motor activities, a walk and unstructured games, in which educators often involve themselves in order to recognize the characteristics of children and raise their game to a higher level as more competent partners. The results also show that teachers most often organize leisure time at the playground, and they rarely go in nature with children. The aim of the research was to study how children experience the outdoor living. The results of a shorter project, carried out with a group of preschool children from the Nursery School Tržič, unite Križe, show that children experience outdoor activities as a delightful activity that can give them a sense of success and present new challenges.
Diplomsko delo proučuje področje igre in učenja na prostem v vrtcu ter v tem okviru predstavlja gozdno pedagogiko kot koncept, ki ima mnogo pozitivnih vplivov na vsa področja otrokovega razvoja. V teoretičnem delu je predstavljen razvoj tega koncepta skozi nastanek prvih gozdnih šol in vrtcev, ki so umeščeni v naravno okolje in zagotavljajo reden obisk narave v vseh letnih časih. Danes je v gozdnih vrtcih in šolah velik poudarek na konstruktivističnem in izkušenjskem učenju skozi prosto igro. Različne raziskave kažejo, da takšen pristop pozitivno vpliva na otrokovo zdravje, motorični razvoj, kognitivni in čustveno-socialni razvoj ter hkrati tudi na razvoj ekološke zavesti. Predstavljene prednosti so podprte tudi s primerom dobre prakse angleškega gozdnega vrtca Dandelion. V Sloveniji otroci - kljub dokazanim pozitivnim učinkom - preživijo manj časa na prostem kot na primer v skandinavskih državah, od koder gozdni vrtci in šole tudi izvirajo. Prav tako pomen bivanja v naravnem okolju v slovenskem Kurikulumu za vrtce (1999) ni posebej poudarjen. Vidni pa so premiki v tej smeri, saj sta bila pred kratkim ustanovljena Inštitut za gozdno pedagogiko ter Mreža gozdnih šol in vrtcev Slovenije, ki skrbita za razvoj gozdne pedagogike pri nas. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati anketnih vprašalnikov, izvedenih na vzorcu 42 vzgojiteljic, ki kažejo, da otroci v povprečju preživijo na prostem sedem ur na teden. Bivanje na prostem je večinoma posvečeno gibalnim dejavnostim, sprehodu in prosti igri, v katero se vzgojitelji pogosto vključujejo z namenom, da bi prepoznali lastnosti otrok in kot kompetentnejši partnerji dvignili igro na višjo raven. Rezultati so prav tako pokazali, da vzgojiteljice čas na prostem najpogosteje organizirajo na vrtčevskem igrišču, redkeje pa se z otroki odpravijo v naravo. Cilj raziskave je bilo tudi preučiti otrokovo doživljanje bivanja na prostem. Rezultati krajšega projekta, izvedenega s skupino otrok drugega starostnega obdobja iz Vrtca Tržič, kažejo, da otroci dejavnosti na prostem doživljajo kot razveseljujočo aktivnost, ki jim lahko nudi občutek uspeha in predstavlja nove izzive.
95817
Magistrsko delo se osredotoča na grafične prakse v razširjenem polju, pri čemer je na začetku na kratko predstavljena tradicionalna grafika, ki ji sledi teorija raziskovalne teme. V zaključku teoretičnega dela so predstavljene značilnosti grafike v razširjenem polju, spremembe v razumevanju grafike, novi mediji, vloga kustosa in moj umetniški projekt v razširjenem polju grafike. V zaključku teoretičnega dela so predstavljene učne priprave, ki predstavljajo modele ali možne pristope za vpeljavo nove grafične paradigme v pouk likovne umetnosti. V empiričnem delu smo izvedli intervjuje, ki so nam dali vpogled v razširjeno področje grafike z vidika različnih poklicev - umetnika, srednješolskega pedagoga, umetnika/profesorja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in Pedagoški fakulteti - likovna pedagogika ter strokovnega sodelavca na Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. Stanje in izkušnje z grafiko na razširjenem področju v izobraževalnih ustanovah in na umetniškem področju nasploh (dogodki, projekti, razstave in pogled umetnika) so predstavljene s pomočjo analize intervjujev.
The focus of master thesis is on printmaking practices in the expanded field. Traditional printmaking is briefly presented in the beginning, which is then followed by theory of the research theme. Characteristics of the printmaking in the expanded field, changes in understanding of the printmaking, new mediums, the role of curator and my art project in the expanded field of printmaking are presented. Lesson plans, which represent models or possible approaches for introduction of new printmaking paradigm into art lessons, are included in the conclusion of theoretical part. One of the lesson plans was carried out as art workshop.In the empirical part we carried out interviews which gave us insight into expanded printmaking field from perspectives of different professions – artist, high school teacher, artist/professor at the Academy of Fine Arts and Design in Ljubljana and the Faculty of Education – Art Pedagogy and expert associate at International Center of Graphic Arts in Ljubljana. Condition and experiences with printmaking in the expanded field in the educational institutions and art field in general (events, projects, exhibitions, and artist point of view) is presented trough analysis of interviews.
Magistrska naloga je osredotočena na prakse razširjenega grafičnega polja. Na začetku je na kratko predstavljena tradicionalna grafika, potem pa se ostali del teorije nanaša na izbrano tematiko. Predstavljene so značilnosti, spremembe v dojemanju grafike, novi mediji, vloga kuratorja in avtorska izvedba projekta na področju razširjenega grafičnega polja. V zaključku teoretičnega dela so vključene tudi učne priprave, ki predstavljajo model oziroma pristope za vpeljavo nove grafične paradigme v pouk likovne umetnosti. Ena izmed priprav je bila izvedena kot likovna delavnica. V empiričnem delu smo izvedli intervjuje, ki prikazujejo pogled na prakse razširjenega grafičnega polja iz različnih poklicnih perspektiv, in sicer poklic umetnika, učitelja na srednji šoli, hkrati umetnice in profesorice na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje in na Pedagoški fakulteti na oddelku Likovne pedagogike ter strokovne delavke v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. Skozi analizo intervjujev je predstavljeno stanje in izkušnje o praksah razširjenega grafičnega polja v izobraževalnih ustanovah in na splošno na področju umetnosti – dogodki, projekti, razstave, stališča umetnikov.
128217
To diplomsko delo analizira delovanje Svetovne zdravstvene organizacije s poudarkom na njenem sistemu financiranja in drugih značilnostih, ki veljajo za medvladne organizacije. Financiranje Svetovne zdravstvene organizacije, kot tudi drugih medvladnih organizacij, je pomemben dejavnik za uspeh organizacije; vendar pa je pomanjkanje sredstev tudi eden od njenih glavnih problemov. Namen diplomskega dela je predstaviti delo Svetovne zdravstvene organizacije in drugih medvladnih organizacij, opisati sistem financiranja, opredeliti glavne probleme organizacij, ugotoviti, ali je javnost naklonjena njihovemu delu in ugotoviti stopnjo zaupanja javnosti v delo teh organizacij. Na podlagi rezultatov omenjenega vprašalnika lahko zaključimo, da je stopnja zaupanja v delo Svetovne zdravstvene organizacije in drugih medvladnih organizacij zmerno visoka, še bolj pomembno pa je, da je višja od stopnje zaupanja v delo domačih in tujih političnih institucij. Na podlagi naše raziskave lahko poudarimo, da je delo teh organizacij nujno. Pogosto je pojav negativnih dogodkov tisti, zaradi katerega cenimo pomen in obstoj takšnih organizacij. Diplomsko delo se osredotoča na probleme, s katerimi se danes soočajo Svetovna zdravstvena organizacija in druge medvladne organizacije. Čeprav je poslanstvo Svetovne zdravstvene organizacije skrb za zdravje vseh ljudi, so njene težave razlog, da se organizacija odmika od tega. Da bi se Svetovna zdravstvena organizacija prilagodila današnjim potrebam, bo morala narediti ključne spremembe v svoji organizaciji, posodobiti svoj sistem financiranja in postaviti jasno vizijo. Tako bo organizacija ponovno pridobila svoj ugled in zaupanje ljudi v svoje delo.
This diploma thesis analyses the World Health organization’s operation with the emphasis on its funding system and other characteristics that apply to intergovernmental organizations. Funding of the World Health Organization, as well as other intergovernmental organizations, is a significant factor for an organization’s success; however, the lack of resources is also one of its main problems. The purpose of the thesis is to present the work of the World Health Organization and other intergovernmental organizations, to describe the funding system, to identify the organizations’ main problems, to discover whether the public is in favour of their work and to determine the public level of confidence in the work of these organizations. Based on the results of the aforementioned questionnaire, we can conclude that the level of confidence in the work of the World Health Organization and other intergovernmental organizations is moderately high. More importantly, it is higher than the level of confidence in the work of domestic and foreign political institutions. Based on our survey, we can point out that the work of these organizations is necessary. Often, it is the occurrence of negative events that makes us appreciate the importance and existence of such organizations. The diploma thesis focuses on the problems the World Health Organization and other intergovernmental organizations are faced with nowadays. Although the mission of the World Health Organization is the concern for the health of all people, its problems are the reason the organization is drifting away from this. For the World Health Organization to adapt to today's needs, it will need to make key changes to its organization, modernize its funding system, and set a clear vision. It will thus regain both its reputation and people's confidence in its work.
Tema diplomskega dela je analiza delovanja Svetovne zdravstvene organizacije s poudarkom na sistemu financiranja in značilnostih, ki veljajo za medvladne organizacije. Financiranje Svetovne zdravstvene organizacije, kot tudi drugih medvladnih organizacij, je pomemben dejavnik uspešnosti delovanja organizacije, a je pomanjkanje virov hkrati eden glavnih problemov, s katerim se organizacija sooča. Namen diplomskega dela je predstaviti delovanje Svetovne zdravstvene organizacije in drugih medvladnih organizacij, sistem financiranja, odkriti glavne probleme, s katerimi se organizacije soočajo, raziskati, ali je javnost naklonjena delu, ki ga le-te opravljajo, ter ugotoviti, kakšna je stopnja zaupanja v delovanje teh organizacij. S pomočjo anketnega vprašalnika smo prišli do ugotovitev, da je zaupanje v delovanje Svetovne zdravstvene organizacije in drugih medvladnih organizacij srednje visoko, predvsem pa je višje kot zaupanje v delovanje domačih in tujih političnih institucij. Na podlagi ankete lahko izpostavimo, da je delo teh organizacij potrebno, njihove pomembnosti in razlogov za obstoj pa se pogosto zavemo šele ob negativnih dogodkih. Diplomsko delo se osredotoča na probleme, s katerimi se soočajo Svetovna zdravstvena organizacija in druge medvladne organizacije v današnjem času. Čeprav je poslanstvo Svetovne zdravstvene organizacije skrb za zdravje vseh ljudi, pa so ravno težave, s katerimi se sooča, tiste, ki organizacijo oddaljujejo od njenega poslanstva. Da se bo Svetovna zdravstvena organizacija lažje prilagodila potrebam današnjega časa, bo morala narediti ključne spremembe v svoji organiziranosti, posodobiti sistem financiranja in si postaviti jasno vizijo, z naštetim pa si bo povrnila tako ugled kot zaupanje ljudi v njeno delovanje.
121057
Živimo v nepredvidljivem času, ki zahteva hitro prilagajanje na spremembe in družbene razmere. Živimo hitro in vse težje najdemo pravo ravnovesje med delovnimi pogoji in zasebnim življenjem. Za družino, druženje, počitek, odnose in zase je vse manj časa. Učitelji se vsakodnevno srečujejo z novimi izzivi, ki so zelo zahtevni in stresni. Če nimajo na voljo ustreznih strategij za njihovo premagovanje, lahko doživijo izgorelost zaradi prepletanja socialno-ekonomskih razmer, delovnih in življenjskih razmer ter osebnostnih lastnosti. Ta pojav ne ogroža le pedagoških delavcev, temveč vpliva tudi na učence in celoten šolski sistem. Supervizija je ena od metod poklicnega in osebnega razvoja ter nenehnega učenja, ki strokovnjakom omogoča, da si ustvarijo boljšo poklicno identiteto in kompetence, razmislijo o svojem delu in najdejo rešitve, ki vodijo do bolj zadovoljivega dela in boljšega obvladovanja stresa. Magistrsko delo obravnava supervizijo in poklicno izgorelost pri učiteljih razrednega pouka. V teoretičnem delu je opisan učiteljski poklic, pri čemer smo se osredotočili predvsem na sindrom izgorelosti in supervizijo, podrobneje smo se posvetili procesu izgorelosti, razloge zanj in njegove posledice, predstavili proces supervizije ter njegovo vlogo v osebnem in poklicnem razvoju učiteljev razrednega pouka. Empirična raziskava je bila izvedena v dveh delih, in sicer na podlagi kvantitativne raziskovalne paradigme, pri čemer smo uporabili štiri vprašalnike, ki jih je izpolnilo skupno 213 učiteljev, ki so v šolskem letu 2019/2020 poučevali na javnih osnovnih šolah v Sloveniji. Na prve tri vprašalnike je odgovorilo 133 osnovnošolskih učiteljev, na četrti vprašalnik pa 80 učiteljev. Namen raziskave je bil ugotoviti pojavnost izgorelosti pri osnovnošolskih učiteljih in ugotoviti, kakšen pomen učitelji pripisujejo procesu supervizije. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali obstajajo statistično pomembne razlike v tveganju za izgorelost glede na spol, starost in delovno dobo učiteljev. Raziskovali smo statistično pomembne razlike v samospoštovanju glede na uspešnost, deloholičnosti in stopnji izgorelosti glede na spol, starost in delovno dobo učiteljev. V magistrskem delu nas je zanimalo, koliko učiteljev je sodelovalo v razvojno-vzgojnem modelu supervizije in ali je prišlo do statistično pomembnih razlik glede na spol. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali so tiste učiteljice, ki so bile vključene v proces supervizije, manjkrat doživele izgorelost in znake na podlagi uspešnosti temelječe samopodobe in deloholizma ter posledično utrpele nižjo stopnjo izgorelosti kot tiste, ki še niso bile vključene v proces. Ker so anketiranci izpolnjevali vprašalnike pred začetkom epidemije in med epidemijo, je bil cilj ugotoviti, ali to obdobje vpliva na njihovo stopnjo izgorelosti. Raziskava je pokazala, ali učitelji, ki so sodelovali v supervizijskem procesu, doživljajo statistično pomembne razlike v količini stresa pred in po supervizijskem procesu. Rezultati kažejo, da je skoraj polovica osnovnošolskih učiteljev (46,6%) izgorela, kar je zaskrbljujoč podatek. Rezultati kažejo, da učitelji po supervizijskem procesu doživljajo manj stresa kot pred začetkom supervizijskega procesa. Učitelji so zadovoljni s procesom supervizije, supervizorji in organizacijo, v kateri poučujejo, večina (94%) pa bi ta proces priporočila tistim, ki v njem še niso sodelovali. Zaradi premajhnega števila moških anketirancev ni bilo mogoče oceniti razlik glede na spol pri tveganju za izgorevanje, samospoštovanju glede na uspešnost, deloholizmu in stopnji izgorelosti. Pridobljeni podatki kažejo, da ni statistično pomembnih razlik glede tveganja za izgorevanje, na dosežkih temelječe samopodobe, deloholizmu in stopnji izgorelosti pri učiteljih z različno delovno dobo. Med starejšimi in mlajšimi učitelji ni statistično pomembnih razlik glede tveganja za izgorevanje, so pa razlike glede na uspešnost glede na samopodobo. Samospoštovanje glede na uspešnost je bolj značilno za mlajše kot starejše učitelje. Glede na stopnjo izgorelosti in deloholizma ni bilo statistično pomembnih razlik med starejšimi in mlajšimi učitelji, med učitelji in učiteljicami ni bilo statistično pomembnih razlik glede njihove odločitve za sodelovanje v supervizijskem procesu, glede na rezultate pa so bile statistično pomembne razlike glede tveganja za izgorevanje in deloholizma med učitelji, ki so že bili vključeni v proces supervizije, in tistimi, ki v proces še niso bili vključeni. Učitelji, ki so bili vključeni v supervizijo, so bili bolj nagnjeni k deloholizmu kot tisti, ki se procesa supervizije še niso udeležili, ni bilo statistično pomembnih razlik v samospoštovanju po dosežkih in stopnji izgorelosti. Pridobljeni podatki kažejo, da epidemija ni vplivala na stopnjo izgorelosti osnovnošolskih učiteljev. V doživljanju stresa pred in po procesu supervizije so bile statistično pomembne razlike. Učitelji so po udeležbi v razvojno-vzgojnem modelu supervizije doživljali manj stresa kot pred začetkom supervizije. Na podlagi ugotovitev lahko povzamemo, da imajo mlajši učitelji več samospoštovanja na podlagi uspešnosti kot starejši učitelji, tisti, ki so se odločili za sodelovanje v supervizijskem procesu, so tisti, ki imajo večje tveganje za izgorevanje in so bolj deloholični od tistih, ki se procesa še niso udeležili. Obstajajo statistično pomembne razlike v doživljanju stresa pred in po supervizijskem procesu med učitelji, ki so sodelovali v superviziji, iz česar lahko sklepamo, da supervizija zmanjšuje doživljanje stresa, ki je lahko eden od vzrokov za izgorevanje.
We live in unpredictable times in which rapid adaptation to change and social conditions are essential. We live fast and it is becoming more and more difficult to find the right balance between work conditions and private life. There is less and less time left for family, socializing, rest, relationships and for ourselves. Teachers are faced with new challenges on daily basis which are very demanding and stressful. If they do not have appropriate strategies available to overcome them, they can experience burnout due to the intertwining of socio-economic conditions, working and living conditions, and personality traits. This phenomenon not only threatens pedagogical workers, but also affects pupils and the entire school system. Supervision is one of the methods of occupational and personal development and constant learning that offers professionals an opportunity to build a better professional identity and competences. It enables them to reflect on their work and find solutions that lead to more satisfying work and better stress management. The master's thesis addresses supervision and occupation burnout in primary school teachers. The theoretical part describes the teaching profession and mainly focuses on the burnout syndrome and supervision. Further attention is given to the burnout process, the reasons behind it and its consequences, the presentation of the supervision process and its role in personal and professional development of primary school teachers. The empirical research was carried out in two parts. Both were implemented on the basis of a quantitative research paradigm. Four questionnaires were used and they were filled in by a total of 213 teachers who taught in public primary schools in Slovenia in the 2019/2020 school year. The first three questionnaires were answered by 133 primary school teachers and the fourth questionnaire was filled in by 80 teachers. The aim of the research was to assess the occurrence of burnout in primary school teachers and to establish the importance teachers attach to the process of supervision. The objective was to find out whether there were statistically significant differences in the burnout risk based on gender, age and the length of service of teachers. The research was looking into statistically important differences in performance-based self-esteem, workaholism, and burnout rate based on gender, age and the length of service. The master’s thesis explores how many teachers participated in the developmental-educational model of supervision and whether there were statistically significant differences in terms of gender. The aim was to discover whether those teachers that were included in the supervision process were less likely to experience burnout and show less signs of performance-based self-esteem and workaholism and consequently suffered from a lower burnout rate than those who had not yet been included in the process. Since the respondents filled in the questionnaires before the start of the epidemic and during the epidemic, the goal was to established whether this period had an impact on their level of burnout. The research revealed whether the teachers that participated in the supervision process experienced statistically important difference in the amount of stress before and after the supervision process. According to the results, almost half of the primary school teachers (46.6%) were burnt out, which is a worrying figure. The results show that teachers tend to experience less stress after the supervision process than before the start of the process. Teachers are satisfied with the supervision process, supervisors and the organisation in which they teach and the majority of them (94%) would recommend this process to those who have not yet participated in it. Due to an insufficient number of male respondents it was not possible to assess gender related differences concerning burnout risk, performance-based self-esteem, workaholism and burnout rate. The acquired data reveal that there were no statistically important differences in terms of burnout risk, performance-based self-esteem, workaholism and burnout rate in teachers with different length of service. There were no statistically important differences between older and younger teachers in terms of burnout risk, however, they were differences in terms of performance-based self-esteem. Performance-based self-esteem is more typical of younger than of older teachers. With regard to the burnout rate and workaholism, there were not statistically important difference between older and younger teachers. There were no statistically important differences revealed between male and female teachers concerning their decision to participate in the supervision process. According to the results, there were statistically important differences in burnout risk and workaholism among teachers that had already been included in the supervision process and those that had not yet participated in the process. Teachers that had been included in the supervision were more prone to workaholism than those that had not yet attended the supervision process. There were no statistically significant differences in performance-based self-esteem and burnout rate. The acquired data show that the epidemic did not affect the burnout rate of primary school teachers. There were statistically significant differences in the experience of stress before and after the supervision process. Teachers experienced less stress after they had participated in the developmental-educational model of supervision than before they had started with the supervision. Based on the findings, it can be summarized that younger teachers experience more performance-based self-esteem than older teachers. Those who have chosen to participate in the supervision process are the ones that experience higher burnout risk and are more workaholic than those who have not yet attended the process. There are statistically significant differences in the experience of stress before and after the supervision process among teachers who have participated in the supervision, from which it can be concluded that supervision reduces the experience of stress, which can be one of the causes of burnout.
Živimo v nepredvidljivem času, kjer je hitro prilagajanje na spremembe in družbene razmere nujno. Način življenja se odvija hitro, pogoje dela pa postaja čedalje težje usklajevati z zasebnim življenjem. Vse manj časa ostaja za družino, druženje, počitek, odnose in za nas same. Učitelji so vsakodnevno deležni novih izzivov, ki so za njih zahtevni in stresni. V kolikor nimajo na voljo ustreznih strategij za soočanje z njimi, lahko zaradi prepleta družbeno ekonomskih razmer, okoliščin dela in življenja, ter osebnostnih značilnosti privede do izgorelosti. Ta pojav ne ogroža le pedagoških delavcev, temveč vpliva na učence in celoten šolski sistem. Supervizija je ena izmed metod poklicnega in osebnostnega razvoja ter nenehnega učenja, ki strokovnjakom nudi priložnost za izgradnjo boljše poklicne identitete in kompetenc. Ponuja jim možnost reflektiranja svojega dela in iskanja rešitev, ki vodijo k bolj zadovoljujočem delu ter boljšemu obvladovanju stresa. Magistrsko delo obravnava supervizijo in poklicno izgorelost med učitelji razrednega pouka. V teoretičnem delu predstavljam poklic učitelja, večji poudarek pa namenjam sindromu izgorelosti in superviziji. Znotraj tega se osredotočam na proces izgorevanja, njegove vzroke in posledice, predstavim supervizijski proces ter njegovo vlogo pri osebnem in strokovnem razvoju učiteljev razrednega pouka. Empirični del sem izvedla v dveh delih. Oba sta bila izvedena s kvantitativno raziskovalno paradigmo. Uporabila sem štiri vprašalnike, katere je skupaj reševalo 213 učiteljev, ki so v šolskem letu 2019/2020 poučevali v javnih osnovnih šolah v Sloveniji. V sklopu prvih treh vprašalnikov je sodelovalo 133 učiteljev razrednega pouka, četrti vprašalnik pa je reševalo 80 učiteljev. Cilj raziskave je bil ugotoviti pojavnost izgorelosti pri učiteljih razrednega pouka in raziskati kakšen pomen učitelji pripisujejo procesu supervizije. Zanimalo me je, ali se pojavljajo statistično pomembne razlike v ogroženosti za izgorevanje glede na spol, starost in delovno dobo učiteljev. Raziskala sem, ali obstajajo statistično pomembne razlike v vrednotenju po dosežkih, deloholičnosti in stopnji izgorelosti po spolu, starosti in delovni dobi. Preučevala sem, koliko učiteljev je že bilo vključenih v razvojno-edukativni model supervizije in ali se pojavljajo statistično pomembne razlike v spolu pri vključitvi v proces. Moj namen je bil ugotoviti, ali so učitelji, ki so bili vključeni v proces supervizije manj ogroženi za izgorevanje in imajo manj znakov storilnostnega samovrednotenja, deloholizma in posledično nižjo stopnjo izgorelosti, kot tisti, ki vanjo še niso bili vključeni. Glede na to, da so anketirani reševali vprašalnike pred uvedbo epidemije in med epidemijo, sem preverila, ali je to obdobje vplivalo na njihovo stopnjo izgorelosti. Ugotavljala sem, ali med učitelji, ki so bili deležni procesa supervizije obstajajo statistično pomembne razlike v doživljanju stresa pred in po procesu supervizije. Ugotovila sem, da je skoraj polovica učiteljev razrednega pouka (46,6 %) izgorelih, kar predstavlja zaskrbljujoč podatek. Izsledki kažejo, da učitelji po koncu procesa supervizije doživljajo manj stresa kot so ga pred začetkom. Povzamem lahko, da so učitelji s procesom supervizije, supervizorjem in organizacijo, v kateri poučujejo, zadovoljni in bi v večini (94 %) priporočali proces tistim, ki ga še niso bili deležni. Razlik v spolu glede ogroženosti za izgorevanje, vrednotenja po dosežkih, deloholičnosti in stopnje izgorelosti zaradi premajhnega vzorca moškega spola nisem uspela dokazati. Dobljeni podatki kažejo, da v delovni dobi učiteljev ni statistično pomembnih razlik v ogroženosti za izgorevanje, v vrednotenju po dosežkih, deloholičnosti in stopnji izgorelosti. Ugotovila sem, da med starejšimi in mlajšimi učitelji ne obstajajo statistično pomembne razlike v ogroženosti za izgorevanje, obstajajo pa razlike v vrednotenju po dosežkih. Mlajši učitelji se bolj vrednotijo po dosežkih kot starejši učitelji. V stopnji izgorelosti in deloholičnosti pa med starejšimi in mlajšimi učitelji ni statistično pomembnih razlik. Pokazalo se je, da med spoloma učiteljev ni statistično pomembnih razlik v odločanju za proces supervizije. Rezultati pokažejo statistično pomembne razlike v ogroženosti za izgorevanje in v deloholizmu med učitelji, ki so že bili vključeni v proces supervizije ter tistimi, ki se procesa še niso udeležili. Učitelje, ki so že bili vključeni v supervizijo, deloholizem bolj ogroža kot tiste, ki se procesa supervizije še niso udeležili. V vrednotenju po dosežkih in stopnji izgorelosti statistično pomembnih razlik ni. Dobljeni podati pokažejo, da epidemija ni vplivala na stopnjo izgorelosti učiteljev razrednega pouka. Ugotovljene so bile statistično pomembne razlike v doživljanju stresa pred in po procesu supervizije. Učitelji po udeležbi razvojno-edukativnega modela supervizije doživljajo manj stresa kot pred začetkom supervizije. Na osnovi ugotovitev lahko povzamem, da se mlajši učitelji bolj vrednotijo po dosežkih kot starejši. Za proces supervizije se odločajo učitelji, ki jih izgorevanje bolj ogroža, so bolj deloholični kot tisti, ki se ga še niso udeležili. Med učitelji, ki so bili deležni supervizije, obstajajo statistično pomembne razlike v doživljanju stresa pred in po procesu supervizije, iz česar sklepam, da supervizija zmanjša doživljanje stresa, ki je lahko eden izmed vzrokov za nastanek izgorelosti.
121604
Poslušanje je ključnega pomena za sprejemanje informacij, za razvoj govora in jezika, komunikacijo z okoljem in kasneje za pridobitev akademskih veščin. Razvoj poslušanja sledi stopnjam odkrivanja, diskriminacije, identifikacije in razumevanja. Od rojstva, slišeči otroci pridobivajo veščine poslušanja večinoma spontano. Gluhi in naglušni na drugi strani potrebujejo postopno zdravljenje, da se naučijo poslušati. Tako sluh kot gluhi s polževim vsadkom sledijo enakemu postopku razvoja poslušanja, vendar se razlikujejo v stopnji napredovanja. Zgodnja implantacija (za gluhe otroke, primerne za polžev vsadek) in (re) habilitacija sta zelo pomembni za to, da ujamemo najobčutljivejše obdobje, v katerem se poslušanje, govor in jezik razvijajo čim dlje. V empiričnem delu smo z ocenjevalnim orodjem, zasnovanim za namen diplomske naloge, ocenili vse štiri ravni razvoja poslušanja (zaznavanje, razlikovanje, prepoznavanje in razumevanje) v skupini 30 slišečih in 10 otrok s polževim vsadkom, starih 5 ali 6 let. Ugotovili smo, da slišeči otroci dosegajo boljše rezultate na vseh ravneh in na celotnem testu, vendar so opaznejše razlike vidne le na ravneh razlikovanja in razumevanja ter pri posameznih nalogah. Objektivni razlogi so preprečevali testiranje statistične pomembnosti razlik med rezultati slišečih otrok in otrok s polževim vsadkom. Uspešnost pri posameznih nalogah slišečih otrok in otrok s polževim vsadkom se z naraščajočimi težavami pri poslušanju ne zmanjšuje, kot bi pričakovali glede na hierarhijo razvojnih stopenj poslušanja. To ustreza teoretičnim izhodiščem, ki se nanašajo na prekrivanje in sočasen razvoj vseh ravni poslušanja. Zaradi vzorca majhne skupine in prekrivajočih se dejavnikov časa implantacije polža in prisotnosti dodatnih motenj ne moremo narediti jasnih zaključkov na podlagi primerjave med otroki, ki so prejeli polžev vsadek po starosti 2 in otroci, ki so ga prejeli po tej starosti. Enako velja za primerjavo med otroki z dodatnimi motnjami in brez njih. Med otroki višje slušne starosti in otroki nižje slušne starosti ni statistično značilne razlike. Statistično pomembna razlika med otroki z dodatnimi motnjami in otroki brez dodatnih motenj se kaže le pri razumevanju besedila pesmi, nabor nalog za vsako stopnjo razvoja poslušanja v orodju, ki smo ga oblikovali v okviru diplomskega dela, pa bi lahko uporabili za ocenjevanje sposobnosti poslušanja, spodbujanje razvoja poslušanja in spremljanje napredka otrok s težavami pri poslušanju.
Listening is crucial for receiving information, for speech and language development, communication with the environment and later on for acquisition of academic skills. Listening development follows levels of detection, discrimination, identification and comprehension. From birth, hearing children acquire listening skills mostly spontaneously. Deaf and hard of hearing on the other hand need a gradual treatment to learn how to listen. Both hearing and deaf with cochlear implant follow the same procedure of listening development, but they differ in the progression rate. Early implantation (for deaf children suitable for cochlear implant) and (re)habilitation are very important to catch the most sensitive period in which listening, speaking and language develop at highest intensity for as long as possible. In the empirical part of the dissertation we assessed all four levels of listening development (detection, discrimination, identification and comprehension) in a group of 30 hearing children and 10 children with cochlear implant aged 5 or 6 with an assessment tool designed for the purpose of the dissertation. Descriptive statistics indicated hearing children have better results on all levels and on whole test, but more noticeable differences are only visible at discrimination and comprehension levels and in individual tasks. Objective reasons prevented testing statistical significance of differences between results of hearing children and children with cochlear implant. Successfulness in individual tasks of both hearing children and children with cochlear implant does not decrease clearly with increasing listening difficulty, as we would expect based on hierarchy of listening development levels. This corresponds to theoretical basis relating to overlapping and simultaneous development of all listening levels. Due to a small group sample and overlapping factors of cochlear implantation time and the presence of additional disabilities, we cannot make clear conclusions based on the comparison between children who received cochlear implant by age of 2 and children who received it after this age. The same applies for comparison between children with and without additional disabilities. There is no statistically significant difference between children of higher hearing age and children of lower hearing age. Statistically significant difference between children with and without additional disabilities is only seen with song lyrics comprehension. The set of tasks for each level of listening development in the tool which was formed within the dissertation work could be used for assessment of listening skills, encouraging listening development and monitoring the progress of children who have listening difficulties.
Poslušanje je ključno za sprejemanje informacij, razvoj govora in jezika, komunikacijo z okoljem in kasneje za usvajanje akademskih veščin. Razvoj poslušanja poteka po stopnjah zaznave zvoka, razlikovanja, prepoznavanja in razumevanja. Slišeči otroci od rojstva naprej večinoma spontano pridobivajo sposobnost poslušanja, otrokom z izgubo sluha pa moramo zagotoviti postopno surdopedagoško obravnavo, da se poslušanja naučijo. Slišeči otroci in otroci s polževim vsadkom sledijo istim stopnjam razvoja poslušanja, razlikujejo pa se po hitrosti in doseženi ravni napredovanja. Pri otrocih, ki so primerni za vstavitev polževega vsadka, sta zato zelo pomembni zgodnja implantacija in nato (re)habilitacija, da ujamemo čim daljši del občutljivega obdobja, v katerem se poslušanje, govor in jezik razvijajo najbolj intenzivno. V empiričnem delu magistrske naloge smo s pomočjo instrumentarija, oblikovanega za namen raziskave, ocenjevali vse štiri stopnje razvoja poslušanja (zaznavo zvoka, razlikovanje, prepoznavanje in razumevanje) pri 30 slišečih otrocih in 10 otrocih s polževim vsadkom, starih 5 ali 6 let. Opisna statistika je pokazala, da so bili slišeči otroci pri celotnem preizkusu uspešnejši, vendar je do večjih razlik prišlo le pri nekaterih nalogah. Statistične pomembnosti razlik med rezultati slišečih otrok in otrok s polževim vsadkom zaradi objektivnih razlogov nismo preverjali. Tako pri slišečih kot pri otrocih s polževim vsadkom se uspešnost pri posameznih nalogah ne zmanjšuje jasno s stopnjevanjem zahtevnosti poslušanja, kot bi pričakovali glede na hierarhijo stopenj razvoja poslušanja. To sovpada s teoretičnim izhodiščem o prekrivanju oziroma sočasnosti razvijanja vseh stopenj poslušanja. Zaradi majhnosti vzorca in prekrivanja vplivov časa prejema polževega vsadka ter prisotnosti dodatnih motenj ne moremo potegniti jasnih zaključkov iz podrobnejše primerjave med otroki, ki so polžev vsadek prejeli do 2. leta, in tistimi, ki so ga prejeli po 2. letu. Enako velja za primerjavo med otroki s polževim vsadkom z dodatnimi motnjami in otroki s polževim vsadkom brez dodatnih motenj. Med otroki z višjo slušno starostjo in otroki z nižjo slušno starostjo ni prišlo do statistično pomembnih razlik. Statistično pomembna razlika med otroki z dodatnimi motnjami in otroki brez dodatnih motenj se je pokazala le pri razumevanju besedila pesmi. Nabor nalog za posamezne stopnje poslušanja znotraj instrumentarija, ki je nastal v okviru magistrskega dela, lahko koristi pri ocenjevanju sposobnosti poslušanja, spodbujanju razvoja poslušanja in spremljanju napredka otrok, ki imajo težave na področju poslušanja.
108534
V zadnjih desetletjih je kakovost življenja postala pomembna tema in ena ključnih nalog in prioritet tako v nacionalnem kot tudi v mednarodnem okolju. Ker je kakovost življenja povezana z normami in vrednotami posameznih družb, se lahko razlikuje med posameznimi državami. Po medijih dobivamo občutek, da gre vse narobe in da živimo v času krize, ki ji ni videti konca. Na svetu je na milijone ljudi, ki ne vedo, kaj bodo jedli jutri; in na tisoče ljudi, ki so trenutno v vojni. Ko jo pogledamo z druge strani in se ozremo okoli sebe, lahko vidimo kraje s številnimi novogradnjami, kavarnami in nakupovalnimi centri so polni, ceste so pokrite z dobrimi avtomobili, ni parkirnih mest itd. Vendar pa ravno ta negativnost nam onemogoča, da bi uživali v tem, kar smo imeli; Zato sem želel analizirati kakovost življenja v Sloveniji. V magistrskem delu je predstavljena celovita analiza in ugotovitve o kakovosti življenja v Sloveniji in drugih primerljivih državah. Za primerjavo sem izbral: Italija, Hrvaška in Avstrija. Za zagotovitev objektivne analize sem uporabila kazalnik: materialni pogoji prebivalstva, dostopnost storitev in blaga ter določila stopnjo revščine v posameznih državah. Ker so subjektivna opažanja ljudi zelo pomembna, sem s pomočjo anketnega vprašalnika izvedla raziskavo v Sloveniji. Na ta način sem ugotavljala zadovoljstvo ljudi s svojim življenjem in upoštevala subjektivno oceno, ki bo skupaj z objektivnimi kazalniki dala celovito sliko o kakovosti življenja v Sloveniji. Po pridobitvi podatkov in upoštevanju različnih kazalnikov sem ugotovila, da je kakovost življenja v Sloveniji boljša kot v mnogih drugih državah z višjim življenjskim standardom.
In recent decades, the quality of life has become in important topic and one of the key tasks and priorities in the national as well as the international environment. Since the quality of life is connected with norms and values of individual societies, it can differ between individual countries. Following the media, we get a feeling that everything is going wrong and that we are living in times of a crisis with no end in sight. There are millions of people in the world not knowing what they will be eating tomorrow; and thousands of people, who are currently in war. When we look at it from the other side and look around us, we can see places with numerous new buildings, coffee shops and shopping centres are full, the roads are covered with good cars, there are no parking spaces etc. However, precisely this negativity makes it impossible for us to enjoy what we have; therefore, I wanted to analyse the quality of life in Slovenia. This master’s thesis presents a comprehensive analysis and findings about the quality of life in Slovenia and other comparable countries. For the comparison, I chose: Italy, Croatia and Austria. To ensure an objective analysis, I have used the indicator: material conditions of the population, accessibility of services and goods and have determined level of poverty in individual countries. Because subjective observations of people are very important, I have used a survey questionnaire to carry out a research in Slovenia. This way I determined the satisfaction of people with their lives and considered the subjective assessment, which along with objective indicators will provide a complete picture about the quality of life in Slovenia. After obtaining the data and considering different indicator, I found that the quality of life in Slovenia is better than in many other countries with a higher life standard.
Kakovosti življenja postaja v zadnjih desetletjih pomembna tematika tako na nacionalni ravni kot tudi v mednarodnem okolju. Kakovost življenja je povezana z normami in vrednotami družbe in se med posameznimi državami lahko razlikuje. Ob spremljanju medijev dobimo občutek, da nam gre vse narobe in da živimo v krizi, iz katere ni videti konca. Na svetu živi na milijone ljudi, ki ne vedo, kaj bodo jutri jedli in na tisoče ljudi, ki so trenutno v vojni. Če pa pogledamo iz druge plati in se ozremo okrog sebe, pa lahko vidimo mesta z mnogimi novogradnjami, kavarne in nakupovalni centri so polni, na cestah so dobri avtomobili, ni prostorov za parkiranje, itd. Prav ta negativnost pa nam preprečuje, da bi uživali v tem, kar imamo in zaradi tega me je zanimalo, kakšno je dejansko stanje na področju kakovosti življenja v Sloveniji. Pričujoče magistrsko delo predstavlja celovito analizo in ugotovitve kakovosti življenja v Sloveniji ter v primerljivih državah. Za primerjavo sem si izbrala države: Italijo, Hrvaško in Avstrijo. Za objektivno analizo sem uporabila kazalnike, kot so materialne razmere prebivalstva, dostopnost storitev in dobrin in stopnja revščine po posameznih državah. Ker pa je zelo pomembno tudi subjektivno občutje ljudi, sem s pomočjo vprašalnika izvedla raziskavo na območju Slovenije. S tem sem ugotovila zadovoljstvo ljudi s svojim življenjem in upoštevala subjektivno oceno, ki bo skupaj z objektivnimi kazalniki dala celovito sliko o kakovosti življenja v Sloveniji. Po zbranih podatkih in ob upoštevanju različnih pokazateljev ugotavljam, da je življenje v Sloveniji boljše kot v mnogih drugih državah.
106116
Razpoložljivost natančnih in hitrih diagnostičnih orodij za ugotavljanje prisotnosti SARS-CoV-2 je bistvenega pomena za reševanje trenutne pandemije. Reverzna transkripcija polimerazna verižna reakcija (rRT-PCR) velja za zlati standard za diagnosticiranje virusa SARS-CoV-2, vendar pa sta pomanjkanje reagenta in časovni zamik testa, ki omejuje število dnevnih testov, spodbudila razvoj hitrih diagnostičnih testov, ki se zanašajo na odkrivanje virusnih antigenov. Namen magistrskega dela je primerjati Quidel-ov hitri testni antigen SARS FIA ® Sofia s testom rRT-PCR. Za primerjavo smo odvzeli brise 146 pacientov, ki so jih pripeljali in hospitalizirali v sivi coni Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ter 672 pacientov, ki so jih pripeljali na Oddelek za interno medicino prve pomoči Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in so bili testirani ne glede na simptome covida-19. V skupini 1, skupini simptomatskih preizkušancev, je bila občutljivost antigenskega testa 90,0%, specifičnost pa 97,5%. V skupini 1, ki je bila skupina preizkušancev, je bila občutljivost antigenskega testa 90,0%. V 2. skupini, ki je vključevala tako simptomatske kot asimptomatske preiskovance, je bila občutljivost antigenskega testa 81,4-odstotna, specifičnost pa 98,9-odstotna. Iz naših podatkov smo ugotovili, da je Sofijin test diagnostično primerljiv z rRT-PCR testom v primeru simptomatskih bolnikov, nekoliko manj zanesljiv pa v primeru testiranja asimptomatskih bolnikov. To je potrdil tudi McNemarjev statistični test. Vrednost p je bila 0,625 v primeru simptomatskih preizkušancev, vrednost p pa je bila manjša od 0,001 v primeru simptomatskih in asimptomatskih preizkušancev. Poleg asimptomatskih bolnikov so se lažno negativni rezultati hitrih antigenskih testov pojavili tudi pri preiskovancih z visokimi mejnimi vrednostmi cikla Ct > 30. Kljub temu naši rezultati kažejo, da test Sofia izpolnjuje kriterije diagnostičnega testa po kriterijih Svetovne zdravstvene organizacije, saj kaže visoko občutljivost in specifičnost ter morda najpomembneje visoko negativno napovedno vrednost (> 95%).
The availability of accurate and rapid diagnostic tools to determine the presence of SARS-CoV-2 is essential to address the current pandemic. Reverse transcription polymerase chain reaction (rRT-PCR) is considered the gold standard for diagnosing SARS-CoV-2 virus, but the lack of reagent supply and the time delay of the test, which limits the number of daily tests, have prompted the development of rapid diagnostic tests, which rely on the detection of viral antigens. The purpose of this master's thesis is to compare Quidel's rapid test Sofia SARS antigen FIA® (Sofia) with the rRT-PCR test. For the purpose of comparison, two swabs were taken from the test subjects, the first for testing with the Sofia test and the second for testing with the rRT-PCR test. In total, swabs were taken from 146 patients brought and hospitalized in the gray zone of the Clinic for Infectious Diseases and Febrile Conditions of the University Medical Center Ljubljana and 672 patients brought to the Internal Medicine First Aid Department of the University Medical Center who were tested regardless of covid-19 symptoms. In group 1, a group of symptomatic test subjects, the sensitivity of the antigen test was 90.0% and the specificity was 97.5%. In group 2, a group of both symptomatic and asymptomatic test subjects, the sensitivity of the antigen test was 81.4% and the specificity of 98.9%. From our data we concluded that the Sofia test is diagnostically comparable to the rRT-PCR test in the case of symptomatic patients and slightly less reliable in the case of testing asymptomatic patients. This was confirmed by McNemar's statistical test. The value of p was 0.625 in the case of symptomatic test subjects, and the value of p was less than 0.001 in the case of both symptomatic and asymptomatic test subjects. In addition to asymptomatic patients, false negative results of rapid antigen tests also occurred in subjects with high cycle thresholdvalues Ct> 30). Nevertheless, our results show that the Sofia test meets the criteria of the diagnostic test, according to the criteria of the World Health Organization, as it shows high sensitivity and specificity and perhaps most importantly a high negative predictive value (> 95%).
Razpoložljivost natančnih in hitrih diagnostičnih orodij za določanje prisotnosti SARS-CoV-2 je bistvenega pomena za spopadanje s trenutno pandemijo. Obratna transkripcija in verižna reakcija s polimerazo v realnem času (rRT-PCR) velja za zlati standard diagnostike virusa SARS-CoV-2. Pomanjkanje oskrbe z reagenti in časovna zamudnost testa, omejujeta število dnevno izvedenih testov, kar je spodbudilo razvoj hitrih diagnostičnih testov, ki slonijo na zaznavanju virusnih antigenov. Namen te magistrske naloge je primerjava Quidelovega hitrega testa Sofia SARS antigen FIA® (Sofia) s testom rRT-PCR. Za namen primerjave smo testirancem odvzeli dva brisa, prvega za testiranje s testom Sofia in drugega za testiranje s testom rRT-PCR. V celoti smo brise odvzeli 146 pacientom, pripeljanim in hospitaliziranim v sivi coni Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in 672 pacientom pripeljanim na oddelek Internistične prve pomoči UKC, ki so bili testirani ne glede na to ali so izkazovali simptome covid-19. V skupini 1, skupini simptomatskih testirancev, je bila občutljivost antigenskega testa 90,0 % in specifičnost 97,5 %. V skupini 2, skupini tako simptomatskih kot asimptomatskih testirancev, pa je bila občutljivost antigenskega testa 81,4 % in specifičnost 98,9 %. Iz naših podatkov smo zaključili, da je test Sofia diagnostično primerljiv testu rRT-PCR v primeru testiranja simptomatskih pacientov in nekoliko manj zanesljiv v primeru testiranja asimptomatskih pacientov. To smo potrdili z McNemarjevim statističnim testom. Vrednost p je bila v primeru simptomatskih testirancev 0,625, v primeru tako simptomatskih kot asimptomatskih testirancev pa je bila vrednost p manjša od 0,001. Lažno negativni rezultati hitrih antigenskih testov so se poleg asimptomatskih pacientov pojavljali tudi pri testirancih z visokimi pražnimi vrednostmi (Ct >30). Kljub temu pa naši rezultati kažejo, da test Sofia ustreza kriterijem diagnostičnega testa po kriterijih Svetovne zdravstvene organizacije, saj izkazujejo visoko občutljivost in specifičnost ter morda najpomembneje, visoko negativno napovedno vrednost( > 95 %).
134171
V diplomskem delu opisujemo razvoj in izvedbo elektronskega simulatorja bolnika za invazivno merjenje krvnega tlaka, opisujemo enostaven program za simulacijo statičnih in dinamičnih signalov, katerega glavni namen je razviti osnovni delujoč prototipni tokokrog, ki je primeren za umerjanje modula za merjenje invazivnega krvnega tlaka na napravah, ki se uporabljajo v medicini. Na začetku naredimo kratek pregled medicinskih pripomočkov in simulatorjev, področij uporabe in omenimo tudi slovenska podjetja, ki izdelujejo tovrstne naprave. Nato si ogledamo delovanje srčne mišice, ki je neposredno povezano s krvnim tlakom in zgodovino merjenja krvnega tlaka. V nadaljevanju si ogledamo merjenje krvnega tlaka, da dobimo pregled nad trenutnim stanjem v medicini na tem področju. Glavni del diplomskega dela opisuje našo napravo in njeno delovanje. Naša naprava je bila razvita na podlagi specifikacij naše stranke in mora vrniti enako vrednost na podlagi vzbujalne napetosti in nastavitve, da bi realna invazivna sonda za krvni tlak pod enakimi nastavitvami. Glavni del naše naprave je digitalno analogni pretvornik, ki je izhodni signal pogojena z nekaj dodatnega vezja na tak način, da izhod ustreza specifikaciji.Programska koda je bila razvita za namen simuliranja funkcij naprave in zagotavlja osnovne merilne rezultate.
In this thesis we describe development and realization of electronic patient simulator for invasive blood pressure measurement. Also there is a description of simple program that simulates static and dynamic signals. The main purpose of this thesis is to develop basic functioning prototype circuit which is suitable for calibration of invasive blood pressure measurement module on devices used in medicine. Firstly we make a short overview on the medical devices and simulators, fields of use and we also mention Slovenian companies that make such devices. Than we take a look at functioning of hearth muscle which is directly related to blood pressure and some history of blood pressure measurement. Next we take a look in blood pressure measurement so we get an overview in current state in medicine on that field. The main part of the thesis describes our device and its performance. Our device was developed based on specifications from our customer and has to return the same value based on the excitation voltage and setting that real invasive blood pressure probe would under the same settings. Main part of our device is digital to analog converter which output signal is conditioned with some additional circuit in such a way that output meets the specification. Program code was developed for the purpose of simulating functions of the device and provides basic measurement results.
Diplomska naloga opisuje razvoj in izdelavo naprave za elektronsko simulacijo pacienta pri invazivni meritvi krvnega tlaka. Opisano je tudi delovanje manjšega programa, ki demonstrira simulacijo statičnih in dinamičnih signalov. Namen naloge je razvoj osnovnega funkcijskega prototipa vezja, ki je strojno primeren za kalibracijo modulov za invazivno meritev krvnega tlaka na napravah, ki se uporabljajo v medicini. V delu se najprej na kratko opiše področje medicinskih naprav in simulatorjev, njihova področja delovanja, omeni pa se tudi slovenska podjetja, ki izdelujejo tovrstne naprave. Sledi opis delovanja srčne mišice, ki je direktno povezano s pojmom krvnega tlaka in kratek popis zgodovine meritev. Opisi metod in meritev tlaka so predstavljeni v sledečem delu in predstavljajo vpogled v trenutno stanje tega področja medicine. Po opisu obstoječega sistema simulatorja se diplomsko delo usmeri v opisovanje naše naprave in njenega delovanja. Naprava je bila izdelana na osnovi zahtev, ki jih je posredoval naročnik in mora glede na vzbujalno napetost in izbrano simulirano vrednost generirati signal enak tistemu, ki ga pri istem vzbujanju in zaznanem tlaku generira običajna idealna sonda namenjena invazivni meritvi krvnega tlaka. Naprava je realizirana s pomočjo vezja, ki ga v sestavlja digitalno-analogni pretvornik (DA), katerega signale priredimo s pomočjo zunanjega vezja tako, da celotno območje izhodnih signalov pretvornika zajema želeno območje simuliranja signalov, ki jih želimo generirati za namene kalibracije zunanje naprave. Programska koda je namenjena predvsem prikazu delovanja vezja in poda osnovne rezultate meritev.
103087
Neonikotinoidi so sistemski pesticidi, katerih uporaba se je hitro razširila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Negativne posledice njihove uporabe so postale očitne šele po precejšnjem zamiku. Danes se velik del kemijske analize ukvarja z razvojem metod za njihovo določanje, vključno z nekaterimi običajnimi tehnikami ločevanja in naprednejšimi metodami, kot so elektrokemijski senzorji.V okviru eksperimentalnega dela sem testiral elektrokemijske lastnosti tiskanih kvazireferenčnih elektrod iz srebrne paste in tiskanih števnih elektrod iz paste na osnovi platine v modelni raztopini. Testiral sem tiskane delujoče elektrode na osnovi različnih ogljikovih materialov, kjer se je kot optimalna izkazala mešanica grafita in stekla v razmerju 75: 25. Na podlagi rezultatov elektrokemijskih meritev sem s tehniko sitotiska pripravil trielektrodni sistem, ki se je v primerjavi s komercialnimi elektrodami na osnovi ogljika izkazal kot pomembna izboljšava. Optimiziral sem vrsto materiala in količino usedlin za modifikacijo površine delovne elektrode, glavni cilj pa je bil izboljšanje elektrokemijskega odziva za določanje neonikotinoidnih pesticidov. Pri treh pesticidih sem dosegla dobro obnovljivost v širokem linearnem območju z mejami detekcije 2,68-4,40 mg / L. V zadnji fazi eksperimentalnega dela sem optimizirala primerjalno metodo HPLC-MS / MS, ki je v primerjavi z elektrokemijskimi meritvami veliko bolj zamudna, poraba topil in cena pa sta višji. Ponovno sem dosegla dobro ponovljivost v širokem linearnem območju, medtem ko so meje detekcije tudi precej nizke, pri 0,12 - 86 g / L.
Neonicotinoids are systemic pesticides, the use of which rapidly expanded in the 1990s. The negative consequences of their use only became apparent after a considerable delay. Today, a good part of chemical analysis is concerned with the development of methods for their determination, including some conventional separation techniques and more advanced methods such as electrochemical sensors.As part of the experimental work, I tested the electrochemical properties of printed quasi-reference electrodes made of silver paste and printed counter electrodes made of platinum-based paste in a model solution. I tested printed working electrodes based on different carbon materials. A mixture of graphite and glass in a ratio of 75:25 proved to be optimal. Based on the results of the electrochemical measurements, a three-electrode system was prepared using the screen-printing technique, which proved to be a significant improvement over commercial carbon-based screen-printed electrodes. I optimized the type of material and the amount of deposition to modify the surface of the working electrode, with the main goal of improving the electrochemical response for the determination of neonicotinoid pesticides. For the three pesticides, I achieved good reproducibility over a wide linear range with detection limits of 2.68 – 4.40 mg/L.In the last phase of the experimental work, I optimized the comparative method of HPLC-MS/MS, which, compared to electrochemical measurements, is much more time-consuming, and the consumption of solvents and the price are higher. Again, I achieved good repeatability over a wide linear range, while the detection limits are also quite low, at 0,12 - 86 g/L.
Neonikotinoidi so sistemski pesticidi, katerih uporaba se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja naglo razširila. Negativne posledice njihove uporabe so se pokazale šele s precejšnjim zamikom. Dandanes se dobršen del kemijske analitike ukvarja z razvojem metod za njihovo določanje, vključujoč nekatere konvencionalne separacijske tehnike in naprednejše načine, kot so elektrokemijski senzorji. V okviru eksperimentalnega dela sem v modelni raztopini testiral elektrokemijske lastnosti tiskanih kvazireferenčnih elektrod iz srebrove paste in tiskanih protielektrod iz paste na osnovi platine. Testiral sem tiskane delovne elektrode na osnovi različnih ogljikovih materialov. Za optimalno se je izkazala mešanica grafita in stekla v razmerju 75:25. Na podlagi rezultatov elektrokemijskih meritev je bil s tehniko sitotiska pripravljen trielektrodni sistem, ki se je izkazal za znatno izboljšavo komercialnih sitotiskanih elektrod na osnovi ogljika. Optimiziral sem vrsto materiala in količino nanosa za modifikacijo površine delovne elektrode, z glavnim ciljem izboljšanja elektrokemijskega odziva pri določanju neonikotinoidnih pesticidov. Za tri pesticide sem dosegel dobro ponovljivost v širokem linearnem območju z mejami zaznave 2,68 – 4,40 mg/L.V zadnji fazi eksperimentalnega dela sem optimiziral uveljavljeno metodo HPLC-MS/MS, ki je v primerjavi z elektrokemijskimi meritvami precej bolj dolgotrajna, poraba topil in cena pa sta višji. Tudi tu sem dosegel dobro ponovljivost v širokem linearnem območju, hkrati pa so tudi meje zaznave precej nizke, in sicer 0,12 – 86 g/L.
139905
V diplomskem delu smo s pomočjo domače in mednarodne literature raziskali vpliv managementa po ciljih na uspešnost in zadovoljstvo zaposlenih v izbranem podjetju, predstavili pomen človeških virov v podjetju, poudarili pomen kompetenc na področju zadovoljstva zaposlenih, predstavili stile vodenja skozi različne teorije vodenja, teoretični del pa smo zaključili z opredelitvijo parametrov uspešnosti podjetja in zaposlenih kot končnega rezultata učinkovitega ravnanja s človeškimi viri. V raziskavi sta uporabljena dva spletna anketna vprašalnika: eden za vodje oddelkov in eden za zaposlene. Rezultati raziskave kažejo, da se stili vodenja od oddelka do oddelka razlikujejo, na koncu pa se najučinkovitejša kombinacija - kar zadeva doseganje vnaprej zastavljenih ciljev in zadovoljstvo zaposlenih - izkaže kot kombinacija številnih stilov vodenja. Centralno vodenje vseh oddelkov je prepleteno z vodenjem po ciljih, najbolj očitna pa sta participativni in posvetovalni stil vodenja.
This thesis examines the influence of management by objectives on the performance and satisfaction of employees in the chosen company. Using Slovene and international literature, it introduces the importance of human resources in the company, emphasizing the significance of competence in employee satisfaction. The leadership styles are presented through various management theories. The theoretical part closes by identifying the performance parameters of the company and employees as the final result of effective human resources management. Two online survey questionnaires are used in the survey: one for heads of departments and one for the employees. The results of the survey show that leadership styles differ from department to department, and in the end the most effective combination – as far as reaching goals set in advance and the satisfaction of employees are concerned – proves to be the combination of a number of leadership styles. The central management of all the departments is intertwined with management by objectives, the most evident being the participatory and consultative leadership styles.
Diplomsko delo proučuje vpliv ciljnega vodenja na uspešnost in zadovoljstvo zaposlenih v izbranem podjetju. S pomočjo domače in tuje literature je predstavljen pomen človeških virov v podjetju s poudarkom na pomembnosti kompetenc in zadovoljstva zaposlenih. Vodstveni stili so predstavljeni prek različnih teorij vodenja. Teoretični del se zaključi z opredelitvijo parametrov uspešnosti podjetja in zaposlenih kot končnega rezultata uspešnega ravnanja s človeškimi viri. Raziskava je bila izvedena s pomočjo dveh spletnih anketnih vprašalnikov, in sicer za vodje oddelkov in za zaposlene. Rezultati ankete so pokazali, da se stili vodenja razlikujejo glede na posamezne oddelke, pri čemer se z vidika doseganja ciljev in zadovoljstva zaposlenih kot najustreznejša izkaže kombinacija več vodstvenih stilov. Vodenje vseh oddelkov se sicer prepleta s ciljnim vodenjem, pri čemer je v največji meri zaznati participativen in posvetovalen stil vodenja.
111046
Diplomsko delo obravnava izvedbo komercialne točke LIDAR s časovno odvisnim izhodom. Pri skeniranju vodnih teles z LIDAR tehnologijo se pogosto zgodi, da laserski žarki prodrejo na vodno površino in ne dajejo natančnih meritev. Zasnovali in zgradili smo merilno postajo z eksperimentalno jeklenko, napolnjeno z vodo, na katero smo izdelali prezračevano vodno površino z vpihovanjem zraka v različnih pogojih. Postaja je bila opremljena z LIDAR in foto sistemom za slikanje. Analizirali smo korelacijsko funkcijo, ki jo uporablja LIDAR za pretvorbo podatkov v daljavo. S primerjavo slik in meritvami LIDAR smo pokazali, da večja koncentracija vodnih mehurčkov ustvarja dovolj utrjeno vodno površino, da laserski žarek ne prodre v volumen vode.
The bachelor’s thesis deals with the performance of a commercial point LIDAR with time-dependent output. When scanning water bodies with LIDAR technology, it often happens that laser beams penetrate the water surface and do not give an accurate measurement. We designed and built a measurement station with an experimental cylinder filled with water to which we created an aerated water surface by blowing air under different conditions. The station was equipped with a LIDAR and a photo imaging system. We analyzed the correlation function used by LIDAR to convert the data into the distance. By comparing the images and the LIDAR measurements, we showed that a higher concentration of water bubbles creates a sufficiently hardened water surface to prevent the laser beam from penetrating the water volume.
Diplomska naloga obravnava delovanja komercialnega točkovnega LIDAR-a s časovno odvisnim izhodom. Pri skeniranju vodnih teles z LIDAR tehnologijo se pogosto zgodi, da laserski žarki predrejo vodno gladino in ne podajo točne meritve. Zasnovali in izdelali smo merilno postajo z eksperimentalnim valjem, napolnjenim z vodo, ki smo ji z vpihovanjem zraka pri različnih pogojih ustvarjali aerirano vodno gladino. Na postajo smo vgradili LIDAR ter sistem za posnemanje fotografij. Analizirali smo korelacijsko funkcijo, ki jo LIDAR uporablja za pretvorbo podatkov v razdaljo. S primerjavo slik ter rezultatov meritev z LIDAR-om smo pokazali, da večja koncentracija vodnih mehurčkov ustvari dovolj strjeno vodno površino, ki preprečuje laserskemu žarku penetracijo v vodni volumen.
139766
Pričujoča diplomska naloga se ukvarja s primerjavo med filozofijama Plotinusa in Valentinija, ki se na videz zdita diametralno nasprotni. Osredotoča se na ločeno predstavitev vsakega učenja in nadaljuje s primerjavo kozmološke in antropološke doktrine Plotinusa s filozofijo gnostikov. Dotakne se tudi etičnih vprašanj, kot so tista, ki se nanašajo na način življenja in cilj zemeljskega življenja. Hkrati poskuša pokazati, da kljub številnim razlikam v njihovih doktrinah, ki so posledica različnih razlag istega vira (Platon), obstajajo številne podobnosti, ki kažejo, da morata Plotinov in Valentinov človek ter pot, ki ji morajo vsi slediti v svojem življenju, na podoben način. Pričujoča naloga se ukvarja tudi s Plotinusovimi napadi, v katerih Gnostik in gnostik poskuša pokazati, da njegovi nauki niso vedno upravičeni in pristranski.
The present undergraduate thesis deals with a comparison between the philosophies of Plotinus and the Valentinians, which ostensibly seem as if they are diametrically opposed. It focuses on presenting each teaching separately, and proceeds to comparing the cosmological and anthropological doctrines of Plotinus with those of the Gnostics. It also touches upon ethical questions, such as those relating to the way of life and the goal of earthly life. At the same time, it tries to show that, despite the numerous differences in their doctrines, which are due to different interpretations of the same source (Plato), there are many similarities which show that Plotinus and the Valentinians understood man and the path everyone has to follow during their lives in a similar manner. The thesis also deals with Plotinus’ tractate in which he attacks the Gnostics and tries to show that Plotinus’ reproaches are not always justified and that his presentation of Gnostic teachings are somewhat biased.
Diplomsko delo se ukvarja s primerjavo med Plotinovo in valentinijansko filozofijo, ki sta si na videz diametralno nasprotni. Osredotoča se predvsem na prikazovanje Plotinovih in gnostičnih naukov in na primerjavo kozmološkega in antropološkega nauka enega in drugih. Dotakne se tudi etičnih vprašanj, denimo kako je treba živeti in kaj je cilj zemeljskega življenja. Hkrati pa poskuša pokazati, da kljub številnim navideznim razlikam, ki izhajajo iz različnih interpretacij enega vira (Platona), obstajajo tudi vzporednice, ki kažejo, da so tako Plotin kot tudi valentinijanci podobno dojemali samega človeka in tudi pot, ki ji mora vsakdo slediti v svojem življenju. Diplomsko delo obravnava tudi Plotinov traktat, v katerem napada gnostike, in skuša pokazati, da Plotinovi očitki niso vedno upravičeni ter da je njegova predstavitev gnostičnih naukov v določeni meri pristranska.
111613
Uvod: Nadzor telesne drže temelji na sposobnosti zaznavanja telesnega težišča. Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv ščetkanja celotnega stopala in gležnja na statično ravnotežje pri zdravih mladih odraslih. Metode dela: V raziskavo je bilo vključenih 31 preiskovancev, 21 žensk in 10 moških, starih med 18 in 26 let. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen je vpliv ščetkanja celotnega stopala in gležnja na statično ravnotežje pri zdravih mladih odraslih. Za oceno ravnotežja so preiskovanci stali na Kistler 9286AA tlačni plošči na njihovi stojni nogi z odprtimi in zaprtimi očmi najprej pred in nato po intervenciji. Merili smo tudi prag zaznavanja tlaka s Semmes-Weinsteinovimi monofilamenti. Nazadnje, preiskovanci na GRCS od -5 do + 5 so ocenili spremembo občutka stabilnosti po intervenciji in podali subjektivno mnenje. Rezultati: Za analizo gibanja središča pritiska telesa in časovno stoječega položaja na eni nogi z odprtimi in zaprtimi očmi smo uporabili ANOVA ponavljajoče se ukrepe pred in po ščetkanju, s katerimi nismo našli statistično pomembnih razlik. Pri merjenju praga za zaznavanje tlaka, ki smo ga merili na nartu in na 1. metatarzalnem položaju, je prag pri večini preiskovancev ostal enak. Vendar pa je večina preiskovancev občutek spremembe stabilnosti drže ocenila z oceno +2, kar kaže na izboljšanje statičnega ravnotežja. Večina anketirancev je ščetkanje navedla kot prijetno tehniko, zaradi katere se stopala počutijo lažja, toplejša in občutljivejša. Razprava in zaključek Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da kljub povprečnemu izboljšanju rezultatov testov po ščetkanju razlika pred in po posegu ni bila statistično značilna. Glede na to, da je bilo ščetkanje pri večini preiskovancev prijetno in je subjektivno povzročilo izboljšano ravnotežje, predlagamo, da bi ga lahko uporabili kot dodatno tehniko za izboljšanje ravnotežja. Vendar pa so potrebne nadaljnje raziskave za določitev optimalne frekvence in zaporedja ščetkanja.
Introduction: Body posture control is based on the ability to detect body's center of gravity. The better the discrimination of foot pressures, the better we can detect the movement of the body's center of gravity. Using a variety of sensory stimuli can affect the improvement of balance. Purpose: The aim of the study was to determine the effect of brushing the entire foot and ankle on static balance among healthy young adults. Methods: The study involved 31 subjects, 21 female and 10 male, aged between 18 and 26 years. To assess balance, subjects stood on a Kistler 9286AA pressure plate on their standing leg with their eyes open and closed first before and then after the intervention. We also measured the pressure detection threshold with Semmes-Weinstein monofilaments. Finally, subjects on the GRCS from -5 to +5 rated the change in the feeling of stability after the intervention and gave a subjective opinion. Results: To analyze the movement of the body's center of pressure and the time standing position on one leg with eyes open and closed, we used ANOVA repeated measures before and after brushing, with which we did not find statistically significant differences. When measuring the pressure detection threshold, which was measured on the instep and on the 1st metatarsal, threshold remained the same for most subjects. However, most subjects rated the feel of change in posture stability with a score of +2, which indicates an improvement in static balance. Most of the respondents cited brushing as a pleasant technique that makes the foot feel lighter, warmer and more sensitive. Discussion and conclusion: Based on the results we can conclude that despite the average improvement in results of the tests after brushing, the difference before and after the intervention was not statistically significant. Given that brushing was enjoyable for most subjects and subjectively resulted in improved balance, we suggest that it could be used as an additional technique to improve balance. However, further research is needed to determine the optimal frequency and brushing sequences.
Uvod: Nadzor drže telesa temelji na sposobnosti natančnega zaznavanja gibanja težišča telesa. Boljše, kot je razločevanje pritiskov na stopalo, boljše lahko zaznamo gibanje središča pritiska. Z uporabo različnih senzoričnih spodbud lahko vplivamo na izboljšanje ravnotežja. Namen: Z raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv ščetkanja celotnega stopala in gležnja na statično ravnotežje pri zdravih mladih odraslih. Metode dela: V raziskavi je sodelovalo 31 preiskovancev, 21 ženskega in 10 moškega spola, starih med 18 in 26 let. Za oceno ravnotežja so preiskovanci stali na pritiskovni plošči Kistler 9286AA, na njihovi stojni nogi, z odprtimi in zaprtimi očmi, najprej pred in nato še po intervenciji. Izmerili smo tudi prag zaznave pritiska s Semmes-Weinstein monofilamenti. Na koncu so preiskovanci na lestvici GRCS od –5 do +5 ocenili spremembo v občutenju stabilnosti po intervenciji ter podali subjektivno mnenje. Rezultati: Za analizo gibanja središča pritiska ter časa merjenja zadrževanja položaja stoje na eni nogi pri odprtih in zaprtih očeh, pred in po ščetkanju, smo uporabili ANOVA (analiza variance za ponovljive meritve), s katero nismo ugotovili statistično pomembnih razlik. Pri meritvi praga zaznave pritiska, ki smo ga izmerili na nartu ter na 1. metatarzali, je pri večini preiskovancev prag na obeh mestih ostal enak. Oceno spremembe stabilnosti drže telesa pa je največ preiskovancev ocenilo z oceno +2, kar nakazuje občutek izboljšanja statičnega ravnotežja. Večina preiskovancev je ščetkanje navedlo kot prijetno tehniko, ki povzroči občutek lažjega, toplejšega in bolj občutljivega stopala. Razprava in zaključek: Na podlagi dobljenih rezultatov lahko zaključimo, da kljub povprečno boljšim rezultatom testov po ščetkanju, razlika pred in po intervenciji ni bila statistično pomembna. Glede na to, da je bilo ščetkanje za večino preiskovancev prijetno in je subjektivno povzročilo izboljšanje ravnotežja, predlagamo, da se uporabi kot dodatna tehnika za izboljšanje ravnotežja. Potrebne pa so nadaljnje raziskave, s katerimi bi določili optimalno frekvenco in postopek ščetkanja.
139956
Želeli smo preveriti učinkovitost vizualne ocene tal iz Priročnika FAO Annual Crops in preizkusiti različne metode za ocenjevanje kazalnikov kakovosti tal. Na dveh Savskih terasah smo ugotavljali, ali ta metoda zaznava razlike med metodami gojenja na dveh različnih tipih tal in ali metoda opisuje dejansko stanje tal. Na dvajsetih vzorčnih ploskvah smo vizualno oceno tal izvedli trikrat in povprečje treh vzorcev primerjali z rezultati kemijske analize tal. Z vizualno oceno tal iz letnega priročnika FAO za kmetijske rastline nismo zaznali razlik med metodami gojenja, prav tako nismo zaznali razlik med vrstami tal, medtem ko je kemijska analiza tal pokazala statistično pomembne razlike med vrstami tal. Za dva kazalnika kakovosti tal smo primerjali dve različni metodi določanja. Primerjali smo pH tal, določen s kompletom za testiranje tal LUSTER LEAF Rapitest, in pH, določen s kemijsko analizo tal. Primerjali smo teksturo tal, ki smo jo določili s pomočjo tračnega testa in z uporabo metode, opisane v priročniku za vizualno oceno tal, ter ugotovili statistično značilne razlike med njimi, v prihodnosti pa bi bilo koristno razviti model za določanje kakovosti tal, ki bi bolje zaznal razlike in procese v tleh.
We wanted to test the effectiveness of the visual soil assessment from the FAO Annual Crops manual and test various methods for assessing soil quality indicators. On two Sava terraces, we determined whether this method detects differences between cultivation methods on two different soil types and if the method describes the actual state of the soil. On twenty sample plots, we did the visual soil assessment three times and compared the average of the three samples with the results of chemical soil analysis. With the visual soil assessment from the FAO Annual Crops Manual, we did not detect neither differences between the methods of cultivation, nor did we detect any differences between the soil types, while the chemical analysis of soil showed statistically significant differences between soil types. For two soil quality indicators, we compared two different determination methods. We compared the soil pH determined with the LUSTER LEAF Rapitest Soil Test Kit and the pH determined by chemical soil analysis. We considered the LUSTER LEAF Rapitest Soil Test Kit as inappropriate. We compared soil texture, determined by the ribbon test and by using the method described in the manual for the visual soil assessment, and detected statistically significant differences between them. In the future, it would be beneficial to develop a model for determining soil quality, which will better detect the differences and processes in the soil.
Namen naloge je bil preizkusiti učinkovitost metode vizualne ocene kakovosti tal iz priročnika Annual Crops po FAO ter preizkusiti različne metode za ocenjevanje kazalcev kakovosti tal. Na dveh savskih terasah smo ugotavljali, ali s to metodo zaznamo razlike med načinoma pridelave na dveh različnih tipih tal in ali metoda opiše dejansko stanje tal. Na dvajsetih vzorčnih ploskvah smo trikrat določili vizualno oceno kakovosti tal in povprečje treh vzorčenj primerjali z rezultati kemične analize tal. Z vizualno oceno kakovosti tal iz priročnika Annual Crops po FAO nismo zaznali razlik med načinoma pridelave, prav tako nismo zaznali razlik med tipoma tal, medtem ko smo pri kemični analizi tal zaznali statistično značilne razlike med tipoma tal. V nalogi smo pri dveh kazalcih kakovosti tal primerjali po dva različna načina določitve. Primerjali smo pH, ki smo ga izmerili pri določenih tleh z orodjem LUSTER LEAF Rapitest Soil Test Kit ter pH, ki smo ga določili s kemično analizo tal. Orodje smo ocenili kot neprimerno. Primerjali smo teksturo tal, določeno s pomočjo prstnega preizkusa in teksturo tal, določeno s pomočjo metode za določanje teksture iz priročnika za vizualno oceno kakovosti tal in med njima zaznali statistično značilne razlike. V bodoče bi bilo smiselno razviti model določanja kakovosti tal, ki bo bolje zaznaval razlike in procese v tleh.
107952
Čeprav so rastlinski virusi pomemben del našega ekosistema, povzročajo ogromne izgube pridelka in škodujejo pridelkom, ki so bistveni za preživetje ljudi in živali. S klasičnimi in novimi metodami pridobivamo na kakovosti rastlin in raziskujemo mehanizme interakcij med gostiteljem in virusom. Razvoj novih tehnik urejanja genoma, kot je sistem CRISPR / Cas, nam je odprl nove možnosti poseganja v genom in nam pomagal bolje razumeti funkcije določenih genov in molekul. Namen diplomskega dela je povzeti možnosti uporabe sistema CRISPR / Cas za pridobivanje odpornosti na DNA in RNA viruse v kmetijskih rastlinah. Rezultati raziskav kažejo, da je ta tehnika natančna in učinkovita pri pridobivanju virusne imunosti kmetijskih rastlin, kot so paradižnik, krompir, pšenica, ječmen, kasava, banana in pesa. Analiza kaže, da je stopnja odpornosti povezana s stopnjo sgRNA molekule in izraženosti proteina Cas. Optimizacija postopkov je ključnega pomena za uspešno dostavo CRISPR / Cas sistema in učinkovitost pridobljene odpornosti. Omejitve pri razvoju in komercializaciji te metode so vidiki etičnih vprašanj in strogi predpisi o GSO.
Even though plant viruses are an important part of our ecosystem, they cause enormous yield losses and are hurting crops that are essential for survival of humans and animals. With classical and new methods we are gaining improved quality in plants and are exploring mechanisms of interactions between host and virus. Development of new genome editing techniques like the CRISPR/Cas system opened new possibilities to interfere with the genome and helped us to better understand functions of certain genes and molecules. Purpose of this work is to sum up potential application of CRISPR/Cas system to gain resistance for DNA and RNA viruses in crops. Results of the studies show that this technique is precise and efficient in gaining viral immunity of crops like tomato, potato, wheat, barley, cassava, banana and beet. The analysis shows that the level of resistance is correlated with level of sgRNA molecule and Cas protein expression. Optimisation of procedures is vital for successful delivery of CRISPR/Cas system and efficiency of gained resistance. Limitations in development and commercialisation of this method are aspects of ethical matters and strict GMO regulations.
Čeprav so rastlinski virusi pomemben del ekosistema, povzročajo izgubo pridelka in škodujejo kmetijskim rastlinam, ki so ključnega pomena za preživetje ljudi in živali. S klasičnimi in novejšimi metodami pridobivamo izboljšane lastnosti rastlin in spoznavamo mehanizme interakcij med gostiteljem in virusom. Z razvojem tehnik genomskega preurejanja kot je CRISPR/Cas sistem, so se odprle možnosti poseganja v genom in še boljšega razumevanja funkcij določenih genov in molekul. Namen dela je povzeti možnosti aplikacij CRISPR/Cas sistema za pridobitev odpornosti na DNA in RNA viruse v kmetijskih rastlinah. Rezultati študij kažejo, da je ta tehnika natančna in uspešna pri pridobitvi odpornosti na viruse kmetijskih rastlin kot so paradižnik, krompir, pšenica, ječmen, manioka, bananovec in pesa. Analize so pokazale, da stopnja odpornosti na viruse korelira s stopnjo izražanja sgRNA molekule in Cas proteina. Optimizacija postopkov je ključna za uspešen vnos CRISPR/Cas sistema in učinkovitost pridobljene odpornosti. Omejitve v razvoju in komercializaciji te metode pa predstavljajo etični vidiki in stroga regulacija na področju GSO.
119718
Dvojni izjemni učenci s specifičnimi učnimi težavami imajo tako visoke intelektualne sposobnosti kot tudi soobstoj učnih težav. Njihove značilnosti so posledica interakcij med njihovimi potenciali in slabostmi, vsakodnevno soočanje z obema izjemnostma pa pogosto vodi do akademskih težav, pa tudi do socialno-čustvenih težav. Pri načrtovanju podpore je ključnega pomena, da se upošteva edinstvenost vsakega učenca in da se pozornost nameni njihovim močnim področjem, pa tudi njihovim socialnim in čustvenim potrebam. Čustvena kompetentnost je manifestacija čustvene inteligence in opisuje ustrezne ali neprimerne oblike vedenja in značilnosti posameznikovega socialno-čustvenega delovanja. Obstajata dve glavni raziskovalni tradiciji čustvene inteligence. Mayerjev in Saloveyjev model mentalnih sposobnosti čustveno inteligenco obravnava kot duševno sposobnost, Golemanov in Bar-Onov mešani model pa jo obravnavata kot kombinacijo posameznikovih osebnostnih lastnosti. V naši raziskavi smo se osredotočili na čustveno kompetentnost dvakrat izjemnih učencev z učnimi težavami in kako pogosto se srečujejo z določenimi socialnimi in čustvenimi težavami. Te ugotovitve smo primerjali z ugotovitvami njihovih nadarjenih vrstnikov brez učnih težav, vrstnikov z učnimi težavami in nenadarjenih vrstnikov brez učnih težav. Raziskava je bila izvedena s kvantitativnim raziskovalnim pristopom, uporabljene so bile deskriptivne in kavzalno-neeksperimentalne raziskovalne metode. Za izračun globalne ocene čustvene kompetentnosti je bil uporabljen TEIQue-ASF vprašalnik, za ugotavljanje pogostosti socialno-čustvenih težav pa samoocenjevalna lestvica. Rezultati so pokazali, da so nadarjeni vrstniki brez učnih težav v povprečju dosegli najvišjo oceno na globalni lestvici čustvene kompetentnosti. Dvakrat izjemni učenci z učnimi težavami so v povprečju dosegli nekoliko nižjo oceno, sledijo jim nenadarjeni vrstniki brez učnih težav in vrstniki z učnimi težavami, ki so v povprečju dosegli najnižjo oceno. Izračun statistične pomembnosti je pokazal, da ni statistično pomembnih razlik med dvakrat izjemnimi učenci z učnimi težavami in preostalimi podvzorci anketirancev. Dvakrat izjemni učenci z učnimi težavami se najpogosteje srečujejo s težavami, povezanimi s perfekcionizmom, neuspehom in čustvenimi stiskami, v manjši meri pa s težavami, povezanimi s samokontrolo, motivacijo, odnosi in socialnimi veščinami. Nadarjeni vrstniki brez učnih težav in nenadarjeni vrstniki brez učnih težav se prav tako najpogosteje srečujejo s težavami, povezanimi s perfekcionizmom in neuspehom, medtem ko se vrstniki z učnimi težavami najpogosteje srečujejo s težavami, povezanimi s samokontrolo in motivacijo. Vsi podvzorci anketirancev se najmanj pogosto srečujejo s težavami, povezanimi z odnosi in socialnimi veščinami. Izračuni so pokazali, da so statistično pomembne razlike med dvojno-izjemnimi učenci z učnimi težavami in njihovimi nenadarjenimi vrstniki brez učnih težav le v dveh postavkah; in sicer so nenadarjeni vrstniki brez učnih težav manj pogosto kritični do svojih dosežkov in se manj pogosto počutijo drugačne od svojih vrstnikov.
Twice-exceptional students with specific learning difficulties have high intellectual abilities as well as coexisting learning difficulties. Their characteristics are the result of interactions between their potentials and weaknesses, and daily confrontations with both exceptionalities often lead to academic problems, as well as socio-emotional problems. While support planning, it is crucial to take into account the uniqueness of each student and to pay attention to their strong areas as well as their social and emotional needs.Emotional competency is a manifestation of emotional intelligence and it describes appropriate or inappropriate forms of behavior and characteristics of individual's socio-emotional functioning. There are two main research traditions of emotional intelligence. Mayer and Salovey's mental ability model considers emotional intelligence as a mental ability, while Goleman's and Bar-On's mixed models consider it as a combination of an individual's personality traits.In our study we focused on emotional competency of twice-exceptional students with learning difficulties and how often they encounter certain social and emotional problems. We compared these findings with the findings of their gifted peers without learning difficulties, peers with learning difficulties and non-gifted peers without learning difficulties. The study was carried out using a quantitive research approach, and descriptive and causal non-experimental research methods were used. TEIQue-ASF questionnaire was used for calculating the global trait emotional competency score, and a self-assessment scale was used to determine the frequency of socio-emotional problems. The results showed that gifted peers without learning difficulties on average scored the highest on the global trait emotional competency scale. Twice-exceptional students with learning difficulties on average scored slightly lower, followed by non-gifted peers without learning difficulties and peers with learning difficulties, who scored the lowest on average. The calculation of statistical significance showed no statistically significant differences between twice-exceptional students with learning difficulties and the remaining subsamples of respondents. Twice-exceptional students with learning difficulties most often encounter problems related to perfectionism, failure, and emotional distress, and to a lesser extent problems related to self-control, motivation, relationships and social skills. Their gifted peers without learning difficulties and non-gifted peers without learning difficulties also most often encounter problems related to perfectionism and failure, while their peers with learning difficulties most frequently encounter problems related to self-control and motivation. All subsamples of respondents least frequently encounter problems related to relationships and social skills. The calculations showed statistically significant differences between twice-exceptional students with learning difficulties and their non-gifted peers without learning difficulties in only two items; namely, non-gifted peers without learning difficulties are less often critical of their achievements and less often feel different from their peers.
Dvojno izjemni učenci s specifičnimi učnimi težavami imajo ob visokih intelektualnih sposobnostih hkrati tudi specifične učne težave. Njihove značilnosti so posledica medsebojnega vplivanja njihovih potencialov in šibkosti, vsakodnevno spopadanje z obema vrstama izjemnosti pa pripelje do težav tako na učnem kot na socialno-čustvenem področju. Pri načrtovanju pomoči in podpore je treba upoštevati edinstvenost vsakega učenca in biti pozoren predvsem na njegova močna področja ter socialne in čustvene potrebe. Čustvena kompetentnost je manifestacija čustvene inteligentnosti, s čimer označujemo ustrezne ali neustrezne oblike določenih značilnosti socialnega in čustvenega področja posameznika. Pri pojmovanju čustvene inteligentnosti zasledimo dve raziskovalni tradiciji. Modeli mentalnih sposobnosti čustveno inteligentnost obravnavajo kot mentalno sposobnost, predstavnika sta Mayer in Salovey. Mešani modeli pa dajejo prednost osebnostnim značilnostim posameznika, predstavnika sta Goleman in Bar-On. V empiričnem delu smo raziskovali, kako čustveno kompetentni so dvojno izjemni učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter kako pogosto se srečujejo z določenimi težavami na socialno-čustvenem področju. Oboje smo primerjali z njihovimi vrstniki, ki so prepoznani kot nadarjeni in nimajo primanjkljajev na posameznih področjih učenja, z vrstniki, ki imajo odločbo s prepoznanimi primanjkljaji na posameznih področjih učenja, a niso prepoznani kot nadarjeni, in z vrstniki, ki niso prepoznani kot nadarjeni in nimajo prepoznanih primanjkljajev na posameznih področjih učenja. Raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu, uporabljeni sta bili deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. Raven čustvene inteligentnosti smo preverjali z ocenjevalno lestvico TEIQue-ASF, za identifikacijo najbolj pogostih težav na socialno-čustvenem področju pa smo na podlagi teoretičnih izhodišč iz strokovne literature oblikovali posebno ocenjevalno lestvico. Rezultati so pokazali, da so pri globalni oceni čustvene kompetentnosti v povprečju najvišje točke dosegli nadarjeni vrstniki, le malenkost manj dvojno izjemni učenci, sledijo vrstniki brez težav in nazadnje vrstniki s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Izračun statistične pomembnosti je pokazal, da v globalni oceni čustvene kompetentnosti med dvojno izjemnimi učenci in preostalimi tremi skupinami anketirancev ni statistično pomembnih razlik. Dvojno izjemni učenci se na socialno-čustvenem področju najbolj pogosto srečujejo s težavami, ki so povezane s perfekcionizmom, neuspehom in čustvenimi stiskami, nekoliko manj pa s težavami, povezanimi s samokontrolo in motivacijo ter z odnosi in socialnimi spretnostmi. Nadarjeni vrstniki in vrstniki brez težav prav tako kot najbolj pogoste ocenjujejo težave, povezane s perfekcionizmom in neuspehom, vrstniki s primanjkljaji na posameznih področjih učenja pa težave, povezane s samokontrolo in motivacijo. Vse skupine anketirancev kot najmanj pogoste ocenjujejo težave, povezane z odnosi in socialnimi spretnostmi. Izračuni so statistično pomembne razlike pokazali le pri dveh postavkah med dvojno izjemnimi učenci in vrstniki brez težav, in sicer so vrstniki brez težav manj pogosto kritični do svojih dosežkov in se manj pogosto čutijo drugačne od svojih vrstnikov.
128097
Diplomsko delo je raziskovalno delo na področju fotografije, ki je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Ker me je zanimalo, kako so zaposleni gledali na stari fotografski družinski arhiv in predvsem na mater, preden je postala mati, sem se lotila projekta, v katerem je bilo zbranih 75 deklet. V prvem delu sem obravnavala medij fotografije s poudarkom na družinski fotografiji in družinskem albumu ter opisala, kako se spreminja v digitalni dobi. Razložila sem pomen shranjevanja analognih in digitalnih fotografij, nato pa sem prešla na drugi del, kjer sem razkrila, zakaj sem se odločila za to temo in kako sem se lotila raziskovalnega dela za svoj projekt. V nadaljevanju je razložena metoda fotografskega raziskovanja in besede sodelujočih hčerk, ki so dale vpogled v moje raziskovalno delo. Zaključek dela je fotoknjiga z izbranimi fotografijami mladostnic, namen praktičnega dela pa je spodbuditi sodelujoče hčere, da si fotografije svojih mater ogledajo na drugačen način in se s to osebo seznanijo tudi izven starševske vloge. Končni izdelek je nastal z željo, da bi predstavili pridobljeni vpogled v zasebne fotografije več družin, ki jih bom preoblikovala v novo obliko in na ta način poskušala prikazati življenje preteklih generacij.
The BA thesis is a research work in the field of photography, consisting of theoretical and practical work. Because I was interested in how compeers looked at the old photographic family archive and, above all, the mother before she became a parent, I started a project in which 75 girls were gathered. In the first part I discuss the medium of photography with an emphasis on family photography and a family album and describe how it changes in the digital age. I explain the importance of storing analog and digital photos and then I move on to the second part in which I reveal why I decided on the topic and how I started the research work for my project. The following is an explanation of the method of photographic research and the words of the participating daughters in the project which gave insight into my research work. The conclusion of the work is a photobook with selected photographs of mothers in adolescence. The purpose of the practical work is to encourage participating daughters to look at the photographs of their mothers in a different way and to get to know this person outside of her parental role. The final product was created with the desire to present acquired insight into the private photos of several families, which I will transform into a new form and in this way try to show the life of the past generations.
Diplomska naloga je raziskovalno delo s podroc?ja fotografije, sestavljeno iz teoretic?nega in praktic?nega dela. Ker me je zanimalo, kako sovrstnice gledajo na star fotografski druz?inski arhiv in predvsem na mater, preden je postala roditeljica, sem izvedla projekt, v katerega je bilo vkljuc?enih 75 deklet. V prvem delu diplomske naloge obravnavam medij fotografije s poudarkom na druz?inski fotografiji in druz?inskem albumu ter opis?em, kako se le-ta spreminja v digitalni dobi. Razloz?im pomen shranjevanja analognih in digitalnih fotografij, nato pa preidem na drugi del, v katerem razkrijem, zakaj sem se odloc?ila za dotic?no temo in kako sem se lotila praktic?nega dela. Sledi pojasnilo metode fotografskega raziskovanja in izseki iz pogovorov s sodelujoc?imi dekleti, ki dajo vpogled v moje raziskovalno delo. Zakljuc?ek dela predstavlja fotoknjiga z izbranimi fotografijami, na katerih so matere v obdobju mladostnis?tva. Namen praktic?nega dela je bil spodbuditi sodelujoc?a dekleta, da na drugac?en nac?in pogledajo fotografije svoje matere in jo tako spoznajo kot osebo, ki je ne zaznamuje stars?evska vloga. Konc?ni izdelek pa je nastal z z?eljo predstaviti pridobljene in urejene zasebne fotografije vec? druz?in, ki sem jih z izbranim pristopom pretvorila v novo obliko, s c?imer sem skus?ala prikazati z?ivljenje preteklih generacij.
107546
V diplomskem delu sem želela raziskati, kako svojci oseb z demenco doživljajo demenco. Zanimalo me je, kako svojci prepoznajo, se soočajo in sprejemajo demenco. Teoretični del vsebuje pregled demence, vrste demence, prve znake in simptome demence ter opisuje spremembe v vedenju in osebnosti oseb z demenco. Druga polovica teoretičnega dela se navezuje na socialno delo s starostniki, osebami z demenco. Opisane so dileme socialnih delavk pri delu z osebami z demenco in predstavljeno je socialno delo v domovih za starejše. Poleg modelov oskrbe oseb z demenco v domovih za starejše so predstavljeni tudi pomen družine za osebe z demenco, izkušnje z demenco pri sorodnikih oseb z demenco in obstoječi programi podpore svojcem oseb z demenco. S pomočjo delno standardizirane ankete sem izvedla šest intervjujev za kvalitativno raziskavo, s katerimi sem raziskovala, kako posamezniki, katerih družinski člani so nastanjeni v Polzelinem domu, sprejemajo demenco, na koga se obrnejo pri iskanju pomoči in kako je pandemija koronavirusa vplivala na ohranjanje stikov s stanovalci doma. Rezultati študije so pokazali, da svojci čutijo neprijetna čustva, kot so žalost, strah, stres, panika in nepripravljenost, ko prvič spoznajo demenco pri sorodnikih. Demenca je bila zelo težko sprejeti, so ga vzeli z žalostjo, v upanju, da je bila informacija napačna, so bili razočarani in v strahu. Dejstvo, da sorodnik gre na dom, je bilo sprejeto z zadovoljstvom in po določenem času po sprejemu, so občutili olajšanje, hvaležnost, in zadovoljstvo. Če se pojavijo težave, se bo družina obrnila na zaposlene v Polzelinem domu za ostarele, drugi družinski člani, ali podporne skupine. Pandemija je vplivala in spremenila način vzdrževanja stikov s stanovalci. Sorodniki so doživljali neprijetna čustva, med katerimi sta bila najpogostejša strah in pomanjkanje stika v živo. Potrebe intervjuvancev so bile povezane predvsem z zadovoljstvom sorodnika v domu starejših občanov. Sorodniki so pomoč poiskali pri osebju doma upokojencev Polzela ter preko spletne strani doma in Facebook strani.
In this thesis, I wanted to explore how relatives of people with dementia experience dementia. I wanted to know how relatives recognize, confront and accept dementia. The theoretical part contains an overview of dementia, types of dementia, the first signs and symptoms of dementia and describes changes in behaviour and personality in people with dementia. The second half of the theoretical part relates to social work with the elderly, people with dementia. The dilemmas of social workers working with people with dementia are described and social work in nursing homes is presented. In addition to models of care for people with dementia in nursing homes, the importance of family for people with dementia, the experience of dementia in relatives of people with dementia, and existing support programs for relatives of people suffering from dementia are presented. Using a partially standardized survey, I conducted six interviews for my qualitative research. I have investigated how individuals, whose family members with dementia are situated in Polzela’s retirement home are accepting dementia, who they turn to when seeking assistance and how the coronavirus pandemic has affected keeping in touch with the residents of the home. The results of the study displayed that relatives feel unpleasant emotions such as sadness, fear, stress, panic, and unpreparedness when they first learn about dementia in relatives. Dementia was very hard to accept, they have taken it with sadness, hoping the information was false, they were dismayed and in fear. The fact that a relative goes to a home was accepted with satisfaction and after some time after admittance has passed, they felt relief, gratitude, and satisfaction. If problems arise, the family will turn to the employees of Polzela’s retirement home, other family members, or support groups. The pandemic has affected and changed the way they maintain contact with the residents. Relatives experienced unpleasant emotions, the most common being fear and missing live contact. The needs of the interviewees were mainly related to the satisfaction of a relative in the nursing home. The relatives sought help from the personnel of the Polzela retirement home and through the home’s website and Facebook page.
V diplomski nalogi sem želela prikazati, kako svojci oseb z demenco doživljajo demenco. Zanimalo me je predvsem, kako so prepoznali demenco, se z njo soočili, kako so jo sprejeli, kdo jim je pri tem pomagal in na kakšen način. V teoretičnem delu je predstavljen pregled nad demenco, vrstami demenc, prvimi znaki in simptomi demence, opisane pa so tudi vedenjske in osebnostne spremembe pri osebah z demenco. Predstavljeno je socialno delo s starejšimi ljudmi, z ljudmi z demenco in socialno delo v domovih za starejše. Poleg modelov skrbi za ljudi z demenco v domovih za starejše je predstavljena pomembnost družine za osebe z demenco, doživljanje demence pri svojcih oseb z demenco in obstoječi podporni programi za svojce oseb z demenco. Za svojo kvalitativno raziskavo sem opravila šest intervjujev, pri čemer sem uporabila delno standardiziran intervju. Raziskala sem, kako osebe, ki imajo svojca z demenco v Domu upokojencev Polzela, doživljajo, sprejemajo demenco, na koga se obrnejo po pomoč in kako je pandemija koronavirusa vplivala na ohranjanje stikov s stanovalci doma in njihovimi svojci. Rezultati raziskave so pokazali, da ob prvih znakih demence svojci občutijo neprijetna čustva, kot so žalost, strah, stres, panika in nepripravljenost. Demenco so sprejeli zelo težko, z žalostjo, z upanjem, da to ni res, s šokom in strahom. Dejstvo, da gre bližnja oseba v dom, so sprejeli z zadovoljstvom in tudi nekaj časa po sprejemu v Dom upokojencev Polzela so občutili olajšanje, hvaležnost in zadovoljstvo. Če se pojavijo težave, se svojci obrnejo na zaposlene Doma upokojencev Polzela, družino in na podporne skupine. Zaradi pandemije koronavirusa se je ohranjanje stikov s stanovalci spremenilo. Svojci so ob tem doživljali neprijetne občutke, najbolj pogosta sta strah in pogrešanje stikov v živo. Potrebe intervjuvancev so se navezovale predvsem na zadovoljstvo svojca v domu. Pomoč so svojci poiskali pri zaposlenih Doma upokojencev Polzela in tudi preko spletne strani in Facebook strani Doma upokojencev Polzela.
129276
Cilj diplomske naloge je bil izdelati paket 3D igralnih sredstev. Tema paketa je stilizirano naravno okolje, ki vključuje listje, drevesa, gobe in kamnine. Diplomsko delo se začne s kratkim pregledom 3D grafike v zgodovini iger. Temu poglavju sledijo osnove modeliranja, kjer se osredotočimo predvsem na modeliranje s krivuljami, digitalno kiparjenje in retopologijo. Vse, kar nam je vidno, je vidno zaradi svetlobnega udarjanja in odboja materialov. V ta namen sledi poglavje o svetlobi v 3D. Kako se svetloba obnaša v 3D in katere vrste svetlobnih virov obstajajo. Zaradi uporabe v realnem času upodabljanja je optimizacija ključnega pomena pri takšnem delu. Zaradi želje po prilagojenih podrobnostih na 3D modelih so bili nekateri od njih digitalno izklesani. S kiparjenjem je nastala zelo gosta mreža, ki jo je bilo treba retopologizirati in nato podrobnosti, ki so bile potrebne, da se pečejo na novo ustvarjeno preprosto mrežo. Pečenje ustvarja zemljevide ali teksture, ki se kasneje uporabljajo v materialih. Celotno poglavje je bilo namenjeno opisu posameznih zemljevidov. Večina jih je bila uporabljena tudi na ustvarjenih modelih. V naslednjem poglavju sledi kratek pregled programske opreme Blender in Unity ter združljivost med njima. Eksperimentalni del opisuje celoten potek izdelave 3D igralnih sredstev. Za izdelavo listja in trdnih predmetov sta potrebna dva različna načina izdelave modelov. Sledi izdelava materialov in nato integracija modelov v programsko opremo Unity. Nazadnje so bili modeli izvoženi iz Unity kot paketna datoteka Unity za uporabo v drugih prizorih in projektih. Tako so nastala naša sredstva za 3D igre.
The objective of this diploma thesis was to create a package of 3D game assets. The theme of the asset pack is a stylised natural environment which includes foliage, trees, mushrooms and rocks. Thesis starts with a quick overview of 3D graphics in games history. This chapter is followed by basics of modeling where we focus mainly on modeling with curves, digital sculpting and retopology. Everything that is visible to us, is visible due to light hitting and reflecting off materials. Due to that there is a chapter on light in 3D. How light behaves in 3D and which types of light sources exist. Due to use in real-time rendering, optimisation is crucial in such work. Due to wanting custom details on 3D models, some of them were digitally sculpted. By sculpting a very dense mesh is formed, which needed to be retopologized and then the details needed to be baked on the newly created simple mesh. Baking creates maps or textures that are later used in materials. An entire chapter was devoted to describing individual maps. Most of them were also used on created models. In the next chapter follows a quick overview of Blender and Unity software and compatibility between the two. Experimental part describes the whole pipeline of making 3D game assets. Creating foliage and solid objects require two different methods of creating models. Next comes making materials and then integration of models in Unity software. Lastly, the models were exported from Unity as a Unity Package File for use in other scenes and projects. This is how our 3D game assets were created.
Cilj diplomske naloge je bil izdelati paket 3D modelov za uporabo v računalniških igrah. Tema paketa je stilizirano naravno okolje, ki vključuje drevesa, gobe, trave, rože in skalovje. Na začeteku diplomskega dela je opisan zgodovinski pregled 3D iger. Sledijo mu osnove modeliranja, kjer je bilo več pozornosti namenjeno modeliranju s krivuljami, kiparjenju in retopologiji. Vse kar lahko vidimo, vidimo zaradi svetlobe. Posledično je bilo celo poglavje namenjeno svetlobi v 3D svetu. Torej kako se svetloba v 3D svetu obnaša in kakšne vrste virov svetlobe poznamo. Za uporabo v realno časovnih aplikacijah je pri izdelavi takšnih modelov izredno pomembna optimizacija. Zaradi želje po prikazu lastnih detajlov, so bili nekatere izmed njih ročno digitalno kiparjeni. S tem nastane kompleksna mreža, katero kasneje se kasneje prikaže na enostavnem modelu. To se izdela s pomočjo pečenja tekstur ali map. Celotno poglavje je namenjeno opisovanju posameznih map. Večina izmed opisanih map je bilo uporabljenih tudi na izdelanih modelih. Sledi pregled programskih orodij Blender in Unity, ter kompatibilnosti med njima. V eksperimentalnem delu je opisana izdelava od idejne zasnove pa vse do končnega izdelka. Ker so bili modeli izdelani na dva različna načina, je tudi pozamezen način izdelovanja podrobneje opisan. Sledila je izdelava materialov in na koncu integracija modelov skupaj z materiali v pogon Unity. Iz tam je bil celoten skupek modelov izvožen za uporabo v drugih projektih. Tako je nastal paket 3D modelov za uporabo v računalniških igrah.
129709
Globoka pektoralna miopatija je degenerativna bolezen, ki povzroča poškodbe manjših prsnih mišic pri pitovnih piščancih in puranih. Ta bolezen ni nova, vendar je vse pogostejša pri pitovnih piščancih in puranih, izbranih za hitro rast. Možno je, da sta poškodovani obe prsni mišici, vendar je zaradi neelastične fascije, ki obdaja mišico, in njene tesne lokacije ob prsnici manjša prsna mišica bolj dovzetna za bolezen. Manjša prsna mišica ima glavno vlogo pri zamahu (hi). Med krčenjem manjša prsna mišica poveča svojo prostornino zaradi povečanega krvnega obtoka v mišico. Specifična lokacija manjše mišice pectoralis ne omogoča, da se razširi med večjo telesno aktivnostjo. Krvna oskrba se ustavi in mišična nekroza se pojavi kot posledica hipoksije in mišične podhranjenosti Daljša izpostavljenost lahko povzroči razgradnjo tkiva. Prekinitev oskrbe s kisikom v manjši mišici je povezana s hitrim plapolanjem kril. Razvoj bolezni lahko razdelimo v tri faze. Mišica je rdeče do rjave barve, kasneje postane zelena do svetlo zelena. Tudi vrednost pH mišice pade. Ker se bolezen ne odraža v spremembi zdravja živali, jo je težko odkriti v jati živali, medtem ko so še vedno živi. Poškodbe na mesu je mogoče videti v času odstranjevanja kosti v klavnici. Ključ za zmanjšanje globoke pektoralne miopatije je v pravilni tehnologiji vzreje, upravljanju na kmetiji in ukrepih, ki zmanjšujejo nepotrebno zamahovanje kril.
Deep pectoral myopathy is a degenerative disease, that causes injuries of minor pectoral muscles in broiler chickens and turkeys. It is not a new disease, but it is becoming increasingly more common in broiler chickens and turkeys selected for rapid growth. It is possible that both pectoral muscles are injured but due to the inelastic fascia surrounding the muscle and its tight location next to the sternum, the minor pectoral muscle is more susceptible to disease. Minor pectoral muscle has the main role at wing flapping (up-strokes). During contraction, minor pectoral muscle increases its volume because of increased blood circulation to the muscle. The specific location of the pectoralis minor muscle does not allow it to expand during greater physical activity. The blood supply stops and muscular necrosis occurs as a result of hypoxia and muscle malnutrition Longer exposure can lead to tissue breakdown. The interruption of oxygen supply in the minor muscle is connected with fast wing flapping. The development of the disease can be divided into three stages. At the beginning the muscle tissue starts to swell. Muscle is red to brown coloured, later becomes green to light green. Also the muscle pH falls. Because the disease is not reflected in a change in the animal's health, it is difficult to detect it in a flock of animals while they are still alive. The lesions on the meat can be seen at the time of deboning in the slaughterhouse. The key to reduce the deep pectoral myopathy lies in proper breeding technology, management on the farm and actions that reduce unnecessary wing flapping.
Miopatija globoke prsne mišice je degenerativna bolezen, ki povzroča poškodbe male prsne mišice pri purah in pitovnih piščancih. Ne gre za novo bolezen, je pa postajala vse pogostejša s selekcijo pitovnih piščancev in pur na hitro rast. Prizadeti sta lahko tako mala kot velika prsna mišica, vendar je zaradi neelastične ovojnice, ki jo obdaja in utesnjene lokacije zraven prsnice, zanjo bolj dovzetna mala prsna mišica. Mala prsna mišica ima glavno vlogo pri dvigovanju peruti. Ob tem delu se zaradi povečanega pretoka krvi volumen mišice poveča, pri čemer se mišica uklešči med kosti in čvrsto fascijo, krvne žile se prekinejo in nastopi pomanjkanja kisika in hranil v njej. Ob daljši izpostavljenosti lahko pride tudi do odmrtja tkiva. Prekinitev oskrbe mišičnih vlaken v mali prsni mišici s kisikom je vezana na hitro in intenzivno prhutanje s perutmi. Poškodbe mišice se pojavljajo v treh stopnjah. Na začetku procesa je nekrotično mišično tkivo oteklo in rdečkasto rjave barve, kasneje postane zeleno do svetlozeleno. Dodatno pade tudi pH vrednost mišice. Miopatijo globoke prsne mišice je v jati zelo težko prepoznati, saj ta bolezen ne vpliva na zdravstveno stanje živali. Napake na mesu odkrijemo šele pri izkoščevanju prsi v klavnici. K zmanjšanju bolezni lahko veliko pripomore kar rejec sam in sicer s pravilno tehnologijo reje, menedžmentom na farmi ter izvajanjem ukrepov, ki prispevajo k manjšemu prhutanju s perutmi.
120290
Predmet diplomskega dela je izračun energijskega potenciala vodotoka Davča in primerjava dobljenih rezultatov s predhodnimi raziskavami. V prvem delu so podane definicije in metodologije za izračun različnih vrst energijskih potencialov, s katerimi smo lahko opisali energetske značilnosti posameznega vodotoka. V drugem delu diplomskega dela smo energetske značilnosti ugotavljali na primeru vodotoka Davča, ki je pritok Selške Sore. Ker hidrološki podatki, specifično za vodotok Davča, niso na voljo, so bili določeni na podlagi pretokov Selške Sore s predpostavko, da gre za hidrološko primerljiva porečja. Vsi potrebni podatki za izračun energijskega potenciala so bili pridobljeni iz javno dostopnih podatkovnih baz. Izračun je bil izveden za vse karakteristične tipe energijskih potencialov (bruto, tehnični in ekološki energetski potencial) vodotoka Davča, pri čemer je bila upoštevana hidrološka serija 1991-2019. Rezultate naše analize smo primerjali z rezultati energetske študije iz leta 1997 in ugotovili zadovoljivo ujemanje, ki potrjuje predlagano metodologijo za izračun energetskega potenciala v manjših vodotokih, kar je bil pravzaprav namen naše diplomske naloge: vzpostavitev metodologije za posplošeno določitev energetskega potenciala vodotoka. Na ta način lahko v prihodnosti naredimo primerljive, zanesljive in standardizirane analize možne rabe energije med različnimi vodotoki.
The subject of the diploma thesis is the calculation of the energetic potential of the Davča watercourseand the comparison of the obtained results with previous studies. In the first part, definitions andmethodologies for calculating different types of energetic potentials are given, with which we candescribe the energetic characteristics of an individual watercourse. In the second part of the thesis, wedetermined the energetic characteristics on the example of the Davča watercourse, a tributary of theSelška Sora River. As hydrological data, specifically for the Davča watercourse, are not available, theywere determined on the basis of the flows of the Selška Sora River with the assumption that they arehydrologically comparable river basins. All necessary data for the calculation of energetic potential wereobtained from public databases. The calculation was performed for all characteristic types of energeticpotentials (gross, technical and ecological energetic potential) for the Davča watercourse, taking intoaccount the hydrological series 1991-2019. We compared the results of our analysis with the results ofthe 1997 energy study and found a satisfactory match, which confirms the proposed methodology forcalculating energetic potential in smaller watercourses, which was actually the purpose of our thesis andachieved goal: establishing a methodology for generalized determination of energetic potential ofwatercourse. In this way, comparable, reliable and standardized analyses of possible energy use betweendifferent watercourses can be made in the future.
Predmet diplomske naloge je izračun energetskega potenciala vodotoka Davče in primerjava dobljenihrezultatov s predhodnimi študijami. V prvem delu so podane definicije in opisane metodologije izračunarazličnih tipov energetskih potencialov, s katerimi lahko opišemo energetske karakteristikeposameznega vodotoka. V drugem delu naloge smo določili energetske karakteristike na primeruvodotoka Davča, pritoka Selške Sore. Ker hidroloških podatkov, konkretno za vodotok Davča, ni navoljo, smo jih določili na podlagi pretokov Selške Sore s predpostavko, da gre za hidrološko primerljiviporečji. Vse potrebne podatke za preračun energetskega potenciala smo pridobili iz javnih podatkovnihbaz. Preračun smo izvedli za vse karakteristične tipe energetskih potencialov (bruto, tehnični in ekološkienergetski potencial) za vodotok Davča z upoštevanjem hidrološkega niza 1991-2019. Rezultate našeanalize smo primerjali z rezultati energetske študije iz leta 1997 in ugotovili zadovoljivo ujemanjerezultatov, kar potrjuje predlagano metodologijo za izračun energetskega potenciala na manjšihvodotokih, kar je dejansko bil namen naše naloge in dosežen cilj: vzpostavitev metodologije zaposplošeno določevanje celotnega hidroenergetskega potenciala kateregakoli vodotoka. Na ta način selahko v bodoče izdelujejo primerljive, zanesljive in standardizirane analize možne energetske izrabemed različnimi vodotoki.
131519
Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako različna proizvodna tehnologija (I sočasno dodajanje fosfatov mletemu mesu in maščobnim materialom na začetku mešanja; II hkratno dodajanje fosfatov na koncu mešanja; III dodajanje fosfatov pol minute pred dodajanjem vode in soli; IV zaporedno dodajanje fosfata in soli, mešanje in ponovno mletje grobe mase) in različne metode toplotne obdelave (praženje v peči pri temperaturi zraka 200 ° C in na dvoplastnem žaru s temperaturo plošče 240 ° C, do notranje temperature (78 ° C)) vplivajo na teksturo in senzorične lastnosti burgerjev. Fizikalno-kemijski (vrednost pH, približna sestava, vsebnost fosfatov) in instrumentalni parametri teksture (analiza profila teksture) ter senzorične lastnosti (metoda opisne analize burgerjev). Tehnološki postopek je privedel do rahlo čvrstega, suhega in gumijastega burgerja, z bolj izraženo žvečljivostjo in odpornostjo, kjer prevladuje značilen postopek goveje arome.) II je povzročil tudi nekoliko preveč čvrsto teksturo, vendar skoraj optimalno mehkobo, druge lastnosti pa so bile podobne. Senzorične lastnosti in parametri teksture burgerjev, pridobljenih s postopkom III, so bili primerljivi s postopkom I. Burgerji, proizvedeni po postopku IV, so imeli za posledico ponudnika, manj lepilne in žvečljive teksture Z gastronomskega vidika je boljši burgerji obdelani na dvoslojnem žaru kot praženi v pečici zaradi boljšega ohranjanja oblike in arome.
The aim of this study was to determine how different manufacturing technology (I simultaneous addition of phosphates to the minced meat and fat materials at the beginning of mixing; II simultaneous addition of phosphates at the end of mixing; III addition of phosphates half a minute before the addition of water and salt; IV sequential addition of phosphate and salt, mixing and re-grinding coarse ground mass) and different methods of thermal treatment (roasting in oven at air temperature 200 °C and on two-platted grill with temperature of plate 240 °C, till internal temperature (78 °C) was reached) effect the texture and sensory properties of burgers. The physico-chemical (pH value, proximate composition, phosphate content) and instrumental parameters of texture (Texture Profile Analysis) as well as sensory properties (Descriptive Analysis Method) of burgers were determined. Technological procedure I resulted in a slightly firm, dry and gummy burger, with more expressed chewiness and resilience dominated by distinctive beefy aroma; procedure II resulted also in slightly too firm texture but almost optimal gumminess, other properties are similar. Sensory properties and texture parameters of burgers obtained with procedure III were comparable to procedure I. Burgers produced according procedure IV resulted in tenderer, less adhesive and chewable texture than texture in burgers, manufactured according other procedures. From the gastronomical point of view it is better burgers treated on two-platted grill than roasted in oven due to better preservation of form and aroma.
Namen magistrske naloge je bil ugotoviti, kako različni tehnološki postopki izdelave burgerjev (I: sočasen dodatek fosfatov mletemu mesu in maščobnemu tkivu na začetku mešanja, II: sočasen dodatek fosfatov ob koncu mešanja, III: dodatek fosfatov pol minute pred dodatkom vode in soli, IV: zaporedno dodajanje fosfatov, vode in soli, mešanje in ponovno mletje mase) in različne metode toplotne obdelave (pečenje v pečici pri temperaturi 200 °C in na dvoploščnem žaru s temperaturo plošče 240 °C) do središčne temperature (78 °C) vplivajo na fizikalno-kemijske parametre (vrednost pH, kemijska sestava in vsebnost fosfatov), instrumentalno merjene parametre teksture (Texture Profile Analysis) in senzorične lastnosti (kvantitativna opisna senzorična analiza) burgerjev. Burgerji I so v primerjavi z ostalimi eksperimentalnimi skupinami burgerjev značilno bolj čvrsti, suhi in gumijasti, nekoliko bolj žvečljivi in elastični ter z intenzivno aromo po govejem mesu; burgerji II so manj čvrsti vendar skoraj optimalno gumijasti, v ostalih senzoričnih lastnostih pa so podobni ostalim skupinam burgerjev. Senzorične lastnosti in instrumentalno izmerjena tekstura burgerjev III so podobni burgerjem I. Burgerji IV so mehkejši, manj adhezivni in žvečljivi v primerjavi z burgerji po ostalih postopkih. Iz gastronomskega vidika je bolj zaželeno, da se burgerji spečejo na dvoploščnem žaru kot v pečici, saj tako ohranijo lepšo obliko, sočnost in aromo.
101353
Uvod: Pacienti dajejo medicinskim sestram poplavo informacij. Za pripravo celovitega načrta zdravstvene nege pacienta morajo medicinske sestre slediti procesu zdravstvene nege, ki je sestavljen iz šestih faz: ocena, vzpostavitev diagnoze zdravstvene nege, postavljanje ciljev zdravstvene nege, načrtovanje intervencij zdravstvene nege in evalvacija. V magistrskem delu smo se osredotočili na prvo fazo procesa zdravstvene nege, ocenjevanje, ki se imenuje tudi izpolnjevanje obrazca za sprejem v zdravstveno nego. Cilj: Namen magistrskega dela je ugotoviti trenutno stanje oblik za sprejem v zdravstveno nego v Sloveniji in pripraviti obrazec za sprejem v zdravstveno nego z uporabo maksimalnega nabora podatkov. Predlagani model bo služil kot osnova za digitalizacijo dokumentacije zdravstvene nege, ki se bo uporabljala ob sprejemu pacienta na zdravljenje v zdravstveni ustanovi. Metode dela: Uporabili smo metodološki pristop načrtovanja in razvoja orodja. Naše orodje je teoretični model, ki temelji na maksimalnem naboru podatkov in je namenjen izpolnjevanju obrazcev za sprejem v zdravstveno nego. Model smo razvili na podlagi predhodno zbranih dokumentov iz več slovenskih bolnišnic. Rezultati: Ugotovili smo, da so obrazci za sprejem v zdravstveno nego večine ustanov papirni dokumenti. Dokumenti vseh bolnišnic vsebujejo tudi nekaj vnaprej pripravljenih odgovorov in veliko prostih besedilnih polj, ki so precej majhna. Po pregledu dokumentov smo razvili lasten teoretični model in ga razdelili na poglavja. Model bo služil kot orodje za pripravo informatizacije obrazcev za sprejem v zdravstveno nego; zato bo vključeval tudi funkcije, ki jih ni mogoče uporabiti v papirni dokumentaciji (določanje vprašanj, na katera mora odgovoriti bolnik, preskakovanje vprašanj, zagotavljanje samodejnih odgovorov na vprašanja na podlagi prejšnjih vrednostnih domen itd.). Razprava in zaključek: Proces zdravstvene nege je zelo pomemben pri obravnavi pacienta, prav tako informatizacija tega procesa, saj ustrezne informacijske rešitve pomagajo pri obdelavi velikih količin podatkov. Proces mora biti implementiran v informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, da se zagotovi ustrezna standardizacija jezika v zdravstveni negi. Zaradi tega bodo medicinske sestre v klinični praksi uporabljale programske rešitve, ki jim bodo dejansko pomagale in ne bodo same sebi namen.
Introduction: Patients provide nurses with a flood of information. In order to prepare a holistic care plan for patients, nurses must follow the nursing process, which comprises six phases: assessment, establishing a nursing diagnosis, setting nursing goals, planning nursing interventions, and evaluation. In this master's thesis, we focused on the first phase of the nursing process, assessment, which is also referred to as filling in a form for admission in nursing. Aim: The aim of the master's thesis is to determine the current state of forms for admission in nursing in Slovenia and prepare a form for admission model, using a maximum data set. The suggested model will provide basis for the digitalisation of nursing documentation used upon a patient's admission to treatment in a healthcare institution. Work methods: We adopted the methodological approach of planning and developing a tool. Our tool is a theoretical model based on a maximum data set and designed to be used when filling in forms for admission in nursing. The model was developed on the basis of documents previously collected from several Slovenian hospitals. Results: We determined that forms for admission in nursing of most of the institutions are paper documents. The documents of all hospitals also include some pre-prepared answers and many free text fields, which are rather small. Having reviewed the documents, we developed our own theoretical model and divided it into sections. The model will serve as a tool for the preparation for informatization of forms for admission in nursing; therefore, it will also include functions which cannot be used in paper documentation (defining questions to be answered by the patient, skipping questions, providing automatic answers to questions based on previous value domains, etc.). Discussion and conclusion: The nursing process is very important for patient treatment, as is the informatization of this process, since adequate information solutions help process great quantities of data. The process must be implemented in the information and communication technology in order to ensure proper standardization of language in nursing. As a result, nurses will use software solutions in clinical practice which will actually help them and will not be an end in itself.
Uvod: Medicinske sestre se soočajo s poplavo informacij, ki jih pridobi od pacientov. Za izdelavo holističnega plana za pacientov mora uporabiti proces zdravstvene nege. Le-tega lahko razdelimo na šest faz, to so: ocenjevanje, definiranje negovalnih diagnoz, definiranje negovalnih ciljev, iz tega načrtujemo negovalne intervencije, ko te izvedemo, je na vrsti vrednotenje. V sklopu magistrskega dela smo se osredotočili na prvo fazo procesa zdravstvene nege, in sicer na ocenjevanje, kar imenujemo tudi sprejemna anamneza zdravstvene nege. Namen: Namen magistrskega dela je ugotoviti trenutno stanje sprejemnih anamnez zdravstvene nege v Sloveniji in pripraviti model sprejemne anamneze zdravstvene nege z maksimalnim naborom podatkov. Predlagani model bo osnova za digitalizac ijo negovalne dokumentacije ob sprejemu pacienta na obravnavo v zdravstveno institucijo. Metode dela: Uporabili smo metodološki pristop načrtovanja in razvoja z razvojem artefakta. Naš artefakt je teoretični model z maksimalnim naborom podatkov za potrebe sprejemne anamneze zdravstvene nege. Model je nastal na podlagi predhodno zbranih dokumentov nekaterih slovenskih bolnišnic. Rezultati: Ugotovili smo, da večina ustanov uporablja papirnate dokumente za izpolnjevanje sprejemne anamneze zdravstvene nege. Prav tako imajo vse bolnišnice na svojih listih naštetih vsaj nekaj vnaprej pripravljenih odgovorov in veliko prostega besedila, ki ima malo prostora. Po pregledu dokumentov smo izdelali svoj teoretični model in ga razdelili po sklopih. Model, ki smo ga pripravili, je namenjen pripravi na informatizacijo sprejemne anamneze zdravstvene nege, zato smo vanj vključili tudi možnosti, ki jih papirnata dokumentacija ne more izpolniti (npr. definiranje vprašanj, ki jih lahko izpolni pacient, preskakovanje ali samodejna izpolnitev vprašanja glede na predhodne zaloge vrednosti). Razprava in zaključek: Kot je pomemben proces zdravstvene nege za obravnavo pacienta, je prav tako pomembna informatizacija tega procesa, saj prave informacijske rešitve pomagajo pri obdelavi velike količine podatkov. Za implementacijo procesa v informacijsko-komunikacijsko tehnologijo mora stroka poskrbeti za ustrezno standardizacijo jezika v zdravstveni negi. Vse to bo privedlo, da bodo medicinske sestre v klinični praksi uporabljale programske rešitve, ki bodo pomagale medicinski sestri in ne bodo same sebi namen.
127252
Na dveh vrstah čilijev C. annuum L. 'Chili-AS Rot' in C. chinense Jacq. 'Naga Morich'. Rastline smo namakali v dveh različnih namakalnih režimih, optimalno ali poljsko zmogljivost in deficitno namakanje ali 50% poljsko kapaciteto, ki jo lahko obravnavamo kot sušni stres. Preučili smo učinke sušnega stresa na količino in kakovost pridelka (primarni in sekundarni metaboliti). Primanjkljajno namakanje je vplivalo na količino pridelka, saj sta imeli obe vrsti čilija ob deficitnem namakanju manjši pridelek. Vrsta C. chinense 'Naga Morich' je med deficitarnim namakanjem odvzela cvetove, zato pri tretjem obiranju ni bilo pobranega nobenega sadja. Koncentracije sladkorjev so bile nižje pri obeh vrstah rastlin pri deficitarnem namakanju. Koncentracije organskih kislin v plodovih C. annuum 'Chili-AS Rot ', kot so citronska kislina, vinska kislina, oksalna kislina, fumarna kislina in kinična kislina so bile pri optimalnem namakanju višje. Pri plodovih C. chinenseq.' Jacaga Na Morich 'je bila pri optimalnem namakanju koncentracija citronske kisline koncentracije ostalih organskih kislin so bile višje pri deficitarnem namakanju. C. annuum 'Chili-AS Rot' je imel pri optimalnem namakanju višjo koncentracijo askorbinske kisline in skupnih fenolnih spojin ter višje koncentracije kapsaicina in dihidrokapsaicina v stresiranih rastlinah. C. chinense 'Naga Morich' je imela pri optimalnem namakanju višje koncentracije askorbinske kisline, skupnih fenolnih spojin, kapsaicina in dihidrokapsaicina.
A pot experiment was conducted on two species of chilies C. annuum L. 'Chili-AS Rot' and C. chinense Jacq. 'Naga Morich'. Plants were irrigated at two different irrigation regimes, optimal irrigation or field capacity and deficit irrigation or 50 % field capacity, which can be treated as drought stress. The effects of drought stress on quantity and quality of the yield (primary and secondary metabolites), were studied. Deficit irrigation affected yield quantity, as both chili species had lower yield at deficit irrigation. Species C. chinense 'Naga Morich' under deficit irrigation abscised the flowers, thus no fruits were harvested at the third picking. Concentrations of sugars were lower at both plant species under deficit irrigation. Concentrations of organic acids in fruits of C. annuum 'Chili-AS Rot', such as citric acid, tartaric acid, oxalic acid, fumaric acid, quinic acid were higher at optimal irrigation. Malic acid concentrations were similar at both irrigation treatments. In the fruits of C. chinense Jacq. 'Naga Morich', the concentration of citric acid was higher with optimal irrigation. Concentrations of other organic acids were higher at deficit irrigation. C. annuum 'Chili-AS Rot' had higher concentration of ascorbic acid and total phenolic content at optimal irrigation and higher capsaicin and dihydrocapsaicin concentrations in stressed plants. C. chinense 'Naga Morich' had higher concentrations of ascorbic acid, total phenolic content, capsaicin and dihydrocapsaicin at optimal irrigation regime.
Izvedli smo lončni poskus na dveh vrstah čilija C. annuum L. 'Chili-AS Rot' in C. chinense Jacq. 'Naga Morich'. Rastline smo namakali pod dvema različnima namakalnima režimoma, in sicer optimalno namakanje do poljske kapacitete in deficitno namakanje do 50 % poljske kapacitete (nadzorovan sušni stres). Preučevali smo, kako zmanjšana količina vode oziroma sušni stres vplivata na količino in kakovost pridelka (primarne in sekundarne metabolite v plodovih čilijev). Deficitno namakanje je imelo vpliv na količino, saj so imele rastline pri vseh terminih vzorčenja manjše pridelke. Pri vrsti C. chinense 'Naga Morich' je deficitno namakanje vplivalo na samo cvetenje, saj so proti koncu cvetovi začeli odpadati. Vsebnosti sladkorjev so bile manjše pri rastlinah v sušnem stresu, tako pri vrsti C. annuum 'Chili-AS Rot' kot pri vrsti C. chinense 'Naga Morich'. Deficitno namakanje je vplivalo na vsebnost organskih kislin. Pri sorti C. annuum 'Chili-AS Rot' so bile vsebnosti citronske, kinske, fumarne, šikimske in oksalne kisline večje pri optimalno namakanih rastlinah ter vsebnosti jabolčne kisline so bile identične pri obeh tipih namakanja. Sorta C. chinense 'Naga Morich' je vsebovala več citronske kisline pri optimalnem namakanju. Vsebnosti ostalih organskih kislin so bile večje pri rastlinah v sušnih razmerah. Sorta C. annuum 'Chili-AS Rot' je vsebovala več askorbinske kisline in skupnih fenolnih spojin ter manj kapsaicina in dihidrokapsaicina pri optimalnemu namakanju pri poljski kapaciteti. Sorta C. chinense 'Naga Morich' je vsebovala več askorbinske kisline, skupnih fenolnih spojin, kapsaicina in dihidrokapsaicina pri optimalnemu namakanju.
110017
Diplomsko delo raziskuje značilnosti fantazijske književnosti na splošno, podrobneje pa se osredotoča na prevod treh čeških fantazijskih besedil v slovenščino ter na njihovo literarno in jezikovno analizo. Fantazijska književnost, ki sicer izhaja iz tradicije ljudskih pravljic in mitov, cveti že od sredine dvajsetega stoletja. Poudarek je na sodobni fantazijski književnosti, ki se je začela s Tolkienovim Gospodarjem prstanov. S kompleksnostjo in obsežno razsežnostjo fantazijskih svetov predstavlja izjemno izrazit in priljubljen vidik literarne fikcije. Najpomembnejše pa je, da prav prevajanje omogoča, da fantazijska književnost velja za eno najbolj priljubljenih in komercialno uspešnih vej moderne književnosti. Ker pa je večina fantazijske književnosti prevedena iz angleščine, veliko fantazijske literature na svetu ostaja neraziskane in skoraj popolnoma neznane. Roman Poslušalka Petre Stehlíkove in kratke zgodbe Tarantrof Adama Andresa ter Libuševa Zadnja prerokba Pavla Renčina so dela, ki predstavljajo tri povsem različne podzvrsti češke fantazijske proze. Njihove specifične značilnosti so predstavljene skozi specifične definicijske poteze, ki so predvsem izrazito opazne pri uporabi neologizmov in fantazijskega jezika. Fantazijski besednjak služi kot sredstvo za bogatenje in poglabljanje besedila ter ustvarjanje kompleksnega sveta v okviru fiktivne pripovedi. In prav to pogosto predstavlja zahteven prevajalski izziv. Diplomsko delo raziskuje fantazijsko prozo v češkem jeziku in analizira prevajalski proces odlomkov iz treh različnih čeških fantazijskih del v slovenščino.
This thesis researches the characteristics of fantasy literature in general, however, it focuses more in depth on the translation of three Czech fantasy texts into Slovene and their literary and linguistic analysis. Fantasy literature, which is otherwise derived from the tradition of folk tales and myths, has been flourishing since the middle of the twentieth century. The emphasis is on contemporary fantasy literature, which began with Tolkien’s The Lord of the Rings. With the complexity and vast dimension of fantasy worlds, it represents an extremely prominent and popular aspect of literary fiction. Most importantly, it is translation that enables fantasy literature to be considered one of the most popular and commercially successful branches of modern literature. However, since most fantasy literature is translated from English, much of the world’s fantasy literature remains unexplored and almost completely unknown. Petra Stehlíková's novel The Listener and the short stories Tarantrof by Adam Andres and Libuše's Last Prophecy by Pavel Renčín are works that represent three completely different subgenres of Czech fantasy prose. Their specific characteristics are presented through specific defining features, which are above all distinctly noticeable in the use of neologisms and fantasy language. Fantasy vocabulary serves as a means of enriching and deepening the text and creating a complex world within a fictional narrative. And this is what frequently poses quite a demanding translation challenge. This thesis explores fantasy prose in the Czech language and analyzes the translation process of excerpts from three different Czech fantasy works into Slovene.
Magistrsko delo se ukvarja z raziskovanjem značilnosti fantazijskega žanra v literaturi na splošno, bolj poglobljeno pa se osredotoča na prevod treh besedil češke fantazijske proze v slovenščino ter na njihovo literarno in jezikovno analizo. Fantazijska književnost, ki sicer izhaja iz tradicije ljudske pravljice in mita, je vse od sredine dvajsetega stoletja v razcvetu. Poudarek je na sodobni fantazijski literaturi, ki se je začela s Tolkienovim Gospodarjem prstanov, s kompleksnostjo in razsežnostjo domišljijskih svetov pa predstavlja izjemno pomembno in priljubljeno področje literarne fikcije. Pomembna dejavnost, ki fantazijski književnosti omogoča, da danes velja za eno najpopularnejših in tržno najuspešnejših vej sodobne literature, je prevajalstvo. Ker pa je večina tovrstne literature prevajana iz angleščine, ostaja velik del svetovne fantazijske književnosti neraziskan in skoraj povsem neznan. Roman pisateljice Petre Stehlíkove z naslovom Poslušalec ter kratki zgodbi Tarantrof Adama Andresa in Libušina poslednja prerokba Pavla Renčína so dela, ki predstavljajo tri povsem različne oblike oziroma podžanre češke fantazijske proze. Njihove svojevrstne značilnosti se kažejo preko specifičnih določil, predvsem pa so izrazito opazne v rabi neologizmov in fantazijskega jezika. Fantazijsko besedišče služi kot sredstvo bogatenja in poglabljanja besedila ter ustvarjanja kompleksnega sveta in fikcijskega dogajanja. Prav to pa pogosto predstavlja zahteven prevajalski izziv. Pričujoče magistrsko delo raziskuje fantazijska besedila v češkem jeziku in analizira prevajalski postopek odlomkov treh čeških proznih besedil fantazijskega žanra v slovenščino.
135132
V diplomskem delu smo predstavili razširitev obstoječe spletne platforme za poučevanje in učenje glasbene teorije Trubadur z novo igro za izvajanje ritmičnega nareka. Preučili smo področje mobilnih aplikacij za učenje glasbene teorije in postavili zahteve. Končna rešitev učencem omogoča izvajanje ritmičnega nareka z uporabo preprostega vmesnika povsod in brez prisotnosti profesorja glasbene teorije. Ta je v skladu s Syllabusom na Slovenski glasbeni gimnaziji. Vmesnik je optimiziran za uporabo na mobilnih napravah in primeren za uporabo pri urah učenja. Igra spodbuja in motivira učence z elementi igrifikacije. Preizkušena je bila na vzorcu učencev, ki je bil razdeljen v testno in kontrolno skupino. Rezultati kažejo, da je aplikacija skladna s cilji in kaže pozitivne učinke na rezultate ritmičnih izpitov.
In the diploma thesis we present the extension to the existing web platform for teaching and learing music theory named Trubadur with a new game for practising rhythm dictation. We examined the field of mobile applications for music theory training and set the requirements. The final solution enables the students to practise rhythmic dictation using a simple interface everywhere and without the presence of a music theory professor. It complies with Slovenian Music High School Syllabus. The interface is optimized for usage on mobile devices and is suitable for usage during ear-training classes. The game encourages and motivates students using the elements of gamification. It has been tested on a sample of students which was divided into test and control group. The results show the application being compliant with the goals and shows positive usage effects on results of rhythmic dictation exams.
V diplomski nalogi predstavljamo razširitev spletnega ogrodja za vajo glasbene teorije Trubadur z novo igro ritmičnega nareka. Pregledali smo področje aplikacij za vajo glasbene teorije in določili zahteve. Končna rešitev omogoča vajo ritmičnega nareka preko enostavnega vmesnika, ki ne zahteva veliko uvajanja, kjerkoli, brez prisotnosti profesorja in je skladna z učnim načrtom slovenskih srednjih glasbenih šol. Vmesnik je prilagojen za uporabo preko mobilnih naprav. Primeren je za uporabo med poukom v razredu. Igra učence poskuša motivirati z elementi poigritve. Testirali smo jo z vzorcem dijakov srednje glasbene šole, ki smo jih razdelili na testno in kontrolno skupino. Rezultati testiranja so pokazali, da aplikacija ustreza zastavljenim zahtevam in da uporaba pozitivno vpliva na rezultate učencev pri preverjanju znanja ritmičnega nareka.
113298
Zaradi nenehnega povečevanja porabe energije se vplivi na okolje že kažejo. Ker stavbe porabijo velik del vse proizvedene energije, obstaja velika potreba po zmanjševanju potreb po energiji. Osnovna ideja nizkoenergijske hiše je, da je zasnovana tako, da porabi čim manj energije in je opremljena s sodobnimi tehnologijami tako, da pokrije večino svojih energetskih potreb, da zadosti postavljenim standardom. V diplomskem delu bomo opredelili različne vrste nizkoenergijskih stavb glede na količino porabljene energije in različne kontinente (EU in ZDA). Definicije med posameznimi državami ali celinami se bistveno ne razlikujejo, res pa je, da ima vsaka država svoje značilnosti. Pomembno je tudi, da stroški investicije niso previsoki in da se vložek povrne v določenem obdobju. Evalvacija nizkoenergijskih stavb, kompleksov ali sosesk je zapleten proces, ki pušča veliko odprtih vprašanj za prihodnost, saj ni skupnega sistema za vrednotenje neobnovljivih virov energije.
Due to constant increase in energy consumption, impacts on the environment are already showing. Since buildings consume a large part of all energy produced, there is a huge need for reducing energy demands. The main idea behind a low-energy house is that it is designed to consume as little energy as possible and is equipped with modern technologies in such a way that it covers most of its energy needs to meet the set standards. In the final thesis, we will define different types of low-energy buildings in regard to amount of consumed energy and different continent (the EU and the USA). Definitions between different countries or continents do not differ significantly, but it is true that every country has its own characteristics. It is also important that the investment costs are not too high and that the input is repaid within a certain period. Evaluation of low-energy buildings, complexes or neighborhoods is a complicated process and leaves many unanswered questions for the future, as there is no common system for evaluation of non-renewable energy.
Zaradi neprestanega večanja rabe energije se že poznajo vplivi na okolje. Ker stavbe porabijo velik del vse proizvedene energije, je tukaj še ogromno prostora za zmanjšanje potreb po energiji. Glavna ideja nizkoenergijske hiše je, da je osnovana tako, da porabi čim manj energije in je opremljena s sodobnimi tehnologijami tako, da v čim večji meri sama pokriva potrebe po energiji za dosego postavljenih standardov. V zaključni nalogi bomo opredelili različne vrste nizkoenergijskih stavb glede na količino porabljene energije ter različen kontinent (EU in ZDA). Definicije se med različnimi državami ali kontinenti ne razlikujejo bistveno, res pa je, da se je vsaka država tega lotila malo drugače. Pomembno je tudi, da investicijski stroški niso previsoki in da se naložba v določenem času povrne. Vrednotenje nizkoenergijskih stavb, kompleksov ali sosesk je kompleksen proces in pušča še mnoga vprašanja za prihodnost, saj še ne obstaja neki enoznačen sistem za upoštevanje neobnovljive energije.
108928
V diplomskem delu bomo opisali razvoj aplikacije za predvajanje glasbe v brskalniku. V prvem poglavju bomo pridobili znanje o priljubljenih knjižnicah za razvoj spletnih aplikacij in prikazali motivacijo za razvoj aplikacije. V drugem poglavju si bomo ogledali svetovni splet, kjer bomo predstavili tehnologije, ki so potrebne za delovanje takšnih aplikacij, ter arhitekturo. Poglavje o arhitekturi bomo razdelili na dva dela, kjer bomo opisali arhitekturo na strani odjemalca in arhitekturo na strani strežnika. V petem poglavju bomo predstavili glavne module za kreiranje strežnika in podatkovno bazo MySQL, ki jo bomo uporabili za shranjevanje podatkov. Na koncu tega poglavja se bomo premaknili na stran odjemalca, kjer bomo opisali uporabniško izkušnjo in predstavili ogrodje Vue.js, ki ga bomo uporabili za kreiranje uporabniškega vmesnika. Na koncu teh dveh poglavij bomo na kratko pregledali tudi komunikacijo med strežnikom in odjemalcem, kjer bomo predstavili knjižnico AXIOS, ki smo jo uporabili za komunikacijo med njima.
In this thesis, we will describe the development of an application for playing music in the browser. In the first chapter, we will get acquired with popular libraries for developing web applications and show the motivation for developing the app. In the second chapter, we will look at the World Wide Web, where we will present the technologies that are needed for the working of such applications as well as its architecture. The architecture chapter will be divided into two parts, which will describe the client side architecture and the server side architecture. In chapter five we will present the main modules for creating the server and present the database MySQL that we will use for storing the data. At the end of this chapter, we will move to the client side, where we will describe the user experience, and present the Vue.js framework that we will use to create the UI. At the end of these two chapters, we will also briefly review the communication between the server and the client, where we will present the library AXIOS which we used for communication between them.
V diplomski nalogi opisujemo razvoj namenskega programa za predvajanje glasbe preko spletnega brskalnika. V prvem delu se bomo seznanili s popularnimi knjižnicami/ogrodji za razvoj spletnih aplikacij ter predstavili motivacijo za razvoj programa in namen njegove uporabe. V drugem poglavju si bomo ogledali svetovni splet in predstavili tehnologije, potrebne za delovanje take aplikacije ter njeno arhitekturo. Poglavje o arhitekturi aplikacije bo razdeljeno na dva dela, v katerih bosta opisani arhitektura odjemalskega in arhitektura strežniškega dela. V petem poglavju se bomo osredotočili na glavne module za izdelavo strežnika ter se podrobneje posvetili podatkovni bazi MySQL, ki smo jo uporabili za shranjevanje podatkov. V okviru odjemalskega dela bomo opisali uporabniško izkušnjo ter predstavili ogrodje Vue.js, ki smo ga uporabili za izdelavo UI. Na kratko si bomo še ogledali, kako poteka komunikacija med strežnikom in odjemalcem, v sklopu česar bomo predstavili tudi knjižnico AXIOS, ki smo jo uporabili za komunikacijo med njima.
104376
Uvod: Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo je nevrorazvojna motnja s ključnimi simptomi hiperaktivnost, impulzivnost in pomanjkanje pozornosti, ki so v odnosu do starosti osebe pretirani. Otroci z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo se soočajo s številnimi težavami, ki jih poskuša v vsakdanjem življenju izvajati poklicnoterapevt. Ena od potencialnih ovir za njihovo vključevanje v dejavnosti vsakdanjega življenja so lahko tudi težave pri obdelavi senzoričnih dražljajev. Namen diplomskega dela je s pomočjo vprašalnika o otrokovi obdelavi senzoričnih dražljajev ugotoviti, ali se obdelava senzoričnih dražljajev in vedenjski odzivi nanje razlikuje med otroki z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo in nevrotipičnimi otroki v starševstvu. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodo. V raziskavo je bilo vključenih 62 nevrotipičnih otrok in 42 otrok s hiperaktivnostjo s pomanjkanjem pozornosti. Pri pridobivanju podatkov smo uporabili Vprašalnik o procesiranju senzoričnih dražljajev pri otrocih, starih od 6 do 9 let, ki so ga izpolnili starši otrok, starih od 6 do 9 let. Vprašalnik temelji na teoriji senzorne integracije Ayres. Vprašalnik nam daje podatke, s katerimi senzoričnimi sistemi ima otrok lahko težave in kako lahko to vpliva na vključevanje v dejavnosti vsakdanjega življenja. Rezultati: Ugotovljene so bile statistično pomembne razlike v obdelavi senzoričnih dražljajev med skupinama: 9,5% nevrotipičnih otrok in 71% otrok z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo ima težave s procesiranjem senzoričnih dražljajev. Statistično pomembne razlike so se pokazale na vseh lestvicah z izjemo Balance lestvice. Poleg lestvice za Balance po normativih vprašalnika ne moremo govoriti o težavah pri procesiranju senzoričnih dražljajev na lestvicah za dotik, okus in vonj. Razprava in zaključek Rezultati raziskave, ki je primerjala ti dve skupini otrok, se skladajo z drugimi kvantitativnimi raziskavami, ki so bile izvedene z uporabo vprašalnika Senzorični profil in Senzorična obdelava, v okviru katerega so otroci z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo pokazali več težav pri obdelavi senzornih vhodov kot nevrotipični otroci. Uporabljena ocena poklicnemu terapevtu omogoča boljšo predstavo o otrokovi uspešnosti v vsakdanjem življenju, kar lahko pomaga pri načrtovanju prilagoditev v domačem in šolskem okolju.
Introduction: Attention deficit hyperactivity disorder is a neurodevelopmental disorderwith core symptoms: hyperactivity, impulsivity, and lack of attention, which are excessivein relation to a person's age. Children with attention deficit hyperactivity disorder face anumber of problems trying to perform in everyday life addressed by an occupationaltherapist. One of the potential barriers to their involvement in the activities of daily living,may also be problems with the processing of sensory stimuli. Purpose: The purpose of thethesis is to use the Questionnaire on the child's processing of sensory stimuli to determinewhether the processing of sensory stimuli and behavioral responses to them differs betweenchildren with attention deficit hyperactivity disorder and neurotypical children in parent'sopinion. Methods: In the diploma work we used the quantitative research method. The studyincluded 62 neurotypical children and 42 children with attention deficit hyperactivitydisorder. In obtaining data, we used the Questionnaire on children's processing of sensorystimuli, which was filled out by parents of children aged 6-9. The questionnaire is based onthe Ayres Sensory Integration theory. The questionnarie provides us with information onwhich sensory systems the child could have problems and how could this affect theinvolvement in activities of daily living. Results: Statistically significant differences in theprocessing of sensory stimuli between the two groups were shown. 9.5 % of neurotypicalchildren and 71 % of children with attention deficit hyperactivity disorder have problemswith processing sensory stimuli. Statistically significant differences were shown on all scaleswith the exception of the Balance scale. Beside the scale for Balance according to the normsof the questionnare we also can not talk about the problems in the processing of sensorystimuli on the scales for Touch and Taste and Smell. Discussion and conclusion: The resultsof research that also compared these two groups of children are consistent with otherquantitative studies that used the Sensory profile and Sensory processing measurequestionnaire. Children with attention deficit hyperactivity disorder show more difficultyprocessing sensory inputs than neurotypical children. The used assessment allows anoccupational therapist to get a better perception of the child's performance in everyday life,which can help with planning adjustments in the home and school environment.
Uvod: Motnja pozornosti in hiperaktivnosti je nevrorazvojna motnja, katere osnovnisimptomi so hiperaktivnost, impulzivnost in pomanjkljiva pozornost, ki so pretirani glede nastarost osebe. Otroci z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti se srečujejo s številnimitežavami, ki vplivajo na različne vidike človekovega delovanja, ki jih obravnava delovniterapevt. Ena od potencialnih ovir pri njihovem vključevanju v aktivnosti vsakdanjegaživljenja so lahko tudi težave s predelavo senzornih prilivov. Namen: Namen diplomskegadela je s pomočjo Vprašalnika o otrokovi predelavi senzornih prilivov ugotoviti, ali sepredelava senzornih prilivov in vedenjski odzivi nanje po mnenju staršev razlikujejo medotroki z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti in nevrotipičnimi otroki. Metode dela: Vdiplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. V raziskavo je bilovključeni 62 nevrotipičnih otrok in 42 otrok z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti. Pripridobivanju podatkov smo uporabili Vprašalnik o otrokovi predelavi senzornih prilivov, kiso ga izpolnili starši otrok, starih 6–9 let. Vprašalnik temelji na teoriji senzorne integracijepo Ayresovi in ponuja podatke o tem, na katerih senzornih sistemih se pojavljajo posebnostiin kako te vplivajo na otrokovo vsakdanje življenje. Rezultati: Pokazale so se statističnoznačilne razlike pri predelavi senzornih prilivov med obema skupinama. Težave s predelavosenzornih prilivov izkazuje 9,5 % nevrotipičnih otrok in 71 % otrok z motnjo pozornosti inhiperaktivnosti. Statistično značilne razlike so se pokazale na vseh lestvicah z izjemo lestviceza Ravnotežje. Kljub izkazanim razlikam pa poleg lestvice za Ravnotežje glede nanormativne vrednosti vprašalnika pri otrocih z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti nemoremo govoriti o odstopanju pri predelavi senzornih prilivov tudi na lestvicah za Dotik terVonj in okus. Razprava in zaključek: Rezultati raziskav, ki so prav tako primerjale ti dveskupini otrok, se v veliki meri ujemajo z drugimi kvantitativnimi raziskavami, ki souporabljale vprašalnika Sensory profile in Sensory processing measure. Otroci z motnjopozornosti in hiperaktivnosti izkazujejo več težav pri predelavi senzornih prilivov odnevrotipičnih otrok. Uporabljeno ocenjevanje delovnemu terapevtu omogoči, da dobi boljcelostno sliko o otrokovem delovanju v vsakdanjem življenju, kar mu je lahko v pomoč prinačrtovanju prilagoditev v domačem in šolskem okolju.
137995
Odnos med materami in hčerami je socialno in psihološko zapleten in pogosto več kot ljubeč, topel in prijazen. V literaturi so bile matere vedno pogost motiv, obremenjen s spolnimi stereotipi, kot so hišni angel, femme fatale in femme krhkost. V zgodovini slovenske literature se je izoblikoval tako imenovani kult matere s "kankarsko" žrtvovano materjo. Sodobni slovenski roman, imenovan tudi modificirani tradicionalni roman, združuje (postmodernistične značilnosti, kot so žanrska in žanrska sinhronizacija, ohlapna pravopisna pravila, zaznavna narečja, anarhizem in druge družbene tipe jezika, ki intimne majhne zgodbe bogatijo z novo emocionalnostjo). Glavnih likov ni treba več imenovati junaki, ker so pasivni, zasukani in zdolgočaseni. Tako je v sodobnem slovenskem romanu polje dogodkov pogosto omejeno na ozek, intimen družinski prostor, ki je pogosto problematiziran in zato pomeni širšo kritiko družbe. Kot vse odnose v družbi tudi odnos med materjo in hčerjo pogosto napne patološka mati. Na podlagi literarne analize petih sodobnih slovenskih romanov in enega tujega lahko matere razporedim v štiri kategorije, in sicer: žrtvovalna mati, diktatorska mati, neprevidna mati in hladna mati. Prav tako sem odkrila pojav androgenosti, ki zabriše meje spolnih stereotipov.
The relationship between mothers and daughters is socially and psychologically complicated and often more than loving, warm and friendly. In literature, mothers have always been a frequent motif, burdened with sexual stereotypes such as house angel, femme fatale, and femme fragile. In the history of Slovenian literature, the so-called cult of a mother with a “cankarian”, sacrificing mother was formed. Modern Slovene novel, also called the modified traditional novel, brings together (post) modernist features, such as genre and genre synchronism, loose spelling rules, perceptible dialects, anarchism and other social types of language that enrich small intimate stories with a new kind of emotionality. The main characters no longer have to be called heroes, because they are passive, rotated, and bored. Thus, in the modern Slovenian novel, the field of events is often confined to a narrow, intimate family space, which is often problematized, and hence implies a wider criticism of society. Like all relationships in society, the mother-daughter relationship is often strained by a pathological mother. On the basis of literary analyses of five contemporary Slovene novels and one foreign, I can spread mothers into four categories, namely, the sacrificing mother, the dictator's mother, the careless mother and the cold mother. I also discovered the phenomenon of androgynousness that blurs the boundaries of sex stereotypes.
Odnos med materami in hčerami je socialno in psihološko zapleten in velikokrat vse prej kot ljubeč, topel in prijazen. V leposlovju so matere že od nekdaj pogost motiv, obremenjen s spolnimi stereotipi, kot so hišni angel, femme fatale in femme fragile. V zgodovini slovenskega leposlovja se je izoblikoval tako imenovan kult matere s cankarjansko, žrtvujočo se materjo. Sodobni slovenski roman, imenovan tudi modificirani tradicionalni roman, prinese skupaj z značilnostmi tradicionalnega romana še (post)modernistične značilnosti, kot so na primer žanrski in zvrstni sinkretizem, razrahljana pravopisna pravila, pronicljivi dialekti, anarhizmi in druge socialne zvrsti jezika, ki bogatijo male intimne zgodbe z novo vrsto emocionalnosti. Glavnih likov več ne moremo imenovati junaki, saj so pasivni, zavrti ter zdolgočaseni. Dogajalni prostor je tako v sodobnem slovenskem romanu nemalokrat omejen v ozek intimen prostor družine, ki je pogosto problematizirana in s tem namiguje ne širšo kritiko družbe. Tako kot vsi odnosi v družbi je tudi odnos mati – hči velikokrat obremenjen s patološko materjo. Na podlagi literarnih analiz petih sodobnih slovenskih romanov in enega tujega, lahko matere razporedim v štiri kategorije, in sicer žrtvujoča se mati, diktatorska mati, neskrbna mati in hladna mati. Prav tako sem ugotovila pojav androginosti, ki zabrisuje meje spolnih stereotipov.
108351
Nesmisel, nedoslednost in izničujoče obravnavanje razuma - vse to so vsebine, ki jih lahko najdemo v mnogih delih Kierkegaardovega pisanja o veri. Vendar pa je treba vse te navidezne protiracionalne segmente brati drugače - pravzaprav jih je avtor sam videl kot orodje za bolj pristno razumevanje resnice. Cilj tega dela je najti načine branja in interpretiranja Kierkegaarda, da bi lahko njegove začetne nezdružljivosti razumeli kot del racionalne združljivosti. Prvi del dela je namenjen iskanju odsekov, ki kažejo danskega avtorja kot tistega, ki zavrača razum. Drugi del poskuša rekonstruirati Kierkegaardovo pot od tistega, kar se zdi, da je iracionalno, do tistega, kar je njegov glavni cilj - pomagati svojemu bralcu, da se približa resnici. V prvi vrsti je analiza hermenevtičnega ključa, ki ga avtor sam predstavlja kot metodičen pristop in ki je ključnega pomena za njegove začetne iracionalnosti, ki jih je treba obravnavati v širšem smislu. Tretji del tega dela je namenjen razširitvi teh ugotovitev s trdnimi referencami, da bi pokazali vidike, v katerih bi bilo Kierkegaardovo pisanje o veri tesno povezano z bolj racionalnimi pristopi v filozofiji religije. Kierkegaardova vera se tako razkrije kot nenavadna in paradoksalna racionalnost, ki ne izpusti uporabe iracionalnih elementov, da bi našel svojo pot do resnice.
Nonsense, inconsistency and nullifying treatment of reason – these are all contents that can be found in many parts of Kierkegaard`s writing on faith. However, all these apparent anti-rational segments ought to be read differently – as a matter of fact, the author himself saw them as a tool to a more genuine understanding of truth. The aim of this work is to find ways of reading and interpreting Kierkegaard in order to provide a possibility for his initial incompatibilities to be viewed as part of a rational compatibility. The first part of the work is aimed at finding sections that show the Danish author as one who repudiates reason. The second part tries to reconstruct Kierkegaard`s pathway from what appears to be irrational to that which is his main goal – to help his reader come closer to the truth. At the foremost is the analysis of the hermeneutic key, which is presented by the author himself as a methodical approach and which is crucial for his initial irrationalities to be viewed in a broader sense. The third part of this work is aimed at broadening these findings with firm references so as to show aspects in which Kierkegaard`s writing on faith could be closely linked to more rational approaches in philosophy of religion. Kierkegaard`s faith is thus revealed as an unusual and paradoxical rationality, not missing out the use of irrational components to find its own way to the truth.
Nesmiselnost, neskladnost in odklonilen odnos do razuma so vsebine, ki jih najdemo na številnih mestih Kierkegaardovega pisanja o veri, vendar pa je treba vsa ta dozdevno protirazumska mesta brati drugače – avtor sam si jih je namreč zamislil kot orodje za pristnejše razumevanje resnice. Namen tega magistrskega dela je poiskati strategije branja in načine interpretiranja, s pomočjo katerih je Kierkegaardova prvotna iracionalna neskladja mogoče umestiti v racionalno skladnost. Prvi del se posveča iskanju tistih mest, ki danskega avtorja najbolj kažejo v njegovem nasprotovanju razumu. Drugi del poskuša rekonstruirati Kierkegaardov prehod od tega, kar se zdi iracionalno, do tega, kar je njegov pravi namen: pomagati bralcu na poti k resnici. V ospredju je analiza hermenevtičnega ključa, ki ga v svojem pisanju razloži avtor sam in je bistven za metodični pristop, s pomočjo katerega je mogoče prvotne očitke iracionalnosti gledati v luči širšega smisla. Tretji del magistrskega dela dotedanje izsledke razširi in s konkretnimi referencami opredeli poteze, ki Kierkegaardov govor o veri povezujejo z racionalnejšo smerjo filozofije religije. Kierkegaardova vera se razodeva kot svojevrstna in paradoksalna racionalnost, ki si mora tudi s pomočjo iracionalnih komponent utirati svojo pot do resnice.
127627
Cilj moje diplomske naloge je bil optimizacija aparata za pripravo homogene aktivne nematske oljno-vodne emulzije z možnostjo manipuliranja velikosti kapljic v mikro dimenzijah in nato preučevanje interakcije med sosednjimi aktivnimi nematskimi lupinami, ko se v aktivnem gelu razprši majhno število kapljic olja in postavi v zaprt volumen. Uporabili smo napravo za tvorjenje kapljic, ki temelji na kombinaciji stožčastih steklenih kapilar s krožnim in kvadratnim prečnim prerezom, skozi katere so bile potiskane različne tekočine z uporabo nanofluidnih črpalk. Pričakovali smo, da bodo običajno neodvisni kortikalni tokovi v ločenih kapljicah doživeli hidrodinamično spajanje, ki lahko vodi do zanimivih sinhronizacijskih pojavov, ki so lahko pomembni za razumevanje organizacije večceličnih struktur.
The aim of my thesis was optimization of the apparatus for the preparation of a homogeneous active nematic oil-in-water emulsion with the possibility of manipulating the droplet size in micro dimensions and then to study the interaction between neighbouring active nematic shells when a small number of oil droplets is dispersed in the active gel and placed in a confined volume. We used a droplet-generating coflowing device, based on the combination of tapered glass capillaries with circular and square cross section through which different fluids were pushed using nanofluidic pumps. We expected that, under confinement, the normally independent cortical flows in separate droplets experience a hydrodynamical coupling that may lead to interesting synchronization phenomena, which may be relevant to the understanding of the organization of multicellular structures.
Namen diplomske naloge je bil optimizacija aparature za pripravo homogene aktivne nematske emulzije olja v vodi z možnostjo manipuliranja velikosti kapljic v mikro dimenzijah in nato preučiti interakcijo med sosednjimi aktivnimi nematskimi lupinami, ko se majhno število oljnih kapljic razprši v aktivnem gelu in postavi v utesnjen prostor. Za generiranje oljnih kapljic smo uporabili mikrofluidno aparaturo z geometrijo sočasnega toka, ki je bila sestavljena iz steklenih kapilar s krožnim in kvadratnim prerezom, skozi katere so nanofluidne črpalke potiskale različne tekočine. Pričakovali smo, da v zaprtosti običajno neodvisni kortikalni tokovi na ločenih kapljicah doživijo hidrodinamično sklopitev, ki bi lahko vodila do zanimivih sinhronizacijskih pojavov, ki so pomembni za razumevanje organizacije večceličnih struktur.
139577
Ohranjanje narave in klime sta dva izmed glavnih razlogov za ustanovitev Mladinskega zdravilišča na Debelem rtiču. Zdravstvene koristi lokacije so bile prepoznane v 18. stoletju, ko je bila v bližini bolnišnica za nalezljive bolezni. V Valdolrti je bil leta 1909 odprt mladinski zdravstveni dom, danes je to glavna bolnišnica za ortopedijo. Tam je deloval tudi sanatorij za pljučne bolezni, ki je deloval skupaj z zdravstvenim domom. Mladinsko zdravilišče je bilo razglašeno za klimatsko zdravilišče zaradi ugodnega podnebja, morskega vpliva in zdravstvene storitve. Poleg upravne stavbe je nov Center Obala za otroke in odrasle s posebnimi potrebami, ki naj bi se odprl jeseni 2018. Zaradi razširjanja programov in zdravstvenih storitev je treba preurediti in obnoviti zunanji prostor. Park, ki je zdaj urejen kot arboretum, ima velik potencial za terapevtski vrt in za izvajanje terapij na prostem, pa tudi za kopenske in vodne športe. Zasnova parka upošteva status naravovarstvenega varstva in različne uporabnike. Oprema za otroška igrišča je primerna za igranje in za fizioterapevtske vaje, tako za otroke, odrasle in za uporabnike invalidskih vozičkov. Raznolikost tekstur, barv, zvokov in vonjav rastlin se ustvarja s seansami uporabnikov v senzoričnem vrtu, kot tudi v celotnem parku.
Natural conservation of the area and climate are two of the main reasons for establishing Youth and health resort at Debeli rtič. Location's health benefits were recognized in 18th century when there was nearby hospital for infectious diseases. In Valdolrta in 1909, there was opened youth health center, nowadays this is the main hospital for orthopedics. There was sanatorium for pulmonary diseases that operated with health center. Youth and health resort was proclaimed as climatic resort because of its beneficial climate, sea influence and health service. Next to administration building there is new Center Obala for children and adults with special needs that is supposed to open in fall 2018. Because of dissemination of programs and health service there is need of rearrangement and restoration of outdoor space. Park, now arranged as an arboretum, has big potential for therapeutic garden and for conducting outdoor therapies as well for land and water sports. Park design takes into account the nature conservatium status and various users. Playground equipment is suitable for playing as well as for physiotherapy exercises, both for children, adults and for wheelchair users. The diversity of textures, colors, sounds and scents of plants is generated by users’ séances in the sensory garden as well as throughout the park.
Naravna ohranjenost območja in klima sta bila med glavnimi razlogi za ustanovitev Mladinskega zdravilišča in letovišča na rtu Debelega rtiča. Da ima lokacija zdravilne učinke dokazuje dejstvo, da je bila v 18. stoletju v bližini bolnišnica za kužne bolezni, leta 1909 so v Valdoltri odprli okrevališče za otroke, ki je danes vodilna bolnišnica na področju ortopedije, v neposredni bližini pa je deloval tudi sanatorij za pljučne bolezni. Mladinsko zdravilišče in letovišče je bilo zaradi blagodejne mikroklime, vpliva morja iz ponudbe zdravstvenih storitev razglašeno za klimatsko zdravilišče. Ob stavbi uprave se gradi Center Obala za otroke in odrasle s posebnimi potrebami, ki naj bi svoja vrata odprl jeseni 2018. Zaradi širjenja programov zdravljenja in ponudbe se kaže potreba o preureditvi in obnovi zunanjega prostora. Park, zdaj urejen kot arboretum, ima velik potencial za ureditev terapevtskega vrta, izvajanje terapij na prostem in ponuja veliko raznolikih športnih dejavnosti tako na kopnem kot tudi v morju. Predlog ureditve parka upošteva naravovarstvene statuse in raznovrstne uporabnike. Načrtovana orodja in igrala v parku so primerna za igro, kot tudi za izvajanje fizioterapije tako za otroke, odrasle in za osebe na invalidskih vozičkih. Raznovrstnost načrtovanih tekstur, barv, zvokov in vonjav rastlin bodo zbujala čute uporabnikov v senzoričnem vrtu, kot tudi po celotnem parku.
106128
Ta raziskovalni projekt je bil osredotočen na natrijeve plastovite okside kot katodne materiale za Na-ionske baterije. Pravzaprav predstavljajo veliko prednosti, vendar se zaradi svoje nestabilnosti v atmosferskih pogojih ne uporabljajo pogosto. Glavni cilj teme je bila stabilizacija tega materiala. Primerjali smo dva sintezna procesa za NaNi0.5Mn0.5O2. Klasična metoda je dala dobre rezultate, vendar je nova sintezna pot pod suhim zrakom pokazala material z veliko bolj zanimivimi lastnostmi v smislu cikličnosti in potenciala, čeprav je zmogljivost še vedno treba povečati. Stabilnost v zunanjem zraku obeh vzorcev je sledila rentgenska difrakcija. Ugotovljeno je bilo, da sinteza suhega zraka omogoča, da dobimo zračno stabilno spojino brez strukturne degradacije. Raziskane so bile elektrokemijske lastnosti pri visokem potencialu vzorca suhega zraka in ugotovljeno je bilo, da je pri 4.2V sodelovanje redoks reakcije kisika omogočilo, da doseže kapaciteto 210 mAh / g. Kljub temu, po nekaj ciklih, ta pojav izgine in zmogljivost ponovno izgine na 95 mAh / g. Stabilizacija tega pojava je bila raziskana s pomočjo sodelovanja z Umicore, z uvedbo cink v materialu.
This research project was focused on sodium layered oxides as cathode materials for Na-ion batteries. Actually, they present a lot of advantages, but they are not widely used because of their instability under atmosphere conditions. The stabilization of this material was the main objective of the topic. Two synthesis processes for NaNi0.5Mn0.5O2 have been compared. The classical method gave good results, but the new synthesis path under dry air showed a material with much more interesting properties in terms of cyclability and potential, even if the capacity still needed to be increased. The stability in ambient air of both samples was followed by X-ray diffraction. It has been found out the dry air synthesis allows to get an air-stable compound with no structural degradation. The electrochemical properties at high potential of the dry air sample were investigated, and it has been found out that at 4.2V, the participation of the oxygen redox reaction enabled to reach a capacity of 210 mAh/g. Nevertheless, after a few cycles, this phenomenon disappears and the capacity fades again to 95 mAh/g. The stabilization of this phenomenon has been investigated thanks to the collaboration with Umicore, by the introduction of Zinc within the material.
Ta raziskovalni projekt je bil osredotočen na natrijeve okside kot katodne materiale za Na-ionske baterije. Pravzaprav imajo veliko prednosti, vendar se zaradi svoje nestabilnosti v atmosferskih razmerah ne uporabljajo široko. Glavni cilj teme je bil stabilizacija tega gradiva. Primerjali smo dva procesa sinteze za NaNi0,5Mn0,5O2. Klasična metoda je dala dobre rezultate, vendar je nova sintezna pot pod suhim zrakom pokazala material z veliko bolj zanimivimi lastnostmi glede cikličnosti in potenciala, tudi če bi bilo treba zmogljivost še povečati. Stabilnosti obeh vzorcev v zunanjem zraku je sledila rentgenska difrakcija. Ugotovljeno je bilo, da sinteza suhega zraka omogoča pridobivanje zračno stabilne spojine brez strukturne degradacije. Raziskane so bile elektrokemijske lastnosti pri visokem potencialu vzorca suhega zraka in ugotovljeno je bilo, da je pri 4,2 V udeležba redoks -reakcije kisika omogočila doseči kapaciteto 210 mAh/g. Kljub temu po nekaj ciklih ta pojav izgine in zmogljivost spet zbledi na 95 mAh/g. Stabilizacija tega pojava je bila raziskana zahvaljujoč sodelovanju z Umicorejem z vnosom cinka v material.
133336
Cilj diplomske naloge je bil oceniti tveganje za izpostavljenost Mycobacterium avium subsp. paratuberculosis (MAP) preko mleka in mlečnih izdelkov za slovenskega potrošnika. MAP se sumi, da je povezan s Crohnovo boleznijo in nekaterimi drugimi kroničnimi človeškimi boleznimi. Čeprav vzročnost še ni bila potrjena, je pomembno izboljšati razumevanje tveganja izpostavljenosti pri človeku. Govedo naj bi bilo glavni vir MAP za ljudi. MAP povzroča paratuberkulozo ali Johnovo bolezen, svetovno endemično bolezen z velikimi gospodarskimi posledicami. Zaradi pomanjkanja empiričnih podatkov smo kot orodje za pridobivanje podatkov o epidemiološkem stanju MAP, specifičnem za slovenski mlečni sektor, uporabili dva modela, in sicer stohastični model za preučevanje širjenja MAP znotraj črede v tipični slovenski mlekarski čredi ter dovzetno-infekcijski model na časovni mreži premikov goveda za ocenjevanje razširjenosti MAP z uporabo štirih različnih scenarijev verjetnosti prenosa. Pridobljene rezultate smo uporabili v kvantitativnem modelu za oceno tveganja s simulacijami Monte Carlo za oceno možne izpostavljenosti ljudi MAP preko mleka in mlečnih izdelkov. Poleg tega je bila izvedena mrežna analiza premikov goveda v Sloveniji, da bi ocenili možnost ciljnih intervencijskih ukrepov MAP. Rezultati kažejo, da je mrežna analiza lahko v pomoč pri optimizaciji obvladovanja paratuberkuloze v Sloveniji. Kompartmentalni model je pokazal podobno razširjenost MAP v Sloveniji znotraj črede, kot je bilo ocenjeno prej, kar je bilo v nasprotju s predpostavkami in negotovostmi, ki smo jih postavili. Ocenili smo, da je skupno tveganje izpostavljenosti MAP prek mleka in mlečnih izdelkov za slovenskega potrošnika nizko. Kvantitativna ocena izpostavljenosti je bila izvedena za surovo mleko, pasterizirano polnomastno mleko in mleko, obdelano pri zelo visokih temperaturah. Kljub temu menimo, da je mogoče rezultate vsaj delno razširiti na druge mlečne izdelke na ustrezni ravni proizvodnje. Za ljudi, ki uživajo surovo mleko in surove mlečne izdelke na kmetijah s paratuberkulozo, je tveganje izpostavljenosti MAP veliko. Vendar pa je bila simulirana količina MAP na liter surovega razsutega mleka majhna. Pomembno je poudariti, da je tveganje izpostavljenosti MAP prek pasteriziranega maloprodajnega mleka in prek drugega predelanega mleka najverjetneje neznatno. Naši rezultati so lahko v pomoč pri informiranem odločanju o ukrepih MAP v Sloveniji in v primeru, da se potrdi povezava med MAP in človeškimi boleznimi, tudi kot izhodišče za morebitna prizadevanja za zmanjšanje tveganj.
The objective of this thesis was to assess the risk of exposure to Mycobacterium avium subsp. paratuberculosis (MAP) via milk and milk products for the Slovenian consumer. MAP is suspected to be linked to Crohn’s disease and some other chronic human diseases. Although causality has not yet been confirmed, it is important to improve the understanding of the risk of human exposure. Cattle are believed to be the main source of MAP for humans. In cattle, MAP causes paratuberculosis or Johne’s disease, a worldwide endemic disease with large economic consequences. Due to the lack of empirical data, we applied two models as tools for obtaining data on the epidemiological situation of MAP, specific for the Slovenian dairy sector. A stochastic compartmental model was developed to study the within-herd spread of MAP in a typical Slovenian dairy herd and a susceptible-infectious model on the temporal network of cattle movements to estimate the prevalence of MAP using four different scenarios for probabilities of transmission. The obtained results were used in the quantitative risk assessment model with Monte Carlo simulations to assess possible human exposure to MAP via milk and milk products. Additionally, network analysis of Slovenian cattle movements was performed to estimate the prospect of targeted MAP intervention measures. The results suggest that network analysis may provide support in the optimization of paratuberculosis control in Slovenia. The compartmental model showed a similar within-herd prevalence of MAP in Slovenia as was previously estimated, which was opposite to what we hypothesized. Concerning the underlying assumptions and uncertainties, we estimated that the overall risk of exposure to MAP via milk and milk products for the Slovenian consumer is low. The quantitative exposure assessment was performed for raw milk, pasteurised whole milk and ultra-high temperature treated milk; nevertheless, we believe that the results can be extended, at least in part, to other milk products at the respective level of production. For people consuming raw milk and raw milk products from farms with paratuberculosis, the risk of exposure to MAP is high. However, the simulated amount of MAP per litre of raw bulk tank milk was low. It is important to emphasise that the risk of exposure to MAP via pasteurised retail milk and via other processed milk is most likely insignificant. Our results could provide support for informed decision-making in MAP intervention measures in Slovenia and in case the link between MAP and human diseases is confirmed also as a start for possible risk mitigation efforts. These results could be applicable to other countries with a similar dairy farm structure.
Cilj disertacije je bil oceniti tveganje za izpostavljenost bakteriji Mycobacterium avium subsp. paratuberculosis (MAP) preko mleka in mlečnih izdelkov za slovenskega potrošnika. Domneva se, da je MAP lahko povezana s Crohnovo boleznijo in nekaterimi drugimi kroničnimi boleznimi ljudi. Čeprav vzročnost še ni bila dokazana, je pomembno izboljšati razumevanje tveganja za izpostavljenost. Glavni vir MAP za ljudi je najverjetneje govedo. MAP pri govedu povzroča paratuberkulozo ali Johne-jevo bolezen, ki zmanjšuje ekonomsko učinkovitost govedoreje po vsem svetu. Zaradi pomanjkanja empiričnih podatkov smo razvili dva modela za pridobitev podatkov o možnem epidemiološkem stanju v sektorju mleka v Sloveniji. S stohastičnim razrednim modelom smo preučili širjenje MAP v tipični slovenski čredi krav molznic. Z modeliranjem širjenja MAP na časovnem omrežju s tako imenovanim SI modelom (angl. susceptible-infectious; dovzeten-inficiran) in štirih scenarijev verjetnosti prenosa MAP pa smo ocenili možno prevalenco. Pridobljene rezultate smo uporabili v modelu kvantitativne ocene tveganja s simulacijami Monte Carlo za oceno možne izpostavljenosti človeka bakteriji MAP preko mleka in mlečnih izdelkov. Poleg tega smo izvedli analizo omrežja premikov goveda v Sloveniji, da bi ocenili možnost izvajanja ciljanih intervencijskih ukrepov. Rezultati kažejo, da analiza omrežja lahko nudi podporo pri optimizaciji nadzora paratuberkuloze v Sloveniji. V nasprotju z našo hipotezo je razredni model pokazal podobno razširjenost MAP znotraj črede, kot so ocenile predhodne raziskave v Sloveniji. Z upoštevanjem danih predpostavk in negotovosti smo ocenili, da je splošno tveganje za izpostavljenost MAP preko mleka in mlečnih izdelkov za slovenskega potrošnika majhno. Kvantitativno oceno izpostavljenosti smo izvedli za surovo mleko, pasterizirano polnomastno mleko in mleko, obdelano pri ultra visoki temperaturi, vendar menimo, da se lahko rezultati do neke mere prenesejo tudi na druge mlečne izdelke na zadevni ravni proizvodnje. Za ljudi, ki uživajo surovo mleko in surove mlečne izdelke s kmetij s paratuberkulozo, je tveganje za izpostavljenost MAP visoko. Vendar je bila simulirana količina MAP na liter surovega mleka v rezervoarju za mleko na kmetiji nizka. Pomembno je poudariti, da je tveganje za izpostavljenost MAP preko pasteriziranega mleka v maloprodaji in preko drugega predelanega mleka najverjetneje zanemarljivo. Naši rezultati bi lahko nudili podporo za informirano odločanje o intervencijskih ukrepih za nadzor MAP v Sloveniji. V primeru, da bo povezava med MAP in boleznimi pri človeku potrjena, lahko naša raziskava služi kot dober začetek prizadevanj za zmanjšanje tveganja. Dobljeni rezultati so lahko uporabni tudi za druge države, ki imajo podobno strukturo mlečnih gospodarstev.
125165
Sodobno raziskovanje v pedagogiki je naklonjeno izkustvenemu učenju pri pouku naravoslovja in biologije, saj v kombinaciji z aktivnim sodelovanjem učencev omogoča, da se učenci naučijo novih in praktičnih znanj, ki se uporabljajo v znanosti, hkrati pa daje študentom možnost, da gradijo odnos do znanosti. Izvedli smo raziskavo, s katero smo želeli pridobiti stališča dijakov nižjih srednjih šol do praktičnega dela in kako se je praktično delo spremenilo med spletnim poukom, ki ga je povzročila pandemija. V ta namen smo pripravili vprašalnik in obdelali podatke, pridobljene z njim. Naši podatki so pokazali, da je praktično delo med učenci priljubljeno, da učenci pri pouku uživajo v izkustvenih prvinah in prepoznavajo pomen znanja in kompetenc, ki jih z njim pridobijo, prav tako smo potrdili, da se je kakovost praktičnega dela med spletnim poukom drastično zmanjšala, da so učenci izrazili več nezadovoljstva s praktičnim delom, da so učitelji večino praktičnega dela nadomestili s frontalno razlago ali slabo demonstracijo, kar je bila tudi glavna točka pritoževanja za učence. Ugotovili smo, da večina študentov meni, da so dobro usposobljeni za izvajanje praktičnega dela in da študenti z višjim prepričanjem o samoučinkovitosti izražajo več zanimanja za praktično delo.
Modern research in pedagogy favors experiential learning for teaching science and biology, because it – in combination with active student cooperation – enables students to both learn new information and practice skills, used in science. It also gives students the opportunity to build attitude toward science. We conducted a research with the aim to obtain lower secondary school students' attitudes toward practical work and how has practical work changed during online classes, caused by the pandemic. For that purpose we prepared a questionnaire and processed the data obtained with it. Our data showed that the practical work is popular among students, they enjoy lessons with experiential elements and recognize the importance of knowledge and competences they obtain with it. We also confirmed that the quality of practical work during online classes drastically decreased. Students expressed more dissatisfaction with practical work. Teachers substituted most of the practical work with frontal explanation or poor demonstration, which was also the main point of complaint for students. This research also allowed us to explore the level of students' self-efficacy belief for practical work. We found out that most of the students believe to be well qualified for the execution of practical work and that the students with a higher self-efficacy belief express more interest for practical work.
V današnjem času pri pouku naravoslovnih vsebin srečamo vedno več izkustvenega poučevanja, saj to ugotavlja tudi večina sodobnih raziskav. Izkustveno učenje in aktivno učenje namreč učencem poleg usvajanja znanja omogočata tudi razvoj naravoslovnih spretnosti in stališč. S to raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšno je mnenje učencev predmetne stopnje osnovne šole o praktičnem delu ter kako se je praktično delo spremenilo med poukom na daljavo v času pandemije. Informacije o stališčih učencev smo pridobili z anketnim vprašalnikom. Ugotovili smo, da je praktično delo pri učencih zelo priljubljeno, na praktičnih vajah uživajo in znajo prepoznati pomembnost znanj in veščin, ki jih z njimi pridobijo. Prav tako smo ugotovili, da se je kvaliteta praktičnega dela pri prehodu na pouk na daljavo poslabšala, saj so učenci izrazili več nezadovoljstva. Večino praktičnega dela je v času pouka na daljavo zamenjala razlaga ali okrnjena demonstracija, kar je bil tudi glaven predmet kritike učencev. Preverili smo tudi, kakšno je prepričanje učencev o samoučinkovitosti za izvajanje praktičnih vaj, in ugotovili, da menijo, da so v večini dobro usposobljeni za opravljanje praktičnih vaj ter da imajo učenci z večjim prepričanjem o samoučinkovitosti večji interes za izvajanje praktičnega dela.
138990
Razvoj besedišča je zelo pomemben del otrokovega jezikovnega razvoja. V zvezi s tem se največje spremembe pojavijo v prvih letih otrokovega življenja, zato se v tej raziskavi osredotočamo na otroke, stare od 2 do 4 let. Do četrtega leta pa otroci uspejo izgovoriti povprečno 1.000 besed. Ob širšem besedišču otrokom omogoča, da oblikujejo stavke z več besedami. Pravzaprav so raziskovalci ugotovili močnejšo korelacijo med besediščem širine in povezovanjem besed v stavke kot med starostjo otroka in povezovanjem besed v stavke. Večina štiriletnikov je sposobna izgovoriti vse zvoke, razen sibilantov in / r /, in manj poenostavitev besed je mogoče zaznati v njihovem govoru. Njihov govor je bolje razumljiv tudi ljudem, ki jih ne poznajo. Kljub temu bi morali vedeti, da na besednjak vplivajo različni okoljski in genetski dejavniki, pa tudi morebitne posebne potrebe otrok. Naša raziskava je obravnavala besednjak otrok, starih od 24 do 47 mesecev. Cilj naše raziskave je bil analizirati rezultate, ki jih otroci dosežejo na področju razumevanja besed in na področju proizvodnje besed. Zanimalo nas je tudi, kako uspešni so otroci pri razumevanju in izražanju samostalnikov in glagolov ter ali obstajajo razlike med dečki in deklicami. V empiričnem delu smo s pomočjo prvih treh nalog Nove Reynellove lestvice razvoja jezika (NRDLS-SI) analizirali rezultate 11 otrok (štirih dečkov in sedmih deklic) z rednim govorno-jezikovnim razvojem in ugotovili, da obstajajo statistično značilne razlike med dosežki otrok na testih jezikovnega razumevanja in jezikovnega izdelovanja. Prav tako smo ugotovili statistično značilne razlike na testu razumevanja in izražanja samostalnikov in glagolov, kar pomeni, da se v govoru otrok med drugim in četrtim letom starosti pojavlja več samostalnikov kot glagolov. Preverili smo tudi vpliv spola na razvoj besedišča in ugotovili nekaj manjših razlik med spoloma (zlasti pri jezikovnem izražanju).
Vocabulary development is a very important part of a child's language development process. In this regard, the biggest changes occur in the first years of the child's life, which is why focus on children aged between 2 and 4 in this survey. By the fourth year, however, children manage to pronounce an average of 1,000 words. Having a wider vocabulary allows children to form sentences with more words. As a matter of fact, researchers have found a stronger correlation between the breadth of vocabulary and connecting words into sentences than between the age of the child and connecting words into sentences. Most four-year-olds are able to pronounce all of the sounds, except for sibilants and /r/, and fewer simplifications of words can be perceived in their speech. Their speech is better understood even by people they do not know. Nevertheless, one ought to remember that vocabulary is influenced by a variety of environmental and genetic factors, as well as any special needs children might have. Our research dealt with the vocabulary of children aged between 24 and 47 months. The aim of our research was to analyze the results achieved by children in the field of word comprehension and in the field of word production. We were also interested in how successful children were in understanding and expressing nouns and verbs and if there were differences between boys and girls. In the empirical part, we used the first three tasks of the New Reynell Developmental Language Scale (NRDLS-SI) to analyze the results of 11 children (four boys and seven girls) with regular speech and language development. The survey showed there were statistically significant differences between the children's scores on tests of language comprehension and language production. We also found statistically significant differences on the test of comprehension and expression of nouns and verbs, which means that more nouns than verbs appear in the speech of children between the ages of two and four. We also examined the influence of gender on vocabulary development and found some minor gender differences between the sexes (especially in language production). Girls scored slightly higher than boys, but the gender difference was not statistically significant.
Razvoj besedišča predstavlja zelo pomemben del v razvoju otrokovega jezika. Največje spremembe na tem področju se dogajajo v prvih letih otrokovega življenja, zato se bomo v raziskavi osredotočili na otroke med drugim in četrtim letom starosti. Ob četrtem letu otroci uspejo izgovoriti povprečno 1000 besed. Široko besedišče pa tudi omogoča, da otroci iz več besed tvorijo povedi. Raziskovalci so namreč ugotovili, da je močnejša korelacija med širino besedišča in povezovanjem besed v povedi kot pa starostjo otroka in povezovanjem besed v povedi. Štiriletniki v večini uspejo izgovoriti že vse glasove, razen šumnikov in /r/, prav tako se v njihovem govoru pojavlja manj poenostavljanj besed. Posledično je njihov govor bolje razumljiv tudi za nepoznane ljudi. Ne smemo pa pozabiti, da na besedišče vplivajo tudi mnogi okoljski in genetski dejavniki ter tudi morebitne posebne potrebe otrok. Naša raziskava se je ukvarjala z besediščem otrok v starosti med 24 in 47 mesecev. Cilj naše raziskave je bilo analiziranje rezultatov, ki so jih otroci dosegli na področju razumevanja in izražanja besed. Zanimalo nas je tudi, kako uspešni so bili otroci pri razumevanju in izražanju samostalnikov in glagolov ter če obstajajo razlike med dečki in deklicami. V empiričnem delu smo s pomočjo prvih treh nalog Nove Reynellove razvojne jezikovne lestvice (NRDLS-SI) analizirali rezultate 11 otrok (štirih dečkov in sedmih deklic) z značilnim govorno-jezikovnim razvojem. Raziskava je pokazala, da obstajajo statistično pomembne razlike med rezultati otrok na testih razumevanja besed in izražanja besed. Prav tako smo ugotovili statistično pomembne razlike na testu razumevanja in izražanja samostalnikov in glagolov, kar pomeni, da se v govoru otrok med drugim in četrtim letom pojavlja več samostalnikov kot pa glagolov. Preverjali smo še vpliv spola na besedišče in ugotovili manjše razlike med spoloma (predvsem pri izražanju). Deklice so dosegle malo višje rezultate, kot dečki, a razlika med spoloma ni bila statistično pomembna.
138034
Arbutus unedo L. je pogosta drevesna vrsta v Sredozemlju, katere naravno območje razširjenosti se razteza tako severno kot na istrski polotok. V preteklosti so v Tržaškem zalivu gojili A. unedo, vendar ni bilo znanih naravnih lokacij te vrste. Do leta 1971 je bila edina najverjetnejša severna naravna lokacija v vzhodnem Jadranskem morju na rtu Dente, ki se nahaja ob ustju reke Mirne na Hrvaškem. Leta 1971 je bila v Sloveniji odkrita majhna populacija A. unedo, za katero se zdaj domneva, da je najsevernejša naravna populacija vzhodne jadranske obale. Cilj tega projekta je bil oceniti stanje, stanje in razvojni trend A. unedo v rtu Ronek ter ugotoviti, ali obstajajo pomembne razlike med to in populacijo rta Dente. Populacija rta Ronek obsega 19 relativno uspešnih osebkov z dobrimi svetlobnimi pogoji, slabim do zmernim cvetenjem in slabim plodom. Na rtu Ronek ni bilo znakov regeneracije, morfometrična analiza listov pa ni pokazala razlik med populacijami. Ker je A. unedo vrsta vmesnih sukcesijskih stopenj z močno konkurenco za svetlobo drugih drevesnih vrst in plezalcev, je ukrepanje potrebno za njegovo ohranitev na rtu Ronek. Raziskali smo prednosti in slabosti petih strategij za ohranjanje populacije ter jih predstavili v SWOT tabelah.
Arbutus unedo L. is a common tree species in the Mediterranean whose natural distribution range extends as far north as the Istrian peninsula. Historically, A. unedo was cultivated in the Trieste Gulf, however, there wereno known natural locations of this species. Until 1971, the only probable northern-most natural location in the eastern Adriatic Sea was in cape Dente, located at the mouth of the Mirna River in Croatia. In 1971, a small population of A. unedo was discovered in Slovenia, and is now believed to be the northern-most natural population of the eastern Adriatic coast. The goal of this project was to assess the situation, state, and development trend of A. unedo in cape Ronek, and to determine whether there were significant differences between this and the cape Dente population. The cape Ronek population comprises of 19 relatively viable specimens with good light conditions, poor to moderate flowering and poor fruiting. There were no signs of any regeneration and leaf morphometric analysis revealed no differences between populations. Because A. unedo is a species of intermediate successional stages with strong competition for light from other tree species and climbers, action is necessary for its conservation on cape Ronek. The advantages and disadvantages of five strategies for conserving the population has been researched and presented in SWOT table analyses.
Navadna jagodičnica (Arbutus unedo L.) je v Sredozemlju pogosta evmediteranskavrsta, katere areal sega tudi v Istro. Do leta 1971, ko je bila odkrita na rtu Ronek, kjer je danes edino verjetno naravno nahajališče v Sloveniji in je najbolj severna populacija na vzhodni jadranski obali, je bilav Tržaškem zalivu le sajena. Glavni cilji naloge so bili ugotoviti stanje in tendenco razvoja populacije na rtu Ronek ter jo primerjati s populacijo z rta Dente pri izlivu reke Mirne na Hrvaškem, najbližjo naravno populacijo. Populacija na rtu Ronek obsega 19 relativno vitalnih osebkov z dobrimi svetlobnimi razmerami, zmernim cvetenjem in slabim obrodom. Pomlajevanja se niugotovilo. Z morfometrijsko analizo listov se ni odkrilo značilnih razlik med populacijama. Jagodičnica je vrsta vmesnih sukcesijskih stadijev. Ker ji za svetlobo konkurirajo druge drevesne vrste in vzpenjalke, je za njeno ohranitev na rtu Ronek potrebno ukrepanje. V nalogi so bile raziskale prednosti in slabosti petih strategij, ki se jih je analiziralo po SWOT metodi.
115174
Naš sistem za analizo sentimenta temelji na strojnem učenju in tehnikah besedilnega rudarjenja, kot je predstavitev besedil v obliki vreče besed in strojno razvrščanje podpornih vektorjev. Naš sistem uporabljamo za analizo toka kratkih sporočil (tweetov) o finančnih trgih, zlasti o trgovanju z delnicami, v časovnem obdobju dveh let. Vsako sporočilo razvrstimo v pozitivni, negativni ali nevtralni razred, ki predstavlja čustvo ali stališče do zalog, omenjenih v sporočilu. Pojem sentimenta v našem primeru tako označuje stališče avtorja (govornika) in v primeru pozitivnega ali negativnega razreda predstavlja avtorjevo nagnjenje k nakupu ali prodaji zalog. Za izgradnjo klasifikacijskega modela uporabljamo relativno velik zlati standard, ki je sestavljen iz približno pol milijona tvitov, ki jih ročno označijo domenski strokovnjaki. Za namen te analize smo razvili ocenjevalno platformo in metodologijo, ki nam omogoča, da z izvajanjem vrste eksperimentov odgovorimo na različna vprašanja, ki se pojavljajo pri uporabi analize sentimenta v industrijskih okoljih. V procesu evalvacije upoštevamo časovno naravo podatkov in s tem omogočimo kontinuirano spremljanje delovanja živih sistemov. Rezultati analize pokažejo (i) najustreznejši klasifikacijski algoritem, (ii) optimalno velikost označenih podatkov in metodo podvzorčenja, (ii) razmerje med zmogljivostjo klasifikatorja in časovnim zamikom od podatkov o treningu ter (iv) učinek podvojenih tvitov (npr. retweets) in (v) obnašanje uporabljene metode klasifikacije v območju negotovosti v bližini hiperravnine klasifikatorja podpornih vektorjev strojnih klasifikatorjev.
In this thesis, we explore several specific aspects of Twitter sentiment analysis. Our system for sentiment analysis is based on machine learning and text mining techniques, such as the bag-of-words representation of texts and support vector machine classifier. We employ our system to analyze a stream of short messages (tweets) about financial markets, specifically about stock trading, in the time span of two years. We classify each message into positive, negative, or neutral class, which represent the sentiment or stance towards the stock mentioned in the message. The term sentiment in our case thus denotes the stance of the author (speaker) and in the case of positive or negative class represents the author’s leaning towards buying or selling the stock. To build the classification model, we employ a relatively large gold standard which consists of approximately a half million tweets hand-labeled by the domain experts. For the purpose of this analysis, we developed an evaluation platform and a methodology that allow us, by conducting a series of experiments, to answer various questions which arise when applying sentiment analysis in industrial settings. In the evaluation processes, we take the temporal nature of the data into account and thus enable continuous monitoring of performance of live systems. The results of the analysis reveal (i) the most appropriate classification algorithm, (ii) the optimal size of the labeled data and subsampling method, (iii) the relationship between the classifier performance and the time lag from the training data, and (iv) the effect of duplicated tweets (e.g., retweets), and (v) the behavior of the employed classification method in the uncertainty area near the hyper-plane of support vector machine classifier.
V tem diplomskem delu obravnavamo specifične vidike sistema za avtomatsko analizo sentimenta v tvitih. Naš sistem za analizo sentimenta temelji na tehnikah strojnega učenja in tekstovnega rudarjenja, kot sta predstavitev besedil z vrečami besed in metoda podpornih vektorjev. S sistemom obdelamo podatkovni tok kratkih sporočil (tvitov) na temo finančnih trgov, specifično na temo trgovanja z delnicami, v razponu dveh let. Vsako sporočilo avtomatsko klasificiramo v pozitivni, negativni ali nevtralni razred, kar predstavlja sentiment oziroma stališče do delnice, ki je omenjena v sporočilu. Sentiment torej v našem primeru odraža stališče govorca in v primeru pozitivnega ali negativnega razreda predstavlja nagib k nakupu ali prodaji delnice. Za izgradnjo klasifikacijskega modela uporabimo relativno velik nabor označenih podatkov, ki sestoji iz približno pol milijona tvitov, ki so jih ročno označili eksperti. Za potrebe analize smo razvili evalvacijsko platformo in pripadajočo metodologijo, ki nam omogoča, da z zaporedjem poskusov lahko odgovorimo na številna vprašanja, ki se pojavijo pri aplikacijah analize sentimenta v industrijskih okoljih. Pri analizah upoštevamo časovno sosledje sporočil v podatkovnih tokovih in tako omogočimo sprotno merjenje uspešnosti sistema tudi v produkcijskih okoljih. Rezultati analize nam med drugim razkrijejo (i) najprimernejši algoritem za klasifikacijo, (ii) optimalno velikost in vzorčenje (redčenje) podatkov za ročno označevanje, (iii) odvisnost med uspešnostjo klasifikacije in časovno oddaljenostjo od označenih primerov, (iv) vpliv prisotnosti duplikatov v podatkih in (v) obnašanje izbrane klasifikacijske metode v območju negotovosti ob hiper ravnini klasifikatorja z metodo podpornih vektorjev.
91200
Namen diplomske naloge je bil dokončati novo kolekcijo osebne blagovne znamke Yummi Apparel z naravno obarvanimi izdelki, pobarvanimi z avokadovimi olupki. Teoretični del je sestavljen iz predstavitve blagovne znamke Yummi Apparel, njene vizije, ciljnega občinstva in celostne grafične podobe. Poleg tega sem raziskala pomen blagovne znamke in glavne značilnosti, ki jih avtor Philip Kotler definira kot del uspešnih blagovnih znamk. Na podlagi nekaj manjših blagovnih znamk sem izpostavila nekaj možnih razlogov, zakaj so uspešne kljub hitri modi, ki trenutno dominira na trgu. Rožnata barva, ki jo lahko dosežemo z avokadovimi olupki, je bila motiv za dopolnitev nove kolekcije črnega perila z naravno obarvanimi kosi perila. V praktičnem delu diplomske naloge sem raziskovala, kako se umira za izdelavo palete izbranih rožnatih odtenkov in kako je barva odporna na pranje. Na podlagi rezultatov sem nadaljevala z barvanjem embalaže in tote vrečk, ki so vizualno zaokrožile kolekcijo spodnjega perila in dosegle videz, ki sovpada z značilno znamko Yummi Apparel.
The purpose of the thesis was completing new collection from Yummi Apparel personal brand with naturally dyed products, dyed with avocado peels. The theoretical part consists of Yummi Apparel brand introduction, it’s vision, target audience and corporate identity. Additionally, I explored the meaning of branding and main characteristics that author Philip Kotler defines as part of successful brands. Referring to a few small brands, I pointed out some possible reasons to why they are successful despite fast fashion currently dominating the market.
 Furthermore, I explored dyeing with avocado peels and role of avocado in modern life. Pink color that can be achieved with avocado peels was the motive to complete new collection of black lingerie with naturally dyed items. In the practical part of the thesis I explored dying to produce a pallet of selected pink shades and also tested color fastness to washing. Based on the results, I proceeded with dyeing the packaging and tote bags that visually completed the lingerie collection and achieved a look that coincides with typical Yummi Apparel branding.
Namen diplomskega dela je bil dopolnitev nove kolekcije lastne blagovne znamke Yummi Apparel z naravno obarvanimi izdelki in sicer s pomočjo avokadovih olupkov. V teoretičnem delu je predstavljena blagovna znamka Yummi Apparel, njena vizija, ciljna skupina ter celostna podoba. Raziskovala sem pomen znamčenja ter temeljne karakteristike, ki po mnenju avtorja Philipa Kotlerja doprinesejo k uspešnosti znamk. Izpostavila sem nekaj manjših znamk, ki dosegajo uspehe tudi v času, ko trg preplavlja hitra moda in obravnavala nekaj možnih razlogov za to. V nadaljevanju je predstavljeno barvanje z avokadovimi olupki ter vloga avokada v sodobnem življenju. Rožnati odtenki, ki jih daje barvanje z avokadovimi olupki so bili povod za to, da dopolnim novo kolekcijo črnega spodnjega perila z naravno pobarvanimi izdelki. V praktičnem delu diplomskega dela sem raziskovala barvanje, da bi pridobila paleto izbranih rožnatih odtenkov in testirala njihovo obstojnost na pranje. Na podlagi ugotovitev sem se tako lotila barvanja embalaže ter platnenih torb, ki so vizualno dopolnile linijo spodnjega perila in omogočile, da celotna kolekcija sovpada s tipičnim znamčenjem Yummi Apparel.
105791
Gozdna pedagogika je metoda, ki hkrati izobražuje in pomaga pri rasti. Med izvajanjem gozdne pedagogike se učno okolje spreminja, saj učilnico nadomešča gozd. Učenci gozd doživljajo z vsemi čutili, saj naj bi bili učni izkustveni. Glavni cilj gozdne pedagogike je oblikovati povezavo med človekom in naravo ter spodbujati trajnostno znanje. Teoretični del diplomskega dela obsega splošen opis gozdne pedagogike, domače in tuje primere uporabe v praksi, nasvete strokovnjakov, ki so že izvedli aktivnosti na področju gozdne pedagogike in njeno umestitev v šolski predmet tehnika in tehnologija. Način izvajanja gozdne pedagogike v Sloveniji se zaradi pravil in zakonov, ki se nanašajo na gozdove in vzgojo, nekoliko razlikuje od gozdne pedagogike v drugih evropskih državah. Izvajanje gozdne pedagogike se lahko izvaja v 6. razredu osnovne šole, saj se učijo o različnih materialih, med katerimi je tudi les. Empirični del diplomskega dela se je navezoval na teoretični del. Izvedena je bila raziskava z učitelji, ki poučujejo pri predmetu tehnika in tehnologija. S pomočjo ankete smo želeli ugotoviti, kako dobro učitelji poznajo gozdno pedagogiko in kakšno je njihovo mnenje o njenem izvajanju. Ugotovili smo, da le majhen del anketiranih učiteljev pozna izraz gozdna pedagogika, saj jih je večina predvidevala, da gozdna pedagogika pomeni učenje o gozdu oziroma učenje v njem, kar je le delno pravilno. Poleg tega po njihovem mnenju izvajanje gozdne pedagogike v razredu ni sporno, kar je v nasprotju s strokovnim opisom pojma. Večina učiteljev je izpostavila določene težave, s katerimi bi se lahko srečali pri izvajanju gozdne pedagogike, hkrati pa so bili predstavljeni tudi številni predlogi za izdelke v okviru gozdne pedagogike ter uporabna znanja in spretnosti, ki bi jih učenci lahko pridobili.
Forest pedagogy is a method that educates and helps to grow at the same time. During the implementation od forest pedagogy the teaching environment changes as the classroom is beeing replaced by the forest. The students experience the forest with all their senses, since they are supposed to be learning experientaly. The main goal of forest pedagogy is to form a connection between man and nature and to promote sustainable knowledge. The theoretical part of the dissertation consists of a general description of forest pedagogy, domestic and foreign examples of use in practics, advice from experts who have already performed the activities in the field of forest pedagogy and its placement in school subject Design and Technology. The method of implementing forest pedagogy in Slovenia is, due to the rules and laws related to forests and education, slightly different than the forest pedagogy in other European countries. The implementation of forest pedagogy can be implemented in the 6. grade of elementary school, because they learn about different materials, one of which is wood. The empirical part of the dissertation in related to the theoretical part. A survey was conducted with teachers who teach the school course Design and Technology. Through a survey we wanted to find out how well the teachers know forest pedagogy and what is their opinion on its implementation. We found out that only a small part of the surveyed teachers are familiar with the term forest pedagogy, since most of them predicted that forest pedagogy means learning about the forest or learning in it, which is only partially correct. In addition, in their opinion, the implementation of forest pedagogy in the classroom is not controversial, which is contrary to the professional description of the term. Most of the teachers pointed out certain problems that they could encounter during the implementation of forest pedagogy. At the same time, a large number of propusitions on the products within the framework of the forest pedagogy and the useful knowledge and skills that students could acquire were presented.
Gozdna pedagogika je metoda, ki obenem izobražuje in vzgaja. Med izvajanjem gozdne pedagogike se učno okolje spremeni, saj učilnico zamenja gozd. Slednjega učenci doživljajo z vsemi svojimi čutili, saj naj bi bilo učenje izkustveno. Glavni cilj gozdne pedagogike je vzpostavitev vezi med človekom in naravo ter spodbujanje trajnostnega znanja. Teoretični del diplomskega dela obsega splošni opis gozdne pedagogike, predstavitev domačih in tujih primerov uporabe v praksi, nasvete strokovnjakov, ki so že izvajali aktivnosti v okviru gozdne pedagogike, ter njeno umestitev v pouk tehnike in tehnologije. Način izvajanja gozdne pedagogike v Sloveniji se zaradi pravil in zakonov, ki se navezujejo na gozd in izobraževanje, nekoliko razlikuje od gozdne pedagogike v ostalih evropskih državah. Njeno izvajanje lahko umestimo v pouk tehnike in tehnologije, saj učenci v 6. razredu osnovne šole obravnavajo različna gradiva, eno izmed njih je tudi les. Empirični del diplomskega dela se navezuje na teoretični del. Z učitelji tehnike in tehnologije smo izvedli anketo, s pomočjo katere smo želeli ugotoviti, kako dobro poznajo gozdno pedagogiko in kakšno je njihovo mnenje o izvajanju le-te. Ugotovili smo, da je s terminom gozdna pedagogika seznanjen le manjši del anketiranih učiteljev, saj je večina predvidevala, da gozdna pedagogika predstavlja učenje o gozdu ali v gozdu, kar je le delno pravilno. Poleg tega po njihovem mnenju izvajanje gozdne pedagogike v klasični učilnici ni sporno, kar je v nasprotju s strokovnim opisom termina. Večji del učiteljev je izpostavil določene težave, na katere bi lahko naleteli med izvajanjem gozdne pedagogike. Obenem pa so podali veliko predlogov glede izdelave izdelka v sklopu izvajanja gozdne pedagogike ter koristnih znanj in veščin, ki bi jih učenci lahko pridobili.
102354
Vodikova vez je privlačna interakcija med vodikovim atomom iz molekule ali molekularnega fragmenta X-H, v katerem je X bolj elektronegativen kot H, in atomom ali skupino atomov v isti ali drugi molekuli, v kateri obstajajo dokazi o tvorbi vezi. Trdnost vodikovih vezi je odvisna od lokalnega okolja. Vodikove vezi imajo pomemben vpliv na lastnosti številnih snovi. Najbolj znan sistem z vodikovimi vezmi je voda. Anomalije se pojavljajo v vodi zaradi nastanka vodikovih vezi. Voda je odlično topilo za ionske in polarne spojine. Prisotnost ionov v vodni raztopini vpliva tudi na moč vodikove vezi med molekulami vode. Vodikova vez je tudi pomembna interakcija v bioloških sistemih. Poleg hidrofobnih interakcij igra ključno vlogo pri zlaganju beljakovin in ohranjanju domače strukture. V molekuli DNA so dušikove baze med seboj povezane z vodikovimi vezmi, kar povzroča zvijanje molkuleta v dvojno vijačnico. V zadnjem času so hidrogeli predmet številnih raziskav, kjer je vodikova vez ena najpomembnejših interakcij. Razvili so nekaj močnih hidrogelov, pri katerih so ključne interakcije vodikove vezi.
The hydrogen bond is an attractive interaction between a hydrogen atom from a molecule or a molecular fragment X-H in which X is more electronegative than H, and an atom or a group of atoms in the same or a different molecule, in which there is evidence ofbond formation. Strengthof hydrogen bonds depends on local environment.Hydrogen bonds have a significant impactonthe properties of many substances. The most famoussystem with hydrogen bonds is water. Anomalies occur in the water due to occurrenceof hydrogen bonds. Water is an excellent solvent for ionic and polar compounds. The presence of ions in the aqueous solution also affects the strength of the hydrogen bond between the water molecules.Hydrogen bonding is also an important interaction in biological systems. In addition to hydrophobic interactions, it plays a key role in protein folding and maintaining native structure. In DNA molecule, the nitrogenous bases are linked to each other with hydrogen bonds, which causes the moleculeto twist into double helix.Recently, the hydrogels have been the subject of many researches, where the hydrogen bond is one of the most important interactions. Some strong hydrogels were developed, where the key interactions are hydrogen bonds.
Vodikova vez je privlačna interakcija med vodikovim atomom molekule ali molekulskega fragmenta X-H, kjer je X bolj elektronegativen kot vodik, in atomom ali skupino atomov iste ali različne molekule, kjer obstaja dokaz za tvorbo take vezi.Jakost vodikovih vezi je odvisna od lokalnega okolja. Vodikove vezi narekujejo lastnosti marsikateri snovi.Najbolj znan sistem z vodikovimi vezmi je voda. Anomalije se v vodi pojavijo ravno zaradi vodikovih vezi. Voda je odlično topilo za ionske in polarne spojine. Prisotnost ionov v vodni raztopini vpliva tudi na jakost vodikove vezi med molekulami vode. Vodikova vez je pomembna interakcija tudi v bioloških sistemih. Poleg hidrofobnih interakcij ima ključno vlogo pri zvijanju proteinov in ohranjanju nativne strukture. Z vodikovimi vezmi so med sabo povezane dušikove baze v molekuli DNA, zaradi česarse molekula zvije v obliko dvojne vijačnice.V zadnjem času so predmet mnogih raziskav hidrogeli, kjer je vodikova vez ena izmed pomembnejših interakcij. Razvili so tudi nekaj močnih hidrogelov, kjerso ključne interakcije prav vodikove vezi.
113285
Nefrotski sindrom je skupek simptomov, ki povzročijo odpoved ledvic. Prirojeni nefrotski sindrom je avtosomna recesivna bolezen, pri kateri je nefrotski sindrom prisoten v prvih treh mesecih življenja. otroci, ki se zdravijo zaradi kronične ledvične bolezni, so običajno in pogosto hospitalizirani, zato lahko pride do zakasnitve v razvoju motoričnih sposobnosti. v predšolskem obdobju je zelo pomemben razvoj motoričnih sposobnosti, saj v tej fazi otroci intenzivno razvijajo osnovne motorične sposobnosti, ki so pomembne za popoln razvoj. Naredili smo študijo primera, s katero smo analizirali funkcije štiriletne deklice, ki so ji drugi dan po rojstvu diagnosticirali prirojeni nefrotski sindrom. Okoli njenega osmega meseca so ji odstranili obe ledvici. Sledila je dializna faza, ki so jo izvedli starši pri njih doma. Do drugega leta starosti so ji presadili ledvico. S testnim instrumentarijem ABC motorična spretnost 2 smo preverili dekličine motorične sposobnosti. Na podlagi rezultatov smo oblikovali program pomoči, ki je omogočil sistematičen razvoj motoričnih sposobnosti. Osemtedenski program smo izvedli pri dekletovih starših doma, štirikrat na teden po pol ure. Po končanem programu smo njene motorične sposobnosti ponovno testirali s testnim instrumentarijem ABC motorične sposobnosti 2. Med prvim merjenjem so rezultati pokazali, da deklica nima težav z motoričnimi spretnostmi. Opazili smo rahlo slabe fine motorične sposobnosti in nekaj težav z ohranjanjem statičnega ravnotežja. S pomočjo osemtedenskega programa je deklica izboljšala surove dosežke, medtem ko so bili standardni dosežki in centili med začetnim in končnim merjenjem enaki. Pomembno je poudariti, da je deklica izboljšala kakovost svojih gibalnih sposobnosti, prav tako pa je izboljšala vztrajnost in motivacijo pri izvajanju programskih vaj.
Nephrotic syndrome is an ensemble of symptoms, that result in kidney failure. Congenital nephrotic syndrome is an autosomal recessive ilness, for which the nephrotic syndrome is present in the first three months of life. Children, that are treated of chronical kidney disease, are usually and often hospitalised, that is why a delay in motor skills development can occur. The development of motor skills is very important in preschool phase, since in this phase children intensively develop basic motor skills, that are important for full development. We have made a case study with which we have analysed the functions of a four year-old girl, that was diagnosed with congenital nephrotic syndroem the second day after her birth. Around the girl’s eight month, both her kidneys were removed. The period of dialysis that was done by the parents in their home followed. By the girl’s second year, her kidney was transplanted. With the ABC motor skill 2 test instrumentarium we checked the girl’s motor skills. Based on the results we designed a help program that enabled a systematic motor skills development. An eight week program was conducted by the girl’s parents at their home, four times per week for half an hour. After the finished program, we re-tested her motor skills with the ABC motor skill 2 test instrumentarium. During the first measurement the results showed that the girl doesn’t have any motor skill problems. We noticed a slight bad fine motor skills and some problems with static balance conservation. With the help of an eight week program the girl has improved the raw achievements, while the standard achievements and centiles during the start and end measurement were the same. It is important to point out the girl has improved the quality of her motor skills. She improved the perseverance and motivation during the execution of the program exercises.
Nefrotski sindrom je skupek simptomov, ki kaţejo na poškodbe ledvic. Kongenitalni nefrotski sindrom je avtosomno recesivna bolezen, za katero je značilna prisotnost nefrotskega sindroma v prvih treh mesecih ţivljenja. Otroci, ki se zdravijo zaradi kronične ledvične bolezni, so pogosto in dolgotrajno hospitalizirani, zato se pri njih lahko pojavijo zaostanki v gibalnem razvoju. Razvijanje gibalnih spretnosti in sposobnosti je ključnega pomena v predšolskem obdobju, ko otroci intenzivno usvajajo temeljne gibalne spretnosti, ki so osnova za celosten razvoj otroka. Izvedli smo študijo primera, s katero smo preučili funkcioniranje štiriletne deklice, ki so ji drugi dan po rojstvu diagnosticirali kongenitalni nefrotski sindrom. Okoli osmega meseca so deklici odstranili obe ledvici. Sledilo je obdobje dialize, ki so jo starši izvajali doma. Okoli drugega leta starosti so deklici presadili ledvico. S testnim inštrumentarijem ABC-gibanja 2 smo preverili gibalne sposobnosti izbrane deklice. Glede na rezultate smo oblikovali program pomoči, ki je omogočil sistematičen razvoj gibalnih sposobnosti in spretnosti. Osemtedenski program so izvajali starši na domu, in sicer štirikrat tedensko po pol ure. Po izpeljanem programu smo ponovno ocenili gibanje z inštrumentarijem ABC-gibanja 2. Pri začetnem merjenju so rezultati ocenjevanja gibanja pokazali, da deklica nima teţav na gibalnem področju. Opazili smo nekoliko slabšo finomotoriko ter teţave z ohranjanjem statičnega ravnoteţja. S pomočjo osemtedenskega programa je deklica uspela izboljšati surove doseţke, medtem ko so bili standardni doseţki in centili pri začetnem in končnem merjenju enaki. Pomembno pa je, da je deklica uspela izboljšati kvaliteto gibanja. Izboljšala je tudi vztrajnost in motivacijo pri izvajanju nalog.
128100
Uvod: Zdrava prehrana in zdrave prehranjevalne navade v času načrtovanja družine so ključnega pomena za zdravje bodoče matere in dojenčka. Slovenske smernice za zdravo prehrano dojenčka spodbujajo, da se dojenček dovolj zgodaj v obdobju uvajanja dopolnilnih živil prilagodi različnim okusom in raznovrstni prehrani. Namen: Namen prvega dela diplomskega dela je predstaviti zgodovino uvajanja dopolnilnih živil dojenčku, motorični razvoj dojenčkov v starosti od štirih do osmih mesecev in nastanek zob. Z anketnim vprašalnikom v empiričnem delu diplomskega dela želimo ugotoviti, kako so matere seznanjene z razvojnimi znaki dojenčkov za uvajanje dopolnilnih živil in kakšne so trenutne navade glede časa in načinov uvajanja dopolnilnih živil. Metode: Iskanje literature je potekalo v naslednjih iskalnikih in podatkovnih bazah Cobiss, Medline, Cinhal, DiKUL in Google Učenjak v slovenskem, hrvaškem in angleškem jeziku. Uporabljena je bila strokovna in znanstvena literatura, stara manj kot 20 let. Narejen je bil pregled uporabljene literature in anonimna spletna anketa, ki je bila narejena s pomočjo spletnega orodja EnKlikAnketa - 1 KA in ima 13 vprašanj: Rezultati: Več kot polovica anketiranih je uvedla dopolnilna živila dojenčkom, starim od 4 do 6 mesecev. 62 (38%) anketirancev je začelo uvajati dopolnilna živila že pri 6 mesecih starosti dojenčka, 53 (33%) jih je začelo uvajati že pri starosti 4 mesecev, 20 (12%) jih je uvedlo po dopolnjenem 6 mesecih, 5 (3%) anketirancev pa jih je začelo uvajati, preden je bil dojenček star 4 mesece. Med 161 anketiranci jih je 121 (75%) prepoznalo razvojne znake dojenčkov za uvajanje dopolnilnih živil, 40 (25%) pa jih ni. Razprava in zaključek: Uspešna nadaljnja rast dojenčkov je odvisna od njihove uravnotežene prehrane. Ko dojenčki odstavijo prsi, potrebujejo živila živalskega in rastlinskega izvora za idealen razvoj. Hranjenje dojenčkov zahteva veliko strpnosti in vztrajnosti, da lahko sprejmejo nove okuse.
Introduction: A healthy diet and healthy eating habits at the time of family planning are crucial for the health of the future mother and infant. Slovenian guidelines for healthy infant nutrition encourage that the infant adapts to different tastes and a varied diet fairly early in the period of introduction of complementary foods. Purpose: The purpose of the first part of the diploma work is to present the history of introduction of complementary foods to infants, the motor development of infants in the age from four to eight months, and teething. With the survey questionnaire in the empirical part of the diploma we want to find out how familiar mothers are with the developmental signs of infants for introduction of complementary foods and what are the current habits regarding the time and ways of introducing complementary foods. Methods: Literature search was performed in the following search engines and databases: Cobiss, Medline, Cinhal, DiKUL and Google Scholar in Slovene, Croatian and English language. Professional and scientific literature less than 20 years old was used. An overview of the literature used and an anonymous online survey was made. The questionnaire was created using the EnKlikAnketa – 1 KA web tool and has 13 questions. Results: More than a half of the respondents introduced complementary foods to infants between the ages of 4 to 6 months. 62 (38%) respondents started introducing complementary foods at the infant's age of 6 months, 53 (33%) started introducing them as early as at the age of 4 months, 20 (12%) introduced them after the infant was 6 months old and 5 (3%) respondents started before the infant was 4 months old. Of the 161 respondents, 121 (75%) recognised the developmental signs of infants for introduction of complementary foods and 40 (25%) did not. Discussion and conclusion: Successful further growth of infants depends on their balanced diet. When infants wean the breast, they need foods of animal as well as plant origins for ideal development. Feeding infants requires great tolerance and persistence in order for them to accept new tastes.
Uvod: Pravilna prehrana in zdrave prehranjevalne navade v času načrtovanja družine so pomembne za zdravje bodoče matere in novorojenčka. Slovenske smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke vzpodbujajo, da otroka v obdobju uvajanja mešane prehrane že zelo zgodaj privajamo na različne okuse in pestro prehrano. Namen: V prvem delu diplomskega dela je namen predstaviti zgodovino uvajanja mešane hrane pri dojenčkih, motorični razvoj dojenčka od četrtega do osmega meseca starosti ter razvoj zobovja. V empiričnem delu želimo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti seznanjenost mater z znaki pripravljenosti otroka na uvajanje mešane hrane ter današnje navade glede časa in načina uvajanja mešane hrane. Metode dela: Za iskanje literature so bili uporabljeni naslednji iskalniki in podatkovne baze: Cobiss, Medline, Cinhal, DiKUL in Google Učenjak v slovenskem, hrvaškem in angleškem jeziku. Uporabljena je bila strokovna in znanstvena literatura, ki ni starejša od 20 let. Narejen je bil pregled uporabljene literature in izvedena anonimna spletna anketa. Anketni vprašalnik je bil ustvarjen s spletnim orodjem EnKlikAnketa – 1 KA in ima 13 vprašanj. Rezultati: Več kot polovica anketirancev je z uvajanjem mešane prehrane pri dojenčkih začela med njihovim dopolnjenim četrtim in šestim mesecem starosti. 62 (38 %) anketirancev je začelo uvajati mešano prehrano pri šestih mesecih otrokove starosti, 53 (33 %) pa že pri štirih mesecih, 20 (12 %) jih je z uvajanjem začelo po šestem mesecu otrokove starosti, 5 (3 %) anketirancev pa pred četrtim mesecem starosti. Od 161 anketiranih jih je 121 (75 %) poznalo znake pripravljenosti otroka za uvajanje mešane prehrane, 40 (25 %) pa ne. Razprava in zaključek: Uspešna nadaljnja rast otroka je odvisna od njegove uravnotežene prehrane. Ko je otrok odstavljen od prsi, za idealen razvoj potrebuje živila tako živalskega kot rastlinskega izvora. Pri hranjenju dojenčka sta potrebni potrpežljivost in vztrajnost, da bo sprejemal nove okuse.
104019
Danes je stalna rast prebivalstva povečuje povpraševanje po vodi, zaradi česar je problem onesnaževanja še večji. Moramo vedeti, da so vodni viri na Zemlji omejena in da lahko okolje ročaj le omejen obseg samočiščenja. Zaradi tega, znanstvenik so razvili več metod za odstranitev škodljivih snovi, kot so težke kovine, micropolutants, suspendiranih delcev, hranila iz odpadne vode. Ena od metod se imenuje elektrokoagulacija. Znano je, da je eden od novejših metod na trgu, in zaradi tega je oveshadowed z drugimi že licenčnimi metodami. Glavni namen diplomskega dela je ugotoviti, kakšen je kumulativni učinek čiščenja procesa in kakšni so optimalni pogoji za doseganje najboljših rezultatov, pri čemer se bom osredotočila na pregled literature, primerjavo funkcionalnosti metode, glavnih delov sistema, negativnih in pozitivnih vidikov procesa in kako se primerja z drugimi, problem onesnaževanja v odpadni vodi, osredotočila pa se bom tudi na elektrokoagulacijo mikroonesnažil in nekaterih drugih onesnaževal.
Nowdays the constant growth of the population increases the demand for water which also makes the problem of pollution even bigger. We must know that the water sources on Earth are limited and that the environment can only handle limited extent of self-purification. Because of that, the scientist have developed several methods to remove the harmfull substances such as heavy metals, micropolutants, suspended particles, nutrients from wastewater. One of the methods is named electroctrocoagulation. It is known to be one of the recent methods on the market, and because of that it is oveshadowed by other already licensed methods. The main purpose of my diploma thesis is to find out the cumulative treatment effect of the process and find out the optimal conditions for best results. The research will focus on literature review to compare: functionality of the method, main parts of the system, the negative and positive aspects of the process and how it compares to others, the problem of pollution in wastewater. I am going to focus on the electrocoagulation of micropollutants as well as some other pollutants.
V današnjem času je zaradi nenehnega naraščanja populacije potreba po vodi vedno večja, s tem pa se povečuje tudi njena onesnaženost. Voda je omejen vir, narava pa zmore le omejeno samočiščenje. Zaradi tega so znanstveniki razvili različne metode, s pomočjo katerih iz odpadnih vod pred njihovim izpustom v okolje izločijo nevarne komponente, kot so organske snovi, težke kovine, mikropolutanti (organske kemikalije, ostanki zdravil, farmacevtskih učinkovin ...), nutrienti (nitrati, fosfati) ter suspendirane snovi. Ena od njih je čiščenje vode z uporabo elektrokoagulacije. Metoda velja za novejšo, a zaenkrat ostaja še v senci drugih, že bolj uveljavljenih metod. Namen naloge je proučiti možnost uporabe procesa elektrokoagulacije za čiščenje odpadne vode ter ugotoviti optimalne pogoje za izvedbo procesa. Osredotočil se bom na predstavitev celotnega procesa elektrokoagulacije, njegovih prednosti in slabosti pred ostalimi procesi ter na problematiko mikropolutantov in njihovega odstranjevanja iz odpadnih vod.
129918
Uvod: Revmatoidni artritis je kronična, vnetna, sistemska bolezen avtoimunske narave, ki prizadene predvsem sklepe, lahko pa prizadene tudi vse organske sisteme. Bolezen posameznika ne prizadene le fizično, temveč lahko pomembno vpliva tudi na duševno zdravje. Namen: V diplomskem delu smo želeli predstaviti značilnosti revmatoidnega artritisa, njegov vpliv na duševno zdravje bolnika in načine psihološkega soočanja z boleznijo. Metode dela: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Izveden je bil sistematični pregled domače in tuje znanstvene literature. Literatura, uporabljena v diplomskem delu, je bila iskana v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Medline, DiKul in COBIB.SI. Rezultati: Rezultati raziskav so pokazali, da lahko bolezen negativno vpliva na bolnikovo duševno zdravje. Pri bolnikih z revmatoidnim artritisom sta se izkazali za pogosti depresija in anksioznost. Opisane so tudi tehnike za pomoč bolnikom pri soočanju z boleznijo. Razprava in zaključek: Raziskave kažejo na pomembnost zgodnje diagnostike in izobraževanja bolnikov o sami bolezni, njenem zdravljenju in načinih soočanja z njenimi znaki in simptomi. Bolnikom z revmatoidnim artritisom svetujemo, da se pozitivno spoprimejo z boleznijo, najpomembnejše pa je, da se o bolezni poučijo in jo zgodaj prepoznajo, kar pripomore k preprečevanju bolečin in drugih kliničnih znakov bolezni, ki negativno vplivajo na bolnikovo duševno zdravje.
Introduction: Rheumatoid arthritis is a chronic, inflammatory, systemic disease of an autoimmune nature. It primarly affects joints, but can also affect all organ systems. Disease not only affects an individual physically, but can also has a significant impact on mental health. Purpose: In this diploma work we wanted to present the characteristic of rheumatoid arthritis, its impact on the mental health of the patient and ways of coping psychologically with the disease. Methods: The descriptive method was used for the elaboration of this diploma work. A systematic review of the domestic an foreign scientific literature was carried out. Literature used in this diploma work was searched in PubMed, CINAHL, Medline, DiKul and COBIB.SI databases. Results: The results of the studies showed that the disease can have negative impact on a patient's mental health. Depression and anxiety have been shown to be common in patients with rheumatoid arthritis. They also describe techniques to help patients cope with the disease. Discussion and conclusion: Research shows the importance of early diagnosis and eduaction of patients about the disease itself, its treatment and ways of coping with its signs and symptoms. Patients with rheumatoid arthritis are advised to cope positively with the disease. The most important is that they learn about the disease and recognise it early. This helps to prevent the pain and other clinical signs of illness that have a negative impact on the patient's mental health.
Uvod: Revmatoidni artritis je kronična, vnetna, sistemska bolezen, avtoimune narave. Prizadene prvenstveno sklepe, lahko pa tudi vse organske sisteme. Posameznika bolezen ne prizadene le fizično, ampak pomembno vpliva tudi na duševno zdravje. Namen: V diplomskem delu smo želeli predstaviti značilnosti revmatoidnega artritisa, njegov vpliv na duševno zdravje pacienta in predstaviti načine psihološkega spoprijemanja z boleznijo. Metode dela: Za nastanek diplomskega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda. Narejen je bil sistematični pregled domače in tuje strokovno – znanstvene literature.Literatura uporabljena v diplomskem delu je bila iskana v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Medline, spletnem portalu DiKul in podatkovno-kataložni bazi COBIB.SI. Rezultati: Rezultati pregledanih študij kažejo, da bolezen lahko negativno vpliva na duševno zdravje pacienta. Izkazalo se je, da je pojavnost depresije in anksioznosti pri pacientih z revmatoidnim artritisom pogosta. Prav tako v študijah opisujejo tehnike, kipacientom pomagajo pri spoprijemanju z boleznijo. Odkrili so, da se je skozi leta obstoja bolezni razvilo več tehnik spoprijemanja. Razprava in zaključek: Raziskave kažejo na pomembnost zgodnje diagnostike ter izobraževanja pacientov o sami bolezni, njenem zdravljenju, kot tudi načinih spoprijemanja z znaki in simptomi bolezni. Pacientom z revmatoidnim artritisom se svetuje, da se pozitivno spoprijemajo z boleznijo. Najpomembnejše je, da se o bolezni učijo in zgodaj prepoznajo poslabšanje zdravstvenega stanja. To pripomore k preprečevanju nastanka bolečin in drugih kliničnih znakov bolezni, ki negativno vplivajo na duševno zdravje pacienta.
129266
V magistrskem delu smo karakterizirali 11 striktno anaerobnih sevov, izoliranih iz ovčjega vampa v Sloveniji v obdobju dveh mesecev. Preučevani sevi pripadajo rodu Prevotella in tvorijo šest domnevnih vrst. Za formalni opis vrste smo izbrali eno od vrst, ki je obsegala šest preučevanih sevov in dva druga seva, izolirana na Japonskem. Z uporabo celotnih zaporedij genomov smo ugotovili, da sta dva seva, izolirana v dveh časovnih točkah, identična. Ostali proučevani sevi so pripadali petim novim vrstam Prevotella, kar smo potrdili s primerjavo z vsemi znanimi črevesnimi in ruminalnimi sevi rodu. Preverili smo sposobnost vseh šestih vrst, da razgradijo rastlinske polisaharide in ugotovili, da vsaka domnevna vrsta uporablja drugačen nabor polisaharidov. Sposobnost koriščenja polisaharidov naj bi bila ena od bistvenih adaptacij Prevotella. Raznolikost uporabe hranil verjetno prispeva k zmanjšanju tekmovalnosti med vrstami. Sevi iz nove vrste so razgradili ksilane in pektine, ne pa tudi škroba, kar je za Prevotello nepričakovano. Eden od sevov je izgubil sposobnost razgradnje inulina, kar je pojasnila tudi genomska analiza. Sevi nove vrste so proizvedli fermentacijsko sukcinat in ocetno kislino in niso rasli v prisotnosti žolčnih kislin, kot je značilno za Prevotella. Za opis diferencialnih markerjev, ki jasno razlikujejo novo vrsto Prevotella od prej opisanih, smo uporabili teste API in membranske dolgoverižne maščobne kisline. Nova vrsta je bila pogosta v vampu, saj smo jo našli v vseh proučevanih metagenomskih vzorcih goveda in ovac, z diplomsko nalogo pa smo želeli razširiti zbirko kultiviranih in karakteriziranih ruminalnih vrst Prevotella, saj je kljub njihovi številčnosti trenutno objavljenih le 5 izoliranih vrst vampa.
In the master thesis, we characterized 11 strictly anaerobic strains isolated from the sheep rumen in Slovenia during a two-month period. The studied strains belonged to the genus Prevotella and formed six putative species. One of the species, comprising six studied strains and two other strains isolated in Japan, was selected for a formal species description. Using whole genome sequences, we found that two strains, isolated at two time points, were identical. The other strains formed clearly diverged intraspecies lineages. Other studied strains belonged to five new Prevotella species, which we confirmed by comparison with all known gut and ruminal strains of the genus. We examined the ability of all six species to degrade plant polysaccharides and discovered that each putative species utilizes a different set of polysaccharides. The capability of polysaccharide utilization is predicted to be one of the essential Prevotella adaptations. The diversity of nutrient usage likely contributes to decreasing the competition between species. The strains from the new species degraded xylans and pectins but not starch, which is unexpected for Prevotella. One of the strains lost its ability to degrade inulin, which was explained also by genomic analysis. The strains of the new species produced succinate and acetic acid fermentatively and did not grow in presence of bile acids, as is typical for Prevotella. We used API tests and the membrane long chain fatty acids profiles to describe differential markers that clearly distinguish the new Prevotella species from the previously described species. The new species was common in the rumen, as it was found in all studied metagenome samples of cattle and sheep. With the thesis, we aimed to expand the collection of cultured and characterized ruminal Prevotella species, because despite their abundance, there are currently only 5 published isolated rumen species.
V magistrskem delu smo karakterizirali 11 striktno anaerobnih sevov, izoliranih iz ovčjega vampa v Sloveniji v dvomesečnem obdobju (Stare, 2021). Preučevani sevi se uvrščajo v rod Prevotella in oblikujejo šest domnevnih vrst. Eno izmed vrst, v katero se poleg šestih preučevanih sevov uvrščata tudi dva na Japonskem izolirana seva, smo izbrali za formalni opis. Z uporabo sekvenc celotnih genomov smo ugotovili, da sta dva izmed sevov, izolirana v različnih časovnih točkah, identična. Ostali sevi oblikujejo jasno ločene razvojne linije znotraj vrste. Drugi preučevani sevi pripadajo petim novim vrstam Prevotella, kar smo potrdili s primerjavo z vsemi znanimi črevesnimi in vampnimi sevi rodu. Preučili smo zmožnosti razgradnje rastlinskih polisaharidov vseh šestih domnevnih vrst in ugotovili, da vsaka od njih razgrajuje drugačen nabor polisaharidov. Zmožnost uporabe polisaharidov je predvideno ena od bistvenih prilagoditev vampnih Prevotella. Raznolikost uporabe hranil po vsej verjetnosti prispeva k manjšanju kompeticije med vrstami. Sevi nove vrste razgrajujejo ksilane in pektine in ne razgrajujejo škroba, slednje je pri rodu Prevotella nepričakovano. Eden izmed sevov je izgubil zmožnost razgradnje inulina, kar smo potrdili tudi z genomsko analizo. Kot je značilno za rod Prevotella, sevi nove vrste fermentativno proizvajajo sukcinat in ocetno kislino ter ob prisotnosti žolčnih kislin v gojišču ne rastejo. Z uporabo testov API in analizo membranskih dolgoverižnih maščobnih kislin smo opisali diferencialne označevalce, ki novo vrsto Prevotella jasno ločijo od že opisanih. Nova vrsta je v vampu pogosta, saj je bila najdena v vseh preučenih metagenomskih vzorcih goveda in ovc. Z delom smo želeli razširiti nabor gojenih in karakteriziranih vampnih vrst rodu Prevotella, saj je kljub njihovi abundanci trenutno priznanih le pet vrst, izoliranih iz vampa.
143327
Senzorična analiza čokolade je pogosto tema raziskav, ki se običajno izvajajo s skupino usposobljenih senzoričnih ocenjevalcev. Na voljo je relativno malo raziskav o senzoričnih analizah čokolade s potrošniki in nekatere bodo predstavljene v diplomskem delu. V uporabi so različne metode: preverite vse, kar velja, hedonske lestvice, profiliranje proste izbire, EsSense Profile ® in druge, pogosto tudi vprašalniki glede pogostosti uživanja čokolade. Rezultati, ki jih pridobimo od potrošnikov, se lahko uporabijo za analizo sprejemljivosti čokolade, občutkov med uživanjem čokolade in kako bo določena vrsta čokolade sprejeta na trg. S pomočjo panela potrošnikov, ki so priskrbeli deskriptorje za čokolado, smo izdelali senzorični leksikon za čokolado in ga vizualizirali s senzoričnim kolesom. Senzorično kolo za čokolado je sestavljeno iz štirih glavnih kategorij, razdeljenih na 21 podkategorij, ki vsebujejo 61 deskriptorjev za belo, mlečno in temno čokolado. Senzorično kolo je uporabno v industriji čokolade za razvoj novih izdelkov, nadzor kakovosti in zagotavljanje kakovosti. Z merjenjem čustvenih odzivov se naučimo, kako čokolada lahko vpliva na potrošnike in njihova čustva med uživanjem. Čustva imajo pomembno vlogo pri nakupu čokolade in rezultate njihovih raziskav lahko uporabijo v industriji čokolade, da bi ustvarili čokolado, ki bo najbolj sprejemljiva za potrošnike.
Sensory analysis of chocolate is often the topic of research, usually performed with a panel of trained sensory assessors. There is relatively little research available on sensory analyses of chocolate with consumers and some will be presented in bachelor`s thesis. There are various methods in use: check all that apply, hedonic scales, free choice profilling, EsSense Profile® and others, often also questionnaires concerning the frequency of chocolate consumption. The results obtained from the consumers can be used to analyse the acceptability of chocolate, the sensations during consumption of chocolate and how a particular type of chocolate will be accepted on the market. Through the use of consumer panel that provided descriptors for chocolate, a sensory lexicon for chocolate was created and visualized with a sensory wheel. The chocolate sensory wheel consists of four main categories, divided into 21 subcategories which contain 61 descriptors for white, milk and dark chocolate. Sensory wheel is applicable in the chocolate industry for development of new products, quality control and quality assurance. By measuring emotional responses, we learn how chocolate can affect the consumers and their feelings during consumption. Emotions play important role in buying chocolate and the results of their research can be used in chocolate industry to create a chocolate that will be most acceptable for consumers.
Senzorična analiza čokolade je pogosto predmet raziskav, vendar večinoma s panelom šolanih preskuševalcev. Raziskav senzorične analize čokolade s potrošniki pa je relativno malo, nekatere predstavljamo v diplomskem delu. Uporablja se lahko najrazličnejše metode in tehnike: označi vse kar ustreza, hedonske lestvice, profiliranje po lastni presoji, EsSense Profile®, in druge, pogosto so vključeni tudi vprašalniki o pogostosti uživanja čokolade. Podatke, ki jih dobimo s strani potrošnikov, lahko uporabimo za analizo sprejemljivosti čokolade, občutkov ob uživanju in kako bo sprejeta določena vrsta čokolade na trgu. S panelom potrošnikov, ki so podali opisnike za čokolado, so izdelali senzorični leksikon in ga vizualno upodobili s senzoričnim kolesom. Kolo je sestavljeno iz štirih glavnih kategorij, razdeljenih na 21 podkategorij, ki vsebujejo 61 opisnikov za belo, mlečno in temno čokolado. Kolo je uporabno v industriji čokolade za razvoj novih živil, spremljanje kakovosti in zagotavljanje kakovosti. Z merjenjem čustvenega odziva ugotovimo kako čokolada vpliva na potrošnike, ali so ob uživanju srečni, zadovoljni, nostalgični in ali zaznajo druga pozitivna čustva in občutke. Čustva imajo močan pomen pri nakupu čokolade in rezultate teh raziskav lahko proizvajalci čokolade uporabijo za razvoj različnih vrst čokolad, ki bodo čim bolj sprejemljive za potrošnike.
119907
Glede na število skupaj vzrejenih konj so bili razviti individualni in skupinski sistemi uhlevitve, ki specifično vplivajo na to, v kolikšni meri lahko konji zadovoljijo etološko pomembne lastnosti in posledično imajo ti sistemi različen vpliv na dobro počutje konj, predvsem pa na njihovo zdravje in možnost izvajanja vedenjskih nepravilnosti. Namen diplomskega dela je kritično ovrednotiti individualno in skupinsko uhlevitev konj glede na njihovo dobro počutje. Za to smo uporabili koncept petih živalskih pravic in ocenjevalni protokol AWIN. Ohranjanje konjev v skupinah najbolje izboljša njihove fizične in vedenjske potrebe, zlasti potrebo po socialnem stiku, zato je pomanjkanje socialnih stikov lahko eden od ključnih stresorjev, ki so prisotni v individualni reji konj. Manjše območje, na katerega so posamično nameščeni konji, lahko oteži izpolnjevanje potreb po zadostnem gibanju. V skupini dveh ali več konj je prisotna socialna hierarhija, ki je potrebna za izboljšanje kohezije v čredi. Zaradi pogostih prostorskih omejitev se podrejeni konji pogosto ne morejo pravilno umakniti na varno razdaljo in takšna situacija pogosto vodi do poškodb, ki so posledica agresivnih družbenih interakcij, s katerimi se vzpostavlja in vzdržuje hierarhija. v skupinskih nastanitvah so lahko nižje rangirani konji zaradi družbene prevlade prikrajšani, da bi v celoti zadovoljili svoje potrebe po hrani, vodi, zavetju ali ustreznem počitku. takšne razmere se pojavljajo predvsem v skupinskih sistemih, kjer imajo konji omejene vire krme, nezadostno vodo ali mesta za hranjenje, premalo zavetja ali premalo mest za počitek. Zaradi pomanjkanja socialnih stikov in gibanja lahko individualna namestitev predstavlja večje tveganje za vedenjske nepravilnosti, kot so jadri, sesanje vetra, tkanje in samopohabljanje.
Depending on the number of horses kept together, individual and group housing systems have been developed. Each of these systems has a specific effect on the extent to which horses can satisfy ethologically important traits. Consequently these systems have different impact on the horse welfare, particularly, on their health and the possibility to perform behavioural abnormalities. The purpose of the BSc thesis is to critically evaluate individual and group housing of horses considering their welfare. We used the concept of five animal rights and the AWIN assessment protocol to do this evaluation. Keeping horses in groups, best refines their physical and behavioural needs, in particular the need for social contact, so the lack of social contacts may be one of the key stressors present in individual horse breeding. The smaller area to which individually housed horses are limited may make it also difficult to meet the needs for sufficient movement. In a group of two or more horses, a social hierarchy is present, which is necessary for improved cohesion within the herd. Due to the frequent space constraints, subordinate horses are often unable to withdraw properly to a safe distance and such a situation often leads to injuries resulting from the aggressive social interactions with which the hierarchy is established and maintained. In group housing, lower-ranking horses may be disadvantaged by social dominance to fully satisfy their needs for food, water, shelter, or adequate rest. Such situations occur mainly in group systems, where horses have limited feed resources, insufficient water or feeding places, too little shelter or too few places to rest. Due to the lack of social contacts and movement, individual housing can represents a higher risk for the behavioural abnormalities such as cribbing, wind-sucking, weaving and self-mutilation.
Glede na število konj, ki jih uhlevljamo skupaj, poznamo individualne in skupinske sisteme. Vsak od teh sistemov različno vpliva na to, v kolikšni meri lahko konji zadovoljijo etološko pomembne lastnosti. Posledica tega je, da omenjena tipa uhlevitve različno vplivata na počutje konj, na njihovo zdravstveno stanje in možnost nastanka anomalij v obnašanju. Namen diplomske naloge je bil kritično oceniti individualno in skupinsko uhlevitev konj z vidika počutja živali. Pri tem smo uporabili koncept petih pravic živali in protokol AWIN za oceno dobrobiti konj. Zadrževanje konj v skupinah najbolje izpopolnjuje njihove fizične in vedenjske potrebe, zlasti potrebe po socialnem kontaktu, zato je pomanjkanje socialnih stikov lahko eden izmed ključnih stresnih dejavnikov, ki so prisotni v individualni reji konj. Manjša površina, na katero so omejeni individualno uhlevljeni konji, lahko onemogoča zadovoljevanje potreb po zadostnem gibanju. V skupini dveh ali več konj je prisotna socialna hierarhija, ki je potrebna za večjo stabilnost znotraj črede. Zaradi pogoste prostorske omejitve v reji se podrejeni konji velikokrat ne morejo ustrezno umakniti na varno razdaljo, zato takšna situacija pogosto privede do poškodb, ki so posledica agresivnih socialnih interakcij, s katerimi se vzpostavlja in vzdržuje hierarhija. Niže uvrščeni konji so zaradi socialne dominance lahko prikrajšani, da bi v celoti zadovoljili potrebe po krmi, vodi, zavetju ali ustreznem počitku, kar je značilno za skupinske reje. Do tovrstnih situacij prihaja predvsem v skupinskih sistemih, kjer imajo konji omejene vire krme, premalo napajalnih ali krmilnih mest, premajhno zavetje ali pa premalo mest za počitek. Zaradi pomanjkanja socialnih kontaktov in gibanja lahko individualna reja predstavlja večje tveganje za nastanek motenj v obnašanju, kot so hlapanje, požiranje zraka, tkanje in stereotipna hoja.
119275
V diplomskem delu so obravnavani dejavniki, ki vplivajo na (ne) uspešno posvojitev: priprava na posvojitev, informacije o otroku in strokovna podpora po posvojitvi. Raziskava dokazuje, da je vsebinska, pravočasna in metodološko ustrezna priprava na posvojitev eden izmed najpomembnejših varovalnih dejavnikov za uspešno posvojitev. Odzivi intervjuvancev pripisujejo velik pomen informacijam o otroku, kar je ključnega pomena pri odločanju za posvojitev, pa tudi pri odzivanju na otrokove potrebe in pri odgovarjanju otroku, ko gradi svojo identiteto. Posvojitvene družinske želje, potrebe in pričakovanja pomoči in podpore po posvojitvi ob soočanju z različnimi izzivi. Anketiranci so poudarili, da pričakujejo podporo predvsem iz programa, ki je izvedel pripravo na posvojitev. Zelo cenijo strokovno svetovanje in priložnost za srečanje z drugimi socialnimi starši in posvojenimi otroki. Sodelovanje s centrom za socialno delo je zaželeno predvsem za izmenjavo informacij o biološkem izvoru otroka in za povezavo med otrokovo biološko in posvojiteljsko družino.
This thesis discusses the factors affecting (un)successful adoption: preparation for adoption, information about the child and professional support after the adoption. The research proves that substantive, timely, and methodologically adequate preparation for adoption is one of the most important protective factors for a successful adoption. The interviewees' responses place major importance to the information about the child. This is crucial when making decisions for adoption, as well as when responding to the child's needs and giving answers to the child when he is building his own identity. Adoptive family desires, needs and expects help and support after adoption when facing different challenges. The interviewees emphasized that they expect support mostly from programme that carried out the preparation for adoption. They highly value professional advice and the opportunity to meet other social parents and adopted children. They perceive cooperation with the social work centre as desired especially for the exchange of information regarding the biological origin of the child and for connection between the child's biological and adoptive family.
V magistrski nalogi smo raziskovali dejavnike vpliva na (ne)uspešnost posvojitve: pripravo na posvojitev, informacije o otroku in strokovno podporo po posvojitvi. Rezultati raziskave so pokazali, da je med najpomembnejšimi varovalnimi dejavniki uspešne posvojitve otroka vsebinsko, časovno in metodološko ustrezno opredeljena priprava na posvojitev. Odgovori intervjuvancev so dali velik pomen informacijam o otroku, ki so pomembne pri odločanju za posvojitev kot tudi za ustrezno odzivanje na otrokove potrebe in odgovore otroku v času oblikovanja njegove lastne identitete. Družina z izkušnjo posvojitve želi, potrebuje in tudi pričakuje pomoč in podporo po posvojitvi ob različnih izzivih, s katerimi se srečuje. Udeleženi v raziskavi so poudarili, da največ pomoči in podpore pričakujejo od programa, kjer so bili v pripravi na posvojitev in kjer predvsem cenijo strokovne nasvete in možnost srečevanja z drugimi socialnimi starši in posvojenimi otroki, sodelovanje s centrom za socialno delo pa vidijo kot zaželeno, predvsem v vlogi posredovalca informacij o biološkem izvoru otroka ter hkrati možnega povezovalca med otrokovo biološko in socialno družino.
114404
Industrijski razvoj je prinesel vse večje povpraševanje po 3D merilnih sistemih. Ena od sodobnih in pogosto uporabljenih tehnik je sestavljena iz obrobnih projekcij, ki jih odda projektor in zajame kamera. Odlikuje ga hitrost in natančnost zajemanja 3D slik. Za izboljšanje rezultatov je potrebno opraviti kalibracijo celotnega merilnega sistema. Kalibracija kamere je dobro raziskan in pojasnjen postopek, ki doseže odlične rezultate. Kalibracija projektorja se obravnava kot kalibracija povratne kamere, ki ni povsem primerna, ker optični odmik projektorja povzroča netočno kalibracijo. Da bi dosegli večjo natančnost kalibracije večina člankov pristop kamero in projektor kot kombiniran sistem, ki vodi do bolj ali manj natančne rezultate iz različnih kalibracijskih tehnik. Pristopi kalibracije so razdeljeni na gradnjo lookup tabel s popravki za vsako ločeno slikovnih pik in parametrični model popačenja, ki uporablja matematične modele radialne in tangencialno popačenje, da se popravi vsak piksel. Pristopi se razlikujejo po natančnosti, hitrosti in udobju merjenja in rezultatov ali vrsto dodatne opreme v sistemu merjenja.
Industrial development has brought increasing demand for 3D measurement systems. One of the modern and commonly used techniques consists of fringe projections cast by projector and captured by camera. It is distinguished by its speed and accuracy of capturing 3D images. In order to improve its results it is necessary to perform calibration of the entire measurement system. Camera calibration is well-researched and explained process achieving excellent results. Projector calibration is regarded as the calibration of the reverse camera, which is not quite suitable because optical offset of the projector and causes inaccurate calibration. To achieve greater calibration accuracy most articles approach camera and projector as combined system which leads to more or less precise results from different calibration techniques. Calibration approaches are divided in to construction of lookup tables with corrections for each separate pixel and parametric distortion model which uses mathematical models of radial an tangential distortion to correct each pixel. Approaches differ in accuracy, speed and convenience of measurement and results or the type of additional equipment in the measurement system.
Razvoj industrije je prinesel vse večje povpraševanje po merjenju in zaznavanju površin s 3D-merilniki. Ena izmed modernih in vse bolj pogosto uporabljenih tehnik je metoda merjenja površine s projiciranjem fazno zamaknjenih sinusnih vzorcev, ki jih zajemamo s kamero. Odlikuje jo hitrost in natančnost zajemanja 3D-oblike površine. Za izboljšanje rezultatov je potrebno izvesti kalibracijo celotnega merilnega sistema. Kalibracija kamere je dobro raziskan in uveljavljen postopek, ki dosega odlične rezultate. Kalibracijo projektorja raziskovalci obravnavajo kot inverzno kamero, kar zaradi zamika optične linije ali netelecentričnosti projektorja privede do netočnosti kalibracije. Za doseganje večje natančnosti kalibracije večina člankov obravnava kamero in projektor kot skupen sistem, ki pri različnih metodah kalibracije privede do bolj ali manj natančnih rezultatov. Pristopi h kalibriranju opisane metode se delijo na tabelarični pristop korigiranja vsake točke posebej in parametrični pristop korigiranja točk s funkcijskim popisom tangencialne in radialne distorzije. Pristopa se poleg metode razlikujeta tudi v natančnosti rezultatov, trajanju obdelave podatkov in po morebitnih dodatnih elementih v merilnem sistemu.
109244
Obstaja večja potreba po proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije, kot so sonce, plima in veter vsak dan. Energija iz obnovljivih virov energije se proizvaja občasno in zato zahteva ustrezen sistem za shranjevanje energije za shranjevanje. Doslej so se Na-ionske baterije pokazale potencial, ki se uporablja v stacionarnih sistemih za shranjevanje energije namesto Li-ionskih baterij. Zaradi visoke vsebnosti natrija v zemeljski skorji imajo Na-ionske baterije potencial za nizke proizvodne stroške in stalno proizvodnjo. Prenos znanja, pridobljenega z Li-ionskimi baterijami, je privedel do razvoja dobrih katodnih materialov. Grafit v komercialnih Li-ionskih baterijah ne more biti uporabljen v Na-ionu in to vodi v iskanje anodnega materiala. V diplomskem delu smo iz izrabljenih kavnih zrn sintetizirali trdi ogljik in ga preizkusili, da bi določili možnost uporabe kot anodni material v Na-ionskih baterijah. Trdi ogljik smo sintetizirali pri različnih temperaturah (900 ° C, 1200 ° C, 1400 ° C in 1600 ° C). Material smo analizirali z XRD, Ramanom in SEM, da bi prikazali povezavo med temperaturo karbonizacije in strukturo materiala. S testiranjem pridobljenih materialov smo polcelice sestavili za elektro-kemijsko testiranje, kjer smo celice večkrat napolnili in izpraznili, da bi ugotovili obnašanje sintetiziranega materiala med cikliranjem. Na podlagi strukturne analize in rezultatov elektro-kemijskih testov je bilo izvedeno, da ima trdi ogljik, sintetiziran iz izrabljene kave, potencial za uporabo v Na-ionskih baterijah. Na podlagi rezultatov, material, sintetiziran pri 1200 ° C.
There is a greater need for the production of electric energy from renewable energy sources like sun, tide and wind every day. Energy from renewable energy sources is produced intermittently and therefore requires a suitable energy storage system to store it. So far, Na-ion batteries have shown potential to be used in stationary energy storage systems instead of Li-ion batteries. Due to the high content of sodium in Earth's crust Na-ion batteries have the potential for low production cost and continuous manufacturing. Transferring the knowledge gained with Li-ion batteries has lead to the development of good cathode materials. Graphite in commercial Li-ion batteries can not be used in Na-ion and this leads to the search of anode material. In this thesis hard carbon was synthesized from spent coffee grounds and was tested to determine the possibility to be used as anode material in Na-ion batteries. Hard carbon was synthesized at different temperatures (900°C, 1200°C, 1400°C and 1600°C). Material was analyzed with XRD, Raman and SEM to show the connection between the temperature of carbonization and the structure of the material. With obtained material testing half cells were assembled for electro-chemical testing, where the cells were charged and discharged repeatedly to determine the behaviour of synthesized material during cycling. Based on structure analysis and electro-chemical test results it was conducted that hard carbon synthetized from spent coffee grounds has the potential for usage in Na-ion batteries. Based on the results, material synthetized at 1200°C shows the best properties.
Potreba po pridobivanju električne energije izobnovljivih virov energije, kot sta sonce, veter in plimovanje, postaja čedalje pomembnejše. Pridobivanje energije iz obnovljivih virov energije ni konstantno, za shranjevanje električne energije so potrebni stacionarni akumulatorji, za katere so se Na-ionski akumulatorji izkazali kot dobra alternativa Li-ionskim akumulatorjem. Natrija je v zemeljski skorji veliko, kar pomeni nižjo ceno in trajnostno proizvodnjo te zvrsti akumulatorjev. S prenosom znanja o Li-ionskih akumulatorjih je bilo doseženega precej uspeha pri razvijanju katodnega materiala. Za anodni material se v Na-ionskih akumulatorjih ne more uporabljati čisti grafit, ki je standardni material za Li-ionske akumulatorje. V magistrski nalogi sem sintetizirala trdi ogljik iz kavnih usedlin in ga testirala z namenom ugotovitve ustreznosti pri uporabi v Na-ionskih akumulatorjih. Trdi ogljik sem sintetizirala pri različnih temperaturah (900°C, 1200°C, 1400°C in 1600°C). Pridobljeni material sem analizirala z XRD, Raman in SEM. Z analizo sem podala povezavo med temperaturo karbonizacije in strukturo materiala. S pridobljenim materialom sem sestavila testne laboratorijske celice za elektrokemijske meritve. Analiza je potekala po vnaprej določenem programu polnjenja in praznjenja, s katerim sem določila karakteristike shranjevanja natrija v sintetiziranih vzorcih. Glede na analizo strukture materiala in elektrokemijske teste sem ugotovila, da ima trdi ogljik sintetiziran iz kavnih usedlin potencial za uporabo kot anodni material v Na-ionskih akumulatorjih. Struktura materiala sintetiziranega pri 1200°C ima na podlagi analize in elektrokemijskih testov, med testiranimi materiali najboljše lastnosti.
124415
V diplomskem delu je predstavljeno načrtovanje in razvoj krmilnega sistema za proizvodno linijo, ki je sestavljena iz petih postaj, vsaka izmed postaj pa opravlja svojo funkcijo v liniji obdelave, transporta in skladiščenja obdelovancev. V drugem poglavju je razloženo delovanje modularnega proizvodnega sistema za vsako posamezno postajo. Razloženo je tudi delovanje senzorjev in aktuatorjev, nameščenih na postajah. Tretje poglavje je namenjeno programirljivim logičnim krmilnikom, v katerem je razložen del standarda IEC 61131, ki določa njihovo celotno zasnovo. V tem delu standarda smo se osredotočili na programske jezike. V poglavju je opisana tudi implementacija programirljivih logičnih krmilnikov, njihova obravnava vhodov in izhodov, uporaba časovnikov, na koncu pa še Siemens S7 1200 PLC, ki se uporablja za vodenje procesov. V četrtem poglavju je razložena programska oprema portala TIA, ki se uporablja za programiranje Siemensovega krmilnika, ter njegova funkcionalnost in uporaba pri implementaciji programiranja PLC. V petem poglavju je predstavljeno programiranje modularnega proizvodnega sistema. Najprej je opisana struktura uporabniškega programa na vseh petih postajah, nato je predstavljena tabela spremenljivk, ki se uporabljajo pri programiranju PLK, na koncu poglavja pa so predstavljeni deli strukture uporabniškega programa za vsako postajo posebej.
The thesis presents a design and development of control system for a production line, which consists of five stations. Each of the stations performs its function in the line of processing, transport and storage of workpieces. In the second chapter, we explain the operation of the modular production system for each separate station. Sensors and actuators installed on stations are explained as well. The third chapter is intended for programmable logic controllers. It explains the part of the IEC 61131 standard, which sets out their overall design. In this part of the standard, we focused on programming languages. The chapter also explains implementation of programmable logic controllers, their addressing of inputs and outputs, the use of timers, and in the end, Siemens S7 1200 PLC, which is used for proces control. The fourth chapter explains the TIA portal software, which is used to programme the Siemens controller as well as its functionality and usage in the implementation of the PLC programming. In the fifth chapter, we present the programming of a modular production system. At first, the structure of the user program on all five stations is described. Then, we explain the table of variables used for programming the PLC. In the end of the chapter, parts of the user program structure for each station separately are presented.
Diplomsko delo obravnava področje izdelave avtomatizacije za proizvodno linijo s petimi postajami. Vsaka od postaj opravlja svojo funkcijo v liniji obdelave, transporta in skladiščenja obdelovancev. V drugem poglavju smo razložili delovanje modularnega proizvodnega sistema po vsaki postaji posebej. Poleg tega smo predstavili senzorje in aktuatorje, ki so nameščeni na postajah. Tretje poglavje je namenjeno programirljivim logičnim krmilnikom. V njem je razložen del standarda IEC 61131, ki predpisuje njihovo celotno zasnovo. Mi smo se osredotočili na predpise glede programskih jezikov. Poleg tega je v tem poglavju razloženo tudi izvajanje programirljivih logičnih krmilnikov, naslavljanje vhodov in izhodov, uporaba časovnikov in na koncu poglavja še PLK Siemens S7 1200, s katerim se vodenje sistema izvaja. V četrtem poglavju je razložena programska oprema TIA portal, ki se uporablja za programiranje PLK Siemens S7 1200 ter njena funkcionalnost in uporaba pri realizaciji programiranja. V petem poglavju je predstavljeno programiranje modularnega proizvodnega sistema. Najprej je po delih prikazana zgradba uporabniškega programa na vseh petih postajah. Zatem je razložena tabela spremenljivk, ki se uporablja za programiranje PLK. Na koncu pa so predstavljeni še deli zgradbe programa za vsako postajo posebej.
94839
Rak ostaja eden od vodilnih vzrokov umrljivosti po vsem svetu, saj je njegovo zdravljenje eden največjih izzivov sodobne medicine zaradi kompleksne biologije rakavih celic. V zadnjih desetletjih se je protein toplotnega šoka 90 (Hsp90) izkazal za izjemno obetavno tarčo za razvoj novih, selektivnih protitumorskih sredstev. Molekularni chaperone Hsp90 je odgovoren za pravilno zorenje in delovanje več kot dvesto različnih celičnih proteinov, od katerih so mnogi vključeni tudi v signalne poti, ki vodijo v raka. S farmakološkim zaviranjem proteina Hsp90 lahko povzročimo hkratno razgradnjo različnih onkogenov in mutiranih proteinov, s čimer hkrati blokiramo več signalnih poti karcinogeneze, kar vodi do smrti rakavih celic. Prvi znani inhibitorji Hsp90 so interagirali z vezavnim mestom ATP na N-terminalni domeni proteina, vendar večinoma inducirajo odziv toplotnega šoka, ki vodi do toksičnosti ali neučinkovitosti terapije. Zaradi omejenega terapevtskega potenciala teh inhibitorjev je bilo odkritje alosteričnega vezavnega mesta na C-terminalni domeni proteina ključnega pomena. Ker mehanizem delovanja inhibitorjev C-terminalne domene Hsp90 ni povezan z indukcijo odziva toplotnega šoka, je C-terminalna domena postala nova pomembna tarča za razvoj protitumorskih agentov. V okviru magistrske naloge smo uspešno sintetizirali šest novih potencialnih 3,4-diklorobenzenskih alosteričnih inhibitorjev Hsp90 C-terminalne domene, ki smo jih pripravili s spreminjanjem referenčne spojine. Da bi poglobili poznavanje razmerja med strukturo in delovanjem, smo vlogo hidroksilne skupine na piperidinskem obroču v distančniku preučili z uvedbo amidne vezi, ki je bila uvedena tudi med centralna obroča. Zamenjali smo tudi morfolinski obroč s piperidinom in raziskali vpliv različnih substituentov na zaviralno aktivnost spojin s spreminjanjem baznega centra. S spreminjanjem dolžine verige med centralnim fenolom in baznim centrom smo ovrednotili tudi vpliv razdalje na zaviralno aktivnost analogov. Nato smo vse končne sintetizirane spojine ovrednotili s testom MTS za njihov vpliv na proliferacijo rakavih celic, pri čemer smo uporabili celične linije človeškega raka jeter HepG2 in raka dojke MCF-7 kot in vitro modele. Rezultati biološkega testiranja so pokazali, da je vseh šest končnih spojin zaviralo proliferacijo celic, le spojina 13 (IC50 (HepG2) = 10.7 - M, IC50 (MCF-7 = 8.7 - M) pa je pokazala bolj močno antiproliferativno aktivnost v primerjavi z referenčno spojino (IC50 (HepG2) = 24.7 - M), IC50 (MCF-7) = 44.7 - aktivnost. Rezultati magistrskega dela predstavljajo pomemben prispevek k razumevanju strukturno- razmerja in prispevajo k nadaljnji optimizaciji zaviralcev z izboljšanim antiproliferativnim delovanjem.
Cancer remains one of the leading causes of mortality worldwide, since its treatment is one of the greatest challenges of modern medicine due to the complex biology of cancer cells. In recent decades, heat shock protein 90 (Hsp90) has proven to be an extremely promising target for the development of a new, selective antitumour agents. The Hsp90 molecular chaperone is responsible for the proper maturation and function of more than two hundred different cellular proteins, many of which are also involved in the signalling pathways that lead to cancer. By pharmacologically inhibiting the Hsp90 protein, we can cause the simultaneous degradation of various oncogenes and mutated proteins, thereby simultaneously blocking multiple carcinogenesis signalling pathways, leading to cancer cell death. The first known Hsp90 inhibitors have interacted with the ATP binding site at the N-terminal domain of the protein, but these mostly induce a heat shock response leading to toxicity or ineffectiveness of therapy. Due to the limited therapeutic potential of these inhibitors, the discovery of an allosteric binding site at the C-terminal domain of the protein was crucial. Because the mechanism of action of Hsp90 C-terminal domain inhibitors is not related to the induction of a heat shock response, the C-terminal domain has become a new important target for the development of antitumor agents. As part of the master's thesis, we successfully synthesized six new potential 3,4-dichlorobenzene-based allosteric Hsp90 C-terminal domain inhibitors, which were prepared by modifying the reference compound. In order to deepen the knowledge about the structure-activity relationship, the role of the hydroxyl group on the piperidine ring in the spacer was studied by introducing an amide bond, which was also introduced between the two central rings. We also replaced the morpholine ring with piperidine and investigated the effect of various substituents on the inhibitory activity of the compounds by modifying the basic center. By varying the chain length between the central phenol and the basic center, we also evaluated the effect of distance on the inhibitory activity of the analogues. Subsequently, all final synthesized compounds were evaluated by the MTS test for their effect on cancer cell proliferation, using the human liver cancer HepG2 and breast cancer MCF-7 cell lines as in vitro models. The collected results of biological testing showed that all six final compounds inhibited cell proliferation, but only compound 13 (IC50(HepG2) = 10.7 μM, IC50(MCF-7) = 8.7 μM) displayed more potent antiproliferative activity compared to the reference compound (IC50(HepG2) = 24.7 μM, IC50(MCF-7) = 44.7 μM). The results of the master's thesis represent an important contribution to the understanding of the structure-activity relationship and contribute to further optimization to inhibitors with improved antiproliferative activity.
Rakava obolenja ostajajo eden vodilnih vzrokov umrljivosti prebivalstva po vsem svetu, saj njihovo zdravljenje zaradi zapletene biologije rakave celice predstavlja enega največjih izzivov sodobne medicine. V zadnjih desetletjih se je kot izjemno obetavna tarča za razvoj novih, selektivnih protitumornih učinkovin izkazal protein toplotnega šoka 90 (Hsp90). Šaperon Hsp90 je odgovoren za pravilno zorenje in delovanje več kot dvesto različnih celičnih proteinov, med katerimi pa jih je mnogo udeleženih tudi v signalnih poteh, ki vodijo v nastanek raka. S farmakološkim zaviranjem Hsp90 lahko povzročimo hkratno razgradnjo različnih onkogenov in mutiranih proteinov, s čimer blokiramo več signalnih poti kancerogeneze, kar vodi v smrt rakavih celic. Prvi znani zaviralci Hsp90 so delovali preko vezave v vezavno mesto za ATP na N-končni domeni proteina, vendar je njihova slabost, da v večini sprožijo odziv toplotnega šoka, kar vodi v toksičnost oz. neučinkovitost terapije. Zato je bilo ključno odkritje alosteričnega vezavnega mesta na C-končni domeni Hsp90. Ker mehanizem delovanja zaviralcev C-končne domene proteina Hsp90 ni povezan z indukcijo odziva toplotnega šoka, je C-končna domena postala nova pomembna tarča razvoja protitumornih učinkovin. V sklopu magistrske naloge smo uspešno sintetizirali šest novih potencialnih 3,4-diklorobenzenskih alosteričnih zaviralcev C-končne domene proteina Hsp90, ki smo jih pripravili z modifikacijo referenčne spojine. Z namenom poglobitve poznavanja odnosa med strukturo in delovanjem smo vlogo hidroksilne skupine na piperidinskem obroču v distančniku proučevali z uvedbo amidne vezi, ki smo jo med drugim vpeljali tudi med oba osrednja obroča. Prav tako smo morfolinski obroč zamenjali s piperidinskim in z modifikacijo bazičnega centra raziskali vpliv različnih substituentov na delovanje spojin. S spreminjanem dolžine verige med osrednjim fenolom in bazičnim centrom smo obenem ovrednotili tudi vpliv razdalje na delovanje analogov. Vsem končnim spojinam smo s testom MTS ovrednotili njihov vpliv na proliferacijo rakavih celic, pri čemer smo kot in vitro model uporabili človeški celični liniji raka jeter HepG2 in raka dojk MCF-7. Zbrani rezultati biološkega testiranja so pokazali, da vseh šest končnih spojin zavira proliferacijo celic, vendar ima le spojina 13 (IC50(HepG2) = 10,7 μM, IC50(MCF-7) = 8,7 μM) močnejše antiproliferativno delovanje v primerjavi z referenčno spojino (IC50(HepG2) = 24,7 μM, IC50(MCF-7) = 44,7 μM). Rezultati magistrske naloge predstavljajo pomemben doprinos k razumevanju odnosa med strukturo in delovanjem alosteričnih zaviralcev Hsp90 ter prispevajo k nadaljnji optimizaciji do spojin z izboljšanim antiproliferativnim delovanjem.
122412
Lasersko inducirane periodične površinske strukture (LIPSS) lahko izdelamo v enem koraku na kovinah, polprevodnikih ali dielektrikih. Ker omogočajo bistveno izboljšanje površinskih funkcionalnosti, so predmet intenzivnih raziskav. V diplomskem delu smo uporabili nanosekundni vlakenski laser s spremenljivim trajanjem impulza in valovno dolžino 1060 nm. Laserski sistem smo nadgradili s polarizatorjem in tako dokazali, da je na ta način mogoče dobiti LIPSS brez uporabe dragih ultrakratkih laserskih sistemov. Ta novi pristop bo bistveno razširil možnosti za izvedbo te vrste laserskega mikrostrukturiranja na različna industrijska področja. S pulzi smo obsevali nerjavno jeklo. Najprej smo izmerili prag fluence za materialno ablacijo; v našem primeru znaša 3,7 J / cm2. Nato smo preverili, kako različne smeri označevanja, povprečna moč laserja in položaj vzorca izven goriščne lege vplivajo na nastanek LIPSS. Rezultati kažejo, da se LIPSS pojavi, ko je fluenca vrha znotraj 0,9 & # 61485; 1,4-krat od praga za materialno ablacijo. V tem primeru je perioda LIPSS približno enaka valovni dolžini laserja. V večini primerov orientacija LIPSS ni odvisna od smeri teksturiranja. Vendar pa obstajajo določeni parametri, kjer se orientacija LIPSS spreminja s smerjo teksturiranja. Pokazali smo tudi, da so periodične strukture bolj izrazite, ko je vzorec postavljen nekoliko izven fokusa. Kot primer površinske funkcionalizacije smo ocenili barve, ki se pojavljajo na površini zaradi LIPSS. Ključni zaključek diplomskega dela je dokaz, da lahko nanosekundni vlakenski laser uporabimo tudi za funkcionalizacijo površin z LIPS. To odpira nove možnosti za tehnološke preboje na številnih področjih, kjer so stroški površinske obdelave ključnega pomena.
Laser-induced periodic surface structures (LIPSS) can be produced in a single step on metals, semiconductors or dielectrics. Since they allow a significant improvement of the surface functionalities, they are a subject of an intensive research. In this thesis, we used a nanosecond fiber laser having variable pulse duration and a wavelength of 1060 nm. We upgraded the laser system by a polarizer to demonstrate that in this way it is possible to obtain LIPSS without the use of expensive ultrashort laser systems. This new approach will significantly expand the possibilities for implementation of this kind of laser microstructuring into different industrial areas. By pulses we irradiated the stainless steel. Firstly, we measured the fluence threshold for material ablation; in our case it equals 3,7 J/cm2. Then, we examined how different marking directions, the average laser power and the position of the sample out of the focal position influence the LIPSS formation. The results show that LIPSS occurs when the peak fluence is within 0.91.4 times of the threshold for material ablation. In this case, LIPSS has a period roughly equal to the laser wavelength. In most cases LIPSS orientation does not depend on the texturing direction. However, there are certain parameters where LIPSS orientation changes with the texturing direction. We have also shown that the periodic structures are more pronounced when the sample is positioned slightly out of the focus. As an example of surface functionalization, we evaluated the colors appearing on the surface due to LIPSS. A key thesis conclusion is the proof that a nanosecond fiber laser can also be used to functionalize the surfaces with LIPSS. This opens up new possibilities for technological breakthroughs in many areas where the costs of surface processing are of key importance.
Lasersko povzročene periodične površinske strukture (LIPSS) je mogoče izdelati v enem koraku tako na kovinah, kot na polprevodnikih ali dielektrikih. Ker je z njimi mogoče pomembno izboljšati funkcionalnost površin, so predmet številnih raziskav. V nalogi smo nanosekuni vlakenski laser s spremenljivo dolžino bliskov in valovno dolžino 1060 nm nadgradili s polarizatorjem. Pokazali smo, da je na ta način mogoče izdelati LIPSS brez uporabe dragih laserskih sistemov z ultrakratkimi bliski, kar pomembno širi možnosti za implementacijo tovrstnega laserskega mikrostrukturiranja na različna industrijska področja. Z laserjem smo osvetljevali nerjavno jeklo in določili fluenco praga za ablacijo, ki v našem primeru znaša 3,7 J/cm2. Raziskali smo tudi, kako različne smeri označevanja, povprečna moč bliskov in pozicija obdelovanca glede na gorišče laserskega snopa vplivajo na nastanek LIPSS. Rezultati kažejo, da LIPSS nastane, ko fluenca v sredini pasu laserskega snopa doseže vrednosti med 0.9 in 1.4 kratnikom fluence praga za ablacijo. Pri tem so nastale površinske strukture s periodo okoli valovne dolžine. V večini primerov so bile neodvisne od smeri označevanja, so se pa ob določeni kombinaciji parametrov pojavile tudi izjeme, kjer so bile strukture vzporedne s smerjo označevanja. Pokazali smo tudi, da so nastale periodične strukture bolj izrazite, če vzorec izmaknemo iz gorišča. Na koncu smo ovrednotili tudi barve, ki se na površini pojavijo zaradi LIPSS. Ključna ugotovitev naloge je, da je tudi nanosekundni vlakenski laser mogoče uporabiti za funkcionalizacijo površin z LIPSS, kar odpira nove možnosti za tehnološki preboj na številnih področjih, kjer je cena obdelave površin ključnega pomena.
92964
V začetku 21. stoletja so se svetovne potrebe po jeklu začele strmo povečevati, kar je privedlo do rasti cen surovin. Jeklarji si prizadevajo za optimizacijo postopka taljenja jekla in iščejo rešitve v sodobnejših konfiguracijah talilnih peči z večjo učinkovitostjo. Poleg izgradnje novih izboljšanih elektroobločnih peči si jeklarska industrija prizadeva za optimizacijo delovanja obstoječih sistemov. V diplomskem delu je predstavljen postopek razvoja orodja za avtomatsko generiranje optimiziranih talilnih profilov jekla v elektroobločni peči. V prvem delu smo se osredotočili na predstavitev elektroobločne peči, njenih podsistemov in pojavov, ki se pojavljajo znotraj peči. Ta del je ključnega pomena za razumevanje problema, delo se poskuša rešiti. Drugi del zajema analizo podatkovne baze, ki vsebuje podatke o obratovanju elektroobločne peči, z namenom odkrivanja vhodno-izhodnih odnosov procesa in pridobivanja znanja o lastnostih posameznih spremenljivk v podatkovni bazi. Predlagamo model, ki generira nove talilne profile glede na specificirano polnjenje elektroobločne peči. Povezave med stroški so bile pojasnjene z različnimi ukrepi podobnosti, v zadnjem delu pa je predstavljen grafični uporabniški vmesnik, ki združuje funkcionalnost raziskovanja baze podatkov, preučuje vedenje različnih ukrepov podobnosti med stroški in avtomatsko generiranje jeklenih talilnih profilov.
In the beginning of the 21st century, world steel needs began to rise steeply, which led to a rise in raw material prices. Steelmakers strive to optimize the steel melting process and are looking for solutions in more modern configurations of melting furnaces with better efficiency. In addition to the construction of new improved electric arc furnaces, the steel industry is aiming to optimize the operation of existing systems. The thesis presents the procedure of developing a tool for automatic generation of optimized steel melting profiles in an electric arc furnace. In the first part, we focus on presenting the electric arc furnace, its subsystems and the phenomena occurring inside the furnace. This part is crucial to understanding the problem, the work is trying to solve. The second part covers the analysis of the database, containing operational data of the electric arc furnace, in order to detect the input-output relations of the process and to acquire knowledge about the properties of individual variables in the database. We propose a model that generates new melting profiles in relation to the specified charging of an electric arc furnace. The relations between the charges were explained by different similarity measures. In the last part of the thesis we present a graphical user interface that combines the functionality of exploring the database, examining the behavior of various similarity measures between charges, and automatic generation of steel melting profiles.
Svetovne potrebe po jeklu so začele, z vstopom v 21. stoletje, strmo naraščati, kar je privedlo do porasta cen surovin. Jeklarne stremijo k optimizaciji procesa taljenja jekla in rešitve iščejo v modernejših konfiguracijah talilnih peči z boljšimi izkoristki. Poleg gradnje novih izboljšanih elektro obločnih peči se jeklarska industrija posveča tudi optimizaciji delovanja obstoječih sistemov. Delo predstavlja postopek razvoja orodja za avtomatsko generiranje optimiziranih profilov taljenja jekla v elektro obločni peči. V prvem delu se posvetimo spoznavanju z elektro obločno pečjo, njenimi podsistemi in pojavi znotraj te. Ta del je ključen za razumevanje problema, ki ga poskuša delo reševati. Drugi del zajema analizo podatkovne baze o obratovanju elektro obločne peči, z namenom odkrivanja vhodno-izhodnih relacij procesa in pridobivanja znanj o lastnostih posameznih spremenljivk v podatkovni bazi. Predlagamo model, ki ob znanem zalogu elektro obločne peči predlaga nove profile taljenja. Relacije med zalogi smo pojasnjevali z različnimi merami podobnosti. V zadnjem delu magistrske naloge predstavimo grafični vmesnik, ki združuje funkcionalnosti pregledovanja podatkovne baze, preverjanja delovanja različnih mer podobnosti med zalogi in avtomatskega generiranja profilov taljenja jekla.
100775
V prispevku je obravnavano posebno področje obveznega zdravstvenega zavarovanja. Osredotoča se na obravnavo pacientov brez obveznega zdravstvenega zavarovanja, tj. skupine, ki je izključena iz sistema, ki sicer velja za javni zdravstveni sistem, ali pa ima do njega težave. Raziskovalno jedro diplomskega dela je analiza odgovorov zdravstvenih delavcev, ki ponujajo vpogled v njihovo odločanje, dileme in vedenje ob srečanju z nezavarovanimi pacienti. S tega vidika skuša nasloviti, razumeti in kontekstualizirati njihov položaj v odnosu do sistema - z njegovimi ovirami - in ljudmi. V tem okviru predstavlja tisto, kar je že bilo navedeno - problem nezavarovanja je veliko širši in kompleksnejši, kot se morda zdi. Zgodbe in situacije posameznikov brez zavarovanja so drugačne, kot so odzivi in reakcije zdravstvenih delavcev; medtem ko se nekateri morda odločijo za brezplačno zdravljenje, drugi pa ne. V prispevku želimo predstaviti tudi pomen pro bono ambulant in sledimo predlogom tujih avtorjev za dodatno izobraževanje zdravstvenih delavcev. Dodaten problem, ki ga izpostavlja, je dejanska potreba po dodatnem zdravstvenem zavarovanju, upoštevajoč sistem javnega zdravstvenega varstva.
This paper addresses a specific area of compulsory health insurance. It focuses on the treatment of patients without compulsory health insurance, a group which is excluded from what is otherwise considered a public health system or has difficulties accessing it. Its research core consists of an analysis of responses from healthcare workers, which offer an insight into their decision-making, as well as their dilemmas and behaviour when meeting uninsured patients. From this perspective, it tries to address, understand and contextualize their position in relation to the system – with its barriers – and people. In this frame, it represents what has already been stated – the problem of uninsurance is much broader and more complex as it may seem. Stories and situations of individuals without insurance are different, as are responses and reactions from healthcare workers; while some might opt for free treatment, others might not. This paper also strives to present the importance of pro bono clinics and follows the suggestion of foreign authors for additional education of healthcare workers. An additional problem that it points out is the actual necessity for additional health insurance, considering the system of public health protection.
Diplomsko delo analizira obravnavo pacientov brez obveznega zdravstvenega zavarovanja, skupine, ki je iz sicer domnevno javno dostopnega zdravstvenega sistema izključena oziroma ji je dostop do slednjega otežen ali celo onemogočen. Njegovo raziskovalno jedro je sestavljeno iz analize odgovorov zdravstvenih delavcev, ki ponujajo vpogled v njihovo odločanje, dileme in ravnanje v situacijah, ko se srečajo z nezavarovanimi pacienti. Skozi prizmo tega poskuša nasloviti, razumeti in kontekstualizirati položaj zdravstvenih delavcev na stičišču med samim sistemom – s pripadajočimi omejitvami – in ljudmi. Naloga tako predstavlja to, kar so izpostavljali že drugi, namreč, da je problem nezavarovanosti veliko večji in bolj kompleksen, kot se zdi na prvi pogled. Tako kot so različne situacije in zgodbe posameznikov, ki iz različnih razlogov niso zdravstveno zavarovani, so različni tudi odzivi in reakcije zdravstvenih delavcev; medtem ko nekateri sprejmejo odločitev za brezplačno obravnavo, je drugi ne. Delo obenem predstavi pomen pro bono ambulant in predlog za dodatna izobraževanja bodočih zdravstvenih delavcev po vzoru tujih avtorjev. Dodaten problem, ki ga izpostavlja, je dejanska nujnost sklenitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja glede na sistem javnega zdravstvenega varstva.
139960
V magistrskem delu bom predstavil zakonodajo za najemne pogodbe sklenjene na podlagi posebnega zakona za poslovne nepremičnine in jo primerjal s splošno pravno ureditvijo najemnih pogodb, sklenjenih na podlagi Obligacijskega zakonika. Zakon za poslovne nepremičnine je pred kratkim prenehal veljati, vendar še vedno velja za najemne pogodbe sklenjene pred omenjeno odpovedjo. Vključil bom tudi različne sodne odločbe in primere, da bi ovrednotil nekatere zakonske določbe, ki so med strankami, ki sklepajo gospodarsko najemno pogodbo, večinoma sporne. Osredotočila se bom predvsem na prisilne pravne določbe, ki jih zakon vsebuje za poslovne nepremičnine in jih ovrednotila s pomočjo ustreznih sodnih primerov. V diplomski nalogi bom vključila tudi podobno zakonodajo iz tujih držav in jo primerjala z Zakonom o poslovnih nepremičninah. izbrala sem države nekdanje Jugoslavije (Hrvaško, Črno goro in Srbijo), saj te države izhajajo iz podobnega družbeno-pravnega okolja. Predvsem z omenjeno primerjavo bom predstavila nekatere sodobne načine za zakonsko urejanje poslovnih najemnih pogodb, saj ima Zakon o poslovnih nepremičninah relativno dolg obstoj brez kakršnih koli strukturnih sprememb oziroma dopolnitev. Kot že omenjeno v zgornjem odstavku, je Zakon o poslovnih prostorih pred kratkim prenehal veljati brez nove zakonodaje, ki bi zakonsko urejala pogodbe o poslovnem najemu. Od 19. junija 2021 so pogodbe o poslovnem najemu urejene le še s splošnim Obligacijskim zakonikom. Namen magistrskega dela je zato predvsem predstaviti in ovrednotiti obstoječo zakonodajo za pogodbe o poslovnem najemu v Republiki Sloveniji. Zaradi zelo specifičnega predmeta najema (poslovna stavba ali poslovni prostor) bom poskušala oceniti potrebo po konkretni zakonodaji in predstaviti prednosti in slabosti takšne zakonodaje. Ker je predmet pogodbe o poslovnem najemu zelo specifičen, mora zakonodaja zagotoviti določene rešitve za zagotovitev pravne varnosti in enakopravnosti obeh pogodbenih strank, še posebej zaradi nedavne odpovedi Zakona o poslovnem najemu, se bo verjetno pojavila potreba po sprejetju novega in sodobnega zakona, ki bo pravno uredil poslovne najemne pogodbe v Republiki Sloveniji.
In this master’s thesis I shall present the legislation for lease agreements concluded based on the special Law for commercial properties, and shall compare this legislation with the general legal regulation of lease agreements concluded based on the Obligations Code. Law for commercial properties was recently terminated but it still applies for lease agreements concluded before the above-mentioned termination. I shall also include the different court rulings and cases, in order to evaluate some of the legal provisions which are mostly disputed between the parties who conclude a commercial lease agreement. I shall be particularly focused on the mandatory legal provisions included in the Law for commercial properties and shall evaluate them using the relevant court cases. In the thesis, I shall also include similar legislation from foreign countries and compare it with the Law for commercial properties. I picked the countries from the former Yugoslavia (Croatia, Montenegro, and Serbia) as these countries are coming from a similar social and legal environment. Especially with the above-mentioned comparison, I shall present some of the modern ways to legally regulate commercial lease agreements, as the Law for commercial properties has a relative long existence without any structural changes or amendments. As mentioned in the above paragraph, the Law for commercial premises was recently terminated without a new legislation which would legally regulate the commercial lease agreements. From 19th June 2021, commercial lease agreements are regulated only by the general Obligations Code. The purpose of this master’s thesis is therefore mostly to present and evaluate the current legislation for commercial lease agreements in Republic of Slovenia. Due to a very specific subject of the lease (commercial building or commercial space), I shall try to evaluate the need for a specific legislation and present the advantages and disadvantages of such legislation. Since the subject of the commercial lease agreement is very specific, the legislation needs to provide certain solutions in order to ensure legal safety and equality of both contractual parties. Especially due to the recent termination of the Law for commercial properties, there shall probably be a need to adopt a new and modern law which shall legally regulate commercial lease agreements in Republic of Slovenia.
V magistrski nalogi bom predstavil posebnosti zakonskega urejanja najemne pogodbe po Zakonu o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih in jo vsebinsko primerjal z zakonsko ureditvijo zakupne pogodbe po Obligacijskem zakoniku. Sam ZPSPP je bil sicer z 52. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (SZ-1E) razveljavljen, vendar še vedno velja za najemna razmerja sklenjena pred razveljavitvijo. S pomočjo sodne prakse se bom skušal tudi opredeliti in vrednotiti nekatere zakonske določbe, ki so največkrat predmet nesporazumov med strankami najemne pogodbe za poslovne prostore. Še posebej se bom osredotočil na kogentne določbe, ki jih vsebuje ZPSPP, in se do njih s pomočjo sodne prakse poskušal vsebinsko odpredeliti in vrednotiti. Tekom magistrske naloge bom na nekaterih mestih vključil tudi primerjalnopravni vidik urejanja zakupnih razmerij za poslovne prostore in predstavil zakonsko urejanje iz tujih pravnih prostorov. Izbral sem si države iz področja nekdanje Jugoslavije (Hrvaška, Črna Gora in Srbija), ker prihajajo iz podobnega družbenega in pravnega okolja. Predvsem s pomočjo primerjalnopravnega vidika bom na nekaterih mestih v magistrski nalogi prikazal nekaj modernih rešitev zakonskega urejanja najema poslovnih prostorov, ker je ZPSPP po mojem mnenju nekatere dele najema poslovnih prostorov urejal nekoliko neprilagojeno trenutnemu pravnemu okolju in času, predvsem zaradi relativno visoke starosti samega ZPSPP, ki v zadnjem času ni bil deležen strukturnih sprememb ali dopolnitev. Kot je omenjeno že zgoraj se je zakonodajalec odločil ZPSPP razveljaviti brez sprejetja novega zakona, ki bi urejal materijo najema poslovnih prostorov. Od 19. junija 2021 naprej se tako za najem poslovnih prostorov uporabljajo samo splošne določbe Obligacijskega zakonika. Namen magistrske naloge je tako predvsem predstavitev in vrednotenje trenutne zakonske ureditve najema poslovnih stavb in prostorov, glede na trenutno pravno okolje in splošno urejanje zakupnih razmerij. Zaradi specifičnega predmeta najema (poslovna stavba ali poslovni prostor) bom poskusil predstaviti in vrednotiti prednosti ter slabosti posebnega zakonskega urejanja najema poslovnih prostorov, kajti najem nepremičnin v pravnem pogledu zahteva več zakonskega urejanja in usmeritev za zagotovitev pravne varnosti in enakopravnega položaja obeh strank pogodbenega razmerja. Prav zaradi nedavne razveljavitve se bo v prihodnosti lahko pojavila potreba po sklenitvi novega modernega zakona za najem poslovnih prostorov.
133158
Magistrsko delo raziskuje, kako mladi v obdobju odraščanja doživljajo in se spopadajo s psihopatologijo pri vrstniku. Osredotoča se na motnje hranjenja in veliko depresivno motnjo, ki v omenjenem obdobju močno vplivajo tako na posameznika z motnjo kot tudi na njegove prijatelje, sorojence in partnerje, ugotavlja prevladujoča stališča, ugotavlja, kakšno podporo potrebujejo zdravi vrstniki ob vrstnikovih težavah v duševnem zdravju ter ugotavlja, ali obstajajo razlike v načinu doživljanja in soočanja z obema motnjama. S pomočjo postopka utemeljene teorije je bilo analiziranih 12 polstrukturiranih intervjujev z udeleženci, torej zdravimi vrstniki. Podatki so bili razdeljeni v 6 glavnih kategorij z ustreznimi podkategorijami, katerih vsebina je bila uporabljena za ustvarjanje modela doživljanja in soočanja z vrstnikovo duševno motnjo v odrasli dobi. Model pokaže, da prijatelji, bratje in sestre ter partnerji, ki imajo tesen odnos z vrstnikom, ki trpi zaradi ene od obeh motenj, doživljajo prijetne občutke in čustva, kar ima za posledico konstruktivne in prosocialne stile spoprijemanja. Prav tako razumejo, da vrstnica in motnja nista eno in isto. Med epizodami s hudimi simptomi udeleženci doživljajo negativna čustva, ki vodijo v nekonstruktivne reakcije vrstniku z motnjo. Motnje hranjenja dodatno negativno vplivajo na doživljanje družinske dinamike. Pogledi na vzroke in zdravljenje motenj kažejo na visoko stopnjo pismenosti o duševnem zdravju med udeleženci. Udeleženci predvsem poudarjajo vlogo podpornega in spodbudnega okolja kot varnostnega ukrepa in ključnega dejavnika pri okrevanju. Nekatera stališča so specifična za motnje, npr. neodobravanje uporabe zdravil pri zdravljenju depresije. Poleg tega izražajo močno potrebo po podpori v obliki skupinske terapije, torej da jih slišijo tudi drugi, predvsem strokovnjaki s področja duševnega zdravja. Diplomsko delo opozarja na dejstvo, da so mladi v obdobju odraščanja, ki se pri vrstniku spoprijemajo z duševno motnjo, pogosto spregledani. Mnogi od njih so o tem govorili prvič. Avtor diplomskega dela predlaga, da se podporne skupine in svetovalni programi izboljšajo in pogosteje uporabijo za omenjeno skupino.
The Master thesis explores how young people in emerging adulthood experience and cope with psychopathology in a peer. It focuses on eating disorders and the major depressive disorder, which in the aforementioned period gravely affect both the individual with the disorder as well as their friends, siblings, and partners. It also sets out to identify prevalent attitudes, find out which type of support is needed by healthy peers in the face of a peer’s mental health problems, and to determine whether there are any differences in the way people experience and cope with both disorders. Using the grounded theory procedure, 12 semi-structured interviews with participants, i.e. healthy peers, were analyzed. The data was organized into 6 main categories with corresponding subcategories, the content of which was used to create the Model of Experiencing and Coping with a Peer’s Mental Disorder in Emerging Adulthood. The Model shows that the friends, siblings, and partners who have a close relationship with the peer suffering from one of the two disorders experience pleasant feelings and emotions, resulting in constructive and prosocial coping styles. They also understand that the peer and the disorder are not one and the same. During episodes featuring severe symptoms, the participants experience negative emotions, which lead to unconstructive reactions to the peer with the disorder. Eating disorders further negatively affect the experience of the family dynamics. The views on the causes and treatments of the disorders indicate a high level of mental health literacy among the participants. The participants primarily stress the role of a supportive and encouraging environment as a safety measure and key factor in recovery. They also support professional psychotherapy. Some attitudes are disorder-specific, e.g. the disapproval of medication use in depression treatment. Furthermore, they express a strong need for support in the form of group therapy, i.e. to be heard by others, particularly mental health professionals. The thesis draws attention to the fact that young people in emerging adulthood who are dealing with a mental disorder in a peer are often overlooked. Many of them spoke about it for the first time. The author of the thesis proposes that support groups and counselling programs be improved and employed more often for the group in question.
V magistrski študiji sem raziskovala, kako mladi v razvojnem obdobju prehoda v odraslost doživljajo in kako se spoprijemajo z duševno stisko pri svojem vrstniku. Osredotočila sem se na motnje hranjenja in depresivno motnjo, ki v omenjenem obdobju predstavljajo perečo težavo tako za posameznika, ki z motnjo živi, kot za njegove prijatelje, sorojence in partnerje. Preverjala sem katera stališča prevladujejo, kakšno podporo bi zdravi vrstniki zaradi stiske, ki jo narekuje duševna motnja vrstnika, potrebovali zase in ali obstajajo razlike v doživljanju in soočanju pri obeh motnjah. Po postopku utemeljene teorije sem analizirala 12 polstrukturiranih intervjujev z udeleženci. Iz podatkov je nastalo 6 glavnih kategorij s pripadajočimi podkategorijami, na podlagi katerih sem razvila Model procesov doživljanja in soočanja z duševno motnjo pri vrstniku na prehodu v odraslost. Model prikazuje, da posamezniki, ki so v tesnem odnosu z vrstnikom z motnjo, doživljajo prijetna čustva in občutke, ki jih vodijo v konstruktivno in prosocialno soočanje. Pri tem se zavedajo, da njihov vrstnik ni enako motnja. V epizodah močne simptomatike pa se pri udeležencih pojavljajo neprijetna čustva in občutki, ki vodijo v nekonstruktivne odzive na vrstnika z motnjo. Motnje hranjenja dodatno negativno vplivajo na doživljanje družinske dinamike. Stališča do nastanka motenj in zdravljenja nakazujejo na visoko pismenost o duševnem zdravju med udeleženci. Ti opozarjajo predvsem na spodbudno in podporno okolje kot varovalen in ključen dejavnik pri okrevanju. Podpirajo tudi strokovno psihoterapijo. Nekatera prepričanja so specifična za posamezno motnjo, npr. neodobravanje medikamentoznega zdravljenja pri depresiji. Izkazala se je tudi močna potreba po podpori v obliki skupinske terapije oz. biti slišan pri drugih, predvsem strokovnih delavcih. Magistrsko delo opozarja na prezrtost mladih na prehodu v odraslost, ki se soočajo z izkušnjo duševne motnje pri svojem vrstniku. Marsikdo o tem spregovori prvič. Predlagam pogostejšo in kakovostnejšo prakso podpornih skupin in svetovanja za omenjeno obravnavano skupino.
117456
Magistrsko delo vsebuje podatke o procesu izobraževanja zavarovalnih zastopnikov in zavarovalnih posrednikov, testi pa imajo strokovno znanje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega posredništva in zavarovalnega posredništva v Sloveniji in na Hrvaškem. V magistrskem delu so zajeta vprašanja v zvezi z ocenjevanjem usposobljenosti zavarovalnih zastopnikov in posrednikov, primerjavo Slovenije in Hrvaške. V magistrskem delu sem sistematično analiziral izvajanje usposabljanj zavarovalnih zastopnikov in zavarovalnih posrednikov v obeh državah izvajajo teste strokovnega znanja za opravljanje storitev zavarovalnega posredništva in zavarovalnega posredništva, predstavljen pa je tudi evropski model za ocenjevanje kakovosti v javni upravi. Na podlagi proučevanja in njihovih izkušenj na področju usposabljanja zavarovalnih zastopnikov in posrednikov ter testnega znanja za opravljanje zavarovalniškega zastopstva in zavarovalnega posredništva iščem probleme na tem področju. Magistrsko delo sem razdelila na dva dela, in sicer na teoretični in empirični del. Zatekla sem se k različnim metodam, s katerimi lahko podrobneje predstavim obravnavano področje: metoda zbiranja podatkov, metode zbiranja podatkov, metoda primerjanja kvantitativne metode, statistična metoda. Rezultate smo analizirali in jih povezali s teoretičnim delom, pridobili smo tudi pregled za točkovanje po evropskem modelu za ocenjevanje kakovosti javne uprave. Na podlagi pridobljenih informacij so dejstva in ugotovitve potrjene hipoteze. Tema magistrskega dela je veljavna, rezultati in ugotovitve študije kažejo na prispevek k tehnologiji in ponujajo možne rešitve za učinkovitejše izvajanje procesov, usposabljanje zavarovalnih zastopnikov in posrednikov ter testiranje strokovnosti za opravljanje dejavnosti zavarovalništva in zavarovalnega posredništva.
Master's thesis contains information about the process of education of insurance agents and insurance brokers, and the tests have the expertise to perform insurance agency and insurance brokerage in Slovenia and Croatia. This master thesis has covered issues concerning the evaluation of the performance training of insurance agents and brokers, comparing Slovenia and Croatia. This master thesis I analyzed systematically carry out training of insurance agents and insurance brokers in both countries carry out tests expertise to perform insurance agency and insurance brokerage, but is also presented to the European model for quality assessment in public administration. On the basis of the study and their experience in the field of training of insurance agents and brokers, and test expertise to perform insurance agency and insurance brokerage I am looking for problems in this area. Master's thesis, I split into two parts, namely theoretical and empirical part. I resorted to various methods that I can make more detailed presentation of the area under consideration: the method of compilation method discription, data collection methods, the method of comparing the quantitative method, statistical method. The results were analyzed and correlated with the theoretical part, I also acquired a review for the scoring after a European model for assessing the quality of public administration. Based on the information obtained, the facts and observations are proven hypothesis. The theme of the master's thesis is valid, the results and findings of the study indicate a contribution to the art and offered possible solutions for more efficient implementation processes, training of insurance agents and brokers and testing expertise to perform insurance agency and insurance brokerage.
Magistrsko delo vsebuje informacije o procesu izobraževanja zavarovalnih zastopnikov in zavarovalnih posrednikov in izvedbi preizkusov strokovnih znanj, potrebnih za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma zavarovalnega posredovanja v Sloveniji in na Hrvaškem. V magistrskem delu je zajeta problematika glede ocenjevanja izvedbe izobraževanja zavarovalnih zastopnikov in zavarovalnih posrednikov, s primerjavo Slovenije in Hrvaške. V magistrskem delu sem sistematično proučila izvedbo izobraževanja zavarovalnih zastopnikov in zavarovalnih posrednikov v obeh omenjenih državah, izvedbo preizkusov strokovnih znanj, potrebnih za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma zavarovalnega posredovanja, hkrati pa je tudi predstavljen evropski model za ocenjevanje kakovosti v javni upravi. Na podlagi proučevanega in svojih izkušenj na področju izobraževanja zavarovalnih zastopnikov in zavarovalnih posrednikov ter preizkusu strokovnih znanj, potrebnih za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma zavarovalnega posredovanja sem raziskala problematiko na tem področju. Magistrsko delo sem razdelila na dva dela, in sicer teoretični del in empirični del. Uporabljala sem različne metode, da sem lahko čimbolj podrobno predstavila obravnavano področje: metoda kompilacije, metoda diskripcije, metoda zbiranja podatkov, metodi primerjanja, kvantitativna metoda, statistična metoda. Rezultate sem analizirala in povezala s teoretičnim delom, da sem pridobila tudi oceno za točkovanje po evropskem modelu za ocenjevanje kakovosti v javni upravi. Na podlagi pridobljenih informacij, ugotovljenih dejstev in stališč so hipoteze dokazane. Tema magistrskega dela je aktualna, rezultati in ugotovitve raziskave pa pomenijo prispevek k stroki in s ponujenimi morebitnimi rešitvami za še učinkovitejša izvajanja procesov izobraževanja zavarovalnih zastopnikov in zavarovalnih posrednikov in preizkusov strokovnih znanj, potrebnih za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma zavarovalnega posredovanja.
91519
Uvod: X-žarki so elektromagnetni valovi z visoko frekvenco in kratko valovno dolžino. Žarek rentgenskih fotonov, ki prihajajo iz rentgenske cevi, ima širok energijski spekter - polikromatsko sevanje. Ko sevanje prehaja skozi predmet, se večina nizkoenergijskih fotonov absorbira v prvih nekaj centimetrih tkiva, tako da skozi predmet preidejo samo visokoenergijski fotoni in dosežejo sprejemnik za slikanje. Pregled vključuje kompromis med minimalnim odmerkom, ki ga lahko inženirji radiologije zagotovijo za izdelavo radiografije, in optimalno kakovostjo radiografije - načelo ALARA. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti vpliv dodatne filtracije in pospeševalne napetosti na dozo, ki jo pacient prejme pri slikanju medenice. Metode dela: Raziskali smo vpliv dodatne filtracije in pospešene napetosti na dozo pacienta pri slikanju medenice v AP projekciji. Najprej smo izvedli slikanje s samofiltracijo, nato pa smo postopoma dodajali dodatne filtre iz aluminija in bakra. Izmerili smo DAP, objektno goriščno razdaljo, iz katere smo nato izračunali VKD. S programskim orodjem PCXMC 2.0 smo izračunali še efektivno dozo in dozo za posamezne organe. Ta program uporablja simulacijo Monte Carlo. Metoda temelji na izračunu transporta fotonov, ki je odvisen od stohastičnih matematičnih simulacij interakcij med fotoni in materijo. Rezultati so lahko povezani z dejstvom, da se povprečna energija rentgenskih fotonov povečuje z naraščajočo anodno napetostjo. Prav tako se mAs povečuje z večanjem debeline dodatnih Al in Cu filtrov. Pokazali smo tudi, da se efektivna doza z večanjem debeline dodatnih filtrov ne zmanjšuje. Zanimalo nas je, ali se z manjšanjem DAP zmanjšuje tudi doza za organe. Iz pridobljenih merilnih podatkov lahko rečemo, da se z večanjem debeline filtrov DAP zmanjšuje, vendar se doza za organe povečuje. Končna ugotovitev je bila, da se pri uporabi večjih debelin filtrov DAP zmanjšuje. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je v praksi smiselna uporaba dodatne filtracije, saj se z njo zmanjša doza za bolnika. Naloga radiološkega inženirja je, da ohranja dozo kar se da nizko in da optimizira kakovost radiografskega slikanja.
Introduction: X-rays are electromagnetic waves of high frequency and short wavelength. The beam of X-ray photons coming out of the X-ray tube has a broad energy spectrum -polychromatic radiation. When the radiation passes through an object, most of the low-energy photons are absorbed in the first few centimetres of tissue, leaving only the high-energy photons to pass through the object and reach the imaging receiver. The examination involves a trade-off between the minimum dose that radiological engineers can deliver to produce a radiograph and the optimum quality of the radiograph - the ALARA principle. Purpose: The purpose of this thesis is to determine the effect of additional filtration and accelerating voltage on the dose received by the patient during pelvic imaging. Methods. We have investigated the effect of additional filtration and accelerating voltage on the patient dose when imaging the pelvis in AP projection. First, we performed the imaging with self-filtration, and then we gradually added additional filters made of aluminium and copper. We measured the DAP, the object focal distance, from which we then calculated the VKD. We also calculated the effective dose and the dose to specific organs, using the PCXMC 2.0 software. This programme uses Monte Carlo simulation. The method is based on the calculation of photon transport, which depends on stochastic mathematical simulations of the interactions between photons and matter. Results. This can be related to the fact that the average energy of the X-ray photons increases with increasing anodic voltage. Also, the mAs increases with increasing thickness of the additional Al and Cu filters. We have also shown that the effective dose does not decrease with increasing thickness of the additional filters. We were interested to see if, as DAP decreases, the dose to the organs also decreases. From the measurement data obtained, it can be said that as the thickness of the filters increases, the DAP decreases, but the dose to the organs increases. The final finding was that when using larger filter thicknesses, the DAP decreases. Discussion and conclusion: We concluded that in practice it makes sense to use additional filtration as it reduces the dose to the patient. It is the task of the radiological engineer to keep the dose as low as possible and to optimise the quality of the radiograph.
Uvod: Rentgenska svetloba je elektromagnetno valovanje z visoko frekvenco in majhno valovno dolžino. Snop rentgenskih fotonov, ki izhaja iz rentgenske cevi ima širok energijski spekter. Ko sevanje prehaja skozi objekt, se večina fotonov z nizko energijo absorbira v prvih nekaj centimetrih tkiva, le tisti z visoko energijo lahko prehajajo skozi objekt in dosežejo slikovni sprejemnik. Pri preiskavi se izvaja kompromis med najmanjšo dozo, ki jo radiološki inženirji omogočijo za nastanek radiograma in optimalno kakovostjo le tega –ALARA princip. Namen: Namen diplomske naloge je ugotoviti kakšen vpliv ima dodatna filtracija ter pospeševalna napetost na dozo, ki jo prejme pacient pri slikanju medenice.Metode dela: Prvi del diplomske naloge obsega predvsem pregled literature. V nadaljevanju pa sledi eksperimentalna metoda. Preverila sva kakšen je vpliv dodatne filtracije in pospeševalne napetosti na dozo pacienta pri slikanju medenice v AP projekciji. Najprej svaizvedla slikanje z lastno filtracijo, nato pa sva postopoma dodajala dodatne filtre iz aluminija in bakra. Merili smo DAP, razdaljo med goriščem in objektom. Izračunali smo efektivno dozo in dozo na določene organe, s programom PCXMC 2.0. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se DAP povečuje s povečevanjem anodne napetosti. To lahko pojasnimo s tem, da se ob večanju anodne napetosti povečuje povprečna energija rentgenskih fotonov. Produkt toka in časa se povečuje pri povečevanju debeline dodatnih filtrov Al in Cu. Pri uporabi debelejših filtrov se DAP zniža. Dokazala sva tudi, da se efektivna doza ob povečanju debeline dodatnih filtrov ne zmanjšuje. Zanimalo naju je tudi, če se ob nižanju DAP-a niža tudi doza na organe. Iz podatkov meritev, je mogoče zaključiti, da se ob večanju debeline filtrov DAP zmanjša, doza na organe pa se poveča. Razprava in zaključek: Ugotovila sva, da je v praksi smiselno uporabljati dodatno filtracijo takrat, ko uporabljamo filtracijo 0,3 mm bakra, saj z njo znižamo dozo na večino organov. Naloga radiološkega inženirja je, da skrbi za čim nižjo dozo in ob optimalni kvaliteti rentgenograma.
142026
Javna naročila so izrednega pomena tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. V EU javni organi letno porabijo 14% BDP za javna naročila gradenj, blaga in storitev. Zato je izredno pomembno, da je to področje dobro urejeno. Države članice v svoj nacionalni pravni red implementirajo različne direktive EU, kar jim omogoča tudi dodajanje pravil za čim bolj učinkovit sistem javnega naročanja.Javna naročila na ravni lokalne uprave ureja ZJN-3, kjer je lokalna samouprava opredeljena tudi kot naročnik. Vse prepogosto se na občinski ravni pojavljajo kršitve postopka javnega naročanja, kot so korupcija, dogovarjanje med naročniki in ponudniki ter prilagajanje javnega naročila določenemu izvajalcu.Cilj magistrske naloge je bil preučiti in predstaviti sistem javnega naročanja, zlasti na ravni lokalnih oblasti. Z analizo treh občin v Sloveniji in dveh tujih občinah smo izvedli raziskavo, ki nas je pripeljala do številnih ugotovitev. Raziskava je pokazala, da občine nimajo pisnega pravila o tem, kako porabijo svoja sredstva, zato ni res, da manjša občina porabi manj denarja kot večja. občine dajejo velik poudarek spodbujanju MSP in lokalnega gospodarstva, pri čemer je večina izbranih izvajalcev lokalnih MSP. Slovenske občine poudarjajo tudi vpliv lokalnih volitev, pri čemer se večina sredstev porabi za gradnjo v volilnem letu. Vendar pa je analiza tujih občin pokazala zlasti dobre prakse pri spodbujanju naročnikov k sprejemanju regionalnih in MSP prijaznih politik, ustreznemu izvajanju postopkov javnih naročil, zmanjšanju nepravilnosti, ravnanju s strankami z integriteto in še veliko več.
Public procurement is of paramount importance at both national and international level. In the EU, public authorities spend 14% of GDP annually on the procurement of works, goods and services. It is therefore of the utmost importance that this area is well regulated. Member States are implementing various EU Directives in their national legal order, which also allows them to add rules to make their public procurement system as efficient as possible.Public procurement at local government level is regulated in ZJN-3, where local self-government is also defined as the contracting authority. All too often at municipal level, breaches of the public procurement process occur, such as corruption, collusion between contracting authorities and tenderers, and the adaptation of a public contract to a specific contractor.The aim of the master thesis was to study and present the public procurement system, in particular at local authority level. By analysing three municipalities in Slovenia and two foreign municipalities, we carried out a study which led us to a number of conclusions. Research proved that municipalities do not have a written rule on how they spend their funds, so it is not the case that a smaller municipality spends less money than a larger one. Municipalities place a strong emphasis on promoting SMEs and the local economy, with the majority of contractors chosen being local SMEs. Slovenian municipalities also highlight the impact of local elections, with the majority of funds spent on construction in an election year. However, the analysis of foreign municipalities showed in particular good practices in encouraging contracting authorities to adopt regional and SME-friendly policies, to conduct the procurement process properly, to reduce irregularities, to deal with customers with integrity and much more.
Javno naročanje je tako na državni kot mednarodni ravni izrednega pomena. V EU javni organi letno porabijo kar 14 % BDP za naročanje gradenj, blaga in storitev. Zato je izrednega pomena, da je to področje pravno dobro urejeno. Države članice v svoj pravni red implementirajo razne direktive EU, le ta pa jim omogoča, da tudi same dodajo pravila, s katerimi bodo vzpostavila kar se da učinkovit sistem javnega naročanja. Javno naročanje na ravni lokalne samouprave je urejeno v ZJN-3, kjer je lokalna samouprava tudi opredeljena kot naročnik. Vse prevečkrat na občinski ravni pride do kršitev postopka javnega naročanja, kot na primer korupcije, dogovarjanja med naročniki in ponudniki ter prilagajanja javnega naročila točno določenemu izvajalcu. Namen magistrskega dela je obravnavati sistem javnega naročanja, predvsem na ravni lokalne skupnosti. Z analizo treh mestnih občin v Sloveniji in dveh tujih mestnih občin, smo opravili raziskavo, na podlagi katere smo prišli do številnih ugotovitev. Mestne občine nimajo napisanega pravila glede porabe sredstev, zato tudi ne velja, da manjša občina porabi manj denarja kot večja, kar se je z raziskavo tudi dokazalo. Mestne občine dajo velik poudarek na spodbujanje MSP in lokalnega gospodarstva, saj pri izbiri izvajalca v večini izberejo lokalno podjetje, ki spada v skupino MSP. Pri slovenskih občinah je prav tako izpostavljen vpliv lokalnih volitev, pri čemer se v volilnem letu večina sredstev porabi za gradnje. Analiza tujih mestnih občin pa je pokazala predvsem dobre prakse spodbujanja naročnikov k regionalni in MSP prijazni politiki, k pravilni izvedbi postopka javnega naročanja, zmanjšanju nepravilnosti, poslovanju s strankami z integriteto in še mnogo drugega.
134421
V diplomskem delu je bila izvedena separacija acetofenona (ACP ACP in metilbenzilamin (MCB) v mikrokanalu v obliki črke Y z vzporednim laminarnim pretokom vodnega pufra, ki vsebuje tako spojine kot n-heptan, v katerega se ekstrahira ACP. Modelna raztopina simulira sistem za transaminacijsko reakcijo za proizvodnjo kiralnih aminov kataliziranih) s pomočjo transminaz. V eksperimentalnem delu smo izbrali ustrezne obratovalne pogoje za učinkovito ekstrakcijo in fazno separacijo na izhodu iz mikrokanala. Za opis sistema so bili na podlagi matematičnega modela in posebej izdelanih eksperimentov določeni difuzijski koeficienti ACP in CMB v obeh fazah in njihovi porazdelitveni koeficienti med fazami. Nato je bil razvit matematični model za opis ekstrakcije v vzporednem toku obeh tekočin in ekstrakcija v mikrokanalu je bila izvedena eksperimentalno pod različnimi pogoji delovanja. S pomočjo eksperimentalnih podatkov o vhodnih in izhodnih koncentracijah ACP in MBA je bil prilagojen matematični model za opis danega sistema. Matematični model je napovedal delovanje miniaturiziranega ekstraktorja dobro, saj so bili rezultati simulacije v dobrem soglasju z eksperimentalno pridobljenimi vrednostmi. Mikrokanal se je izkazal za učinkovito napravo za ekstrakcijo, ki je dosegla več kot 73% učinkovitost ekstrakcije pri retencijskem času manj kot 0,8 s.
In the thesis, the separation of acetophenone (ACP) and methylbenzylamine (MBA) was performed in a Y-shaped microchannel with a parallel laminar flow of aqueous buffer containing both compounds and n-heptane into which ACP is extracted. The model solution simulates a transamination reaction system for the production of chiral amines catalyzed by ω-transaminases. In the experimental part, the appropriate operating conditions for efficient extraction and phase separation at the exit of the microchannel were selected. To describe the system, the diffusion coefficients of ACP and MBA in both phases and their distribution coefficients between phases were determined on the basis of a mathematical model and specially designed experiments. Next, a mathematical model to describe the extraction in parallel flow of both liquids was developed and the extraction in a microchannel was performed experimentally under different operating conditions. Through experimental data on ACP and MBA input and output concentrations, a mathematical model to describe a given system was adapted. The mathematical model predicted the operation of the miniaturized extractor well, as the simulation results were in good agreement with the experimentally obtained values. The microchannel proved to be an efficient extraction device, achieving over 73 % extraction efficiency at a retention time of less than 0.8 s.
V nalogi sem izvajal separacijo acetofenona (ACP) in metilbenzilamina (MBA) v Y-oblikovanem mikrokanalu z vzporednim laminarnim tokom vodnega pufra z obema spojinama in n-heptana, v katerega se ekstrahira ACP. Modelna raztopina simulira reakcijski sistem transaminacije za proizvodnjo kiralnih aminov, katalizirane z ω-transaminazami. V eksperimentalnem delu sem izbral ustrezne obratovalne pogoje za učinkovito ekstrakcijo in ločbo faz na izstopu iz mikrokanala. Za opis sistema sem na osnovi matematičnega modela in posebej za to načrtovanih eksperimentov določil difuzivnostna koeficienta ACP in MBA v obeh fazah in njuna porazdelitvena koeficienta med fazama. V nadaljevanju sem razvil matematični model za opis ekstrakcije v vzporednem toku obeh kapljevin ter eksperimentalno izvedel ekstrakcijo v mikrokanalu pri različnih obratovalnih pogojih. Preko eksperimentalnih podatkov o vhodnih in izhodnih koncentracijah ACP in MBA sem prilagodil matematični model za opis danega sistema. Matematični model je dobro napovedal delovanje miniaturiziranega ekstraktorja, saj so se rezultati simulacij dobro skladali z eksperimentalno pridobljenimi vrednostmi. Mikrokanal pa se je izkazal za učinkovito napravo za ekstrakcijo, saj je dosegel preko 73 % izkoristek ekstrakcije pri zadrževalnem času manj kot 0,8 s.
128373
Uvod: Gestacijski diabetes je oblika sladkorne bolezni, ki se odkrije v nosečnosti in lahko pusti posledice pri plodu in materi, zato je ohranjanje normoglikemije med nosečnostjo zelo pomembno. Medicinska sestra ima v procesu zdravljenja pomembno vlogo. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti gestacijski diabetes in možne posledice za plod. Metode diplomskega dela vključujejo deskriptivno metodo dela in pregled literature s tega področja. Teoretična izhodišča smo predstavili s pomočjo domače in tuje literature: V analizo je bila vključena literatura od leta 2004 do leta 2016. Razprava in zaključek: Hrana ima velik pomen pri zdravljenju gestacijskega diabetesa. Telesna dejavnost ima poleg prehrane pomembno vlogo. Če se je sprememba prehrane izkazala za neučinkovito, ima uporaba inzulina velik pomen. Pojav gestacijskega diabetesa je odvisen od starosti ženske, pri kateri bo imela otroka. Vpliva na splošno znanje žensk, prehranski status in sladkorno bolezen v družini. Gestacijski diabetes povečuje možnost pojava zapletov pri rojstvu in okvare ploda. Za otroka in mater se lahko v kasnejšem življenju pojavljajo pogoste težave, pomembna je vloga medicinske sestre, ki naj nosečnici svetuje glede prehrane, redne telesne aktivnosti in samokontrole glukoze v krvi, prav tako pa nudi čustveno podporo nosečnici.
Introduction: Gestational diebates mellitus is a form of diabetes discovered during pregnancy. It can leave consequences in the fetus and the mother, therefore maintaining normoglycemia during pregnancy is very important. In the process of treatment a nurse has an important role. Intention: The aim of the thesis is to present gestational diabetes and the possible consequences to the fetus. Methods: The thesis includes descriptive method and a review of the literature on the subject. Theoretical background was presented with the help of a domestic and foreign literature. The analysis included the literature from 2004 to 2016. Discussion and conclusion: Food is of great importance at the treatment of the gestational diabetes. Physical activity plays an important role in addition to the diet. If a change of a diet proved to be ineffective, the use of insulin is of great importance. Occurrence of a gestational diabetes depends on a woman's age at which she will have a child. It affects women in general knowledge, nutritional status and diabetes in the family. Gestational diabetes raises the posibility of the occurrance of complications at birth and fetus defects. There can be frequent problems for the child and the mother in later life. The role of nurses is important. She should advocate a pregnant women with advices of nutrition, regular physical activity and self-control of blood glucose. Nurse also provides emotional support to a pregnant women.
Uvod: Gestacijski diabetes je oblika sladkorne bolezni, ki se jo prvič odkrije v nosečnosti. Le-ta lahko pusti posledice pri plodu in materi, zato je vzdrževanje normoglikemije med nosečnostjo izrednega pomena. Pri tem ima pomembno vlogo medicinska sestra. Namen: Namen diplomske naloge je predstaviti gestacijski diabetes in možne posledice pri plodu. Metode dela: V diplomski nalogi je uporabljena deskriptivna metoda dela, opravljen je pregled literature. Teoretična izhodišča so predstavljena s pomočjo tuje in domače literature. V analizo smo vključili literaturo od leta 2004 do 2016. Razprava in sklep: Prehrana ima pri zdravljenju gestacijskega diabetesa velik pomen. Poleg prehrane ima pomembno vlogo tudi telesna aktivnost ter uporaba inzulina, če se je sprememba prehrane izkazala za neučinkovito. Na nastanek gestacijskega diabetesa vpliva starost ženske, ko se odloči za otroka, stopnja izobrazbe, ki vpliva na splošno razgledanost žensk, prehranjenost in pojav sladkorne bolezni v družini. Gestacijski diabetes vpliva tudi na nastanek zapletov in okvar pri plodu. Pogoste so tudi težave pri otroku in materi kasneje v življenju. Medicinska sestra ima pomembno vlogo, saj nosečnici nudi nasvete o prehrani, redni telesni dejavnosti in samokontroli glukoze v krvi. Nosečnici, poleg zdravstvene vzgoje, medicinska sestra nudi tudi čustveno podporo.
91388
Cilj naše raziskave je bil določiti varno dozo UV sevanja za dopolnjevanje vitamina D pri kravah molznicah pasme Holstein Friesian in raziskati uporabnost ozkopasovnega obsevanja UVB, omejenega na čas molže robota za dodajanje vitamina D. Prav tako smo želeli ugotoviti vpliv dlake in kože in/ali barve las na kožno sintezo vitamina D pri govedu. V prvem delu naše raziskave smo v raziskavo vključili 21 krav in telic pasme Holstein Friesen iz dveh kmetij, ki smo jih obsevali z višanjem odmerka obsevanja z uporabo ozkopasovne UVB svetlobe na 8 z dlako pokritih in 8 obritih področjih. V drugi del raziskave smo vključili 51 krav pasme Holstein Friesen, ki smo jih razdelili v tri enake in naključne skupine glede na mlečnost v predhodni laktaciji, dneve po telitvi in odstotke črne dlake na hrbtu. Prvo skupino smo obrili na vsaka dva tedna in obsevali z odmerkom 80 J / m2, drugo skupino smo obsevali z največjim odmerkom dnevnega časa molže robota, ki pa ni presegal 360 J / m2, tretjo skupino pa smo uporabili kot kontrolno skupino. Kravam smo med raziskavo odvzeli kri štirikrat na prvi dan in 7 dni, 30 dni in 60 dni po začetku obsevanja, koncentracijo 25-hidroksivitamina D pa smo določili z avtomatsko metodo imunofluorescenčnega encima. V prvem delu raziskave smo ugotovili, da se bo eritem na obriti koži pojavil pri odmerku 329 J / m2 in na koži las pri odmerku 5595 J / m2 in da je bil slednji odmerek linearno odvisen od dolžine las, zato je potreben bistveno večji odmerek za nastanek eritema na koži las. V drugem delu naše raziskave smo ugotovili, da je mogoča dopolnitev vitamina D z ozkopasovno UVB svetlobo, omejeno na čas molže robota. V povprečju so obrezane krave proizvedle največ vitamina D (13,37 ng / ml), sledila jim je skupina las () 9,96 ng / ml, medtem ko je kontrolna skupina proizvedla najmanj vitamina D (5,11 ng / mL). Ugotovili smo tudi, da je kožna sinteza vitamina D odvisna od barve kože; vendar pa vpliva barve dlake nismo mogli potrditi. Ta študija je prva, ki je določila minimalni odmerek eritema pri kravah molznicah Holstein Friesen na standardiziran način, kar omogoča primerjavo doz med različnimi študijami. Določene doze so lahko presežene na blagih zemljepisnih širinah; zato je pomembno, da imajo pašna goveda zavetje, kjer lahko pridejo ven iz neposrednega sončnega obsevanja. Ugotovili smo tudi vpliv dlake in barve kože na kožno proizvodnjo vitamina D pri govedu Holstein Friesen in predlagali nov način dodajanja vitamina D, ki ne moti dnevne rutine na kmetiji.
The goal of our study was to determine a safe UV irradiation dose for vitamin D supplementation in dairy cows of the Holstein Friesian breed and to investigate the utility of narrow-band UVB irradiation limited to robot milking time for vitamin D supplementation. We also wanted to determine the influence of hair and skin and/or hair colour on cutaneous vitamin D synthesis in cattle. For the first part of our study, we enrolled 21 cows and heifers of the Holstein Friesen breed from two farms. We irradiated them with a raising dose of irradiation using a narrow-band UVB light on 8 hair-covered and 8 shaven areas. In the second part of the study, we enrolled 51 cows of the Holstein Friesen breed, which we split into three equal and random groups based on milk yield in the previous lactation, days after calving and the percent of black hair on the back. The first group was shaven every two weeks and irradiated with a dose of 80 J/m2, the second group was irradiated with a maximum dose daily robot milking time would allow but did not exceed 360 J/m2, the third group served as a control group. During the study the cows were blood sampled four times on the first and at 7 days, 30 days and 60 days after the start of irradiation and the concentration of 25-hydroxyvitamin D was determined using an automated immune enzyme fluorescence method. In the first part of the study, we found that erythema on shaven will appear at a dose of 329 J/m2 and on haired skin at a dose of 5595 J/m2 and that the latter dose was linearly dependent on hair length, therefore, a significantly higher dose is needed to produce erythema on haired skin. In the second part of our study, we found that vitamin D supplementation using a narrow-band UVB light limited to robot milking time is possible. On average the shaven cows produced the most vitamin D (13,37 ng/mL), followed by the haired group (9,96 ng/mL), while the control group produced the least vitamin D (5,11 ng/mL). We also found that cutaneous vitamin D synthesis is dependent on skin colour; however, we could not confirm an effect of hair colour. This study is the first to determine the minimal erythema dose in Holstein Friesen dairy cattle in a standardised way, which allows the comparison of doses between different studies. The determined doses are easily exceeded at mild latitudes; therefore, it is important that cattle on pasture have shelter where they can get out of direct sun irradiation. We also found an effect of hair and skin colour on cutaneous vitamin D production in Holstein Friesen cattle and put forward a new way of vitamin D supplementation that does not interfere with daily farm routine.
Z našo raziskavo smo želeli opredeliti varen odmerek UV sevanja za sintezo vitamina D pri kravah molznicah črno-bele pasme in preveriti uporabnost obsevanja z UVB lučjo ozkega spektra, omejenega na čas robotske molže za sintezo vitamina D. Ugotoviti smo skušali tudi vpliv dolžine dlake in barve kože oziroma dlake na sintezo vitamina D pri govedu. V prvi del raziskave smo vključili 21 krav in telic črno-bele pasme z dveh kmetij, ki smo jih z naraščajočimi odmerki z UVB lučjo obsevali na 8 odlakanih in na 8 obritih mestih. V drugi del raziskave smo vključili 51 krav črno-bele pasme, ki smo jih na podlagi mlečnosti v predhodni laktaciji, dneva po telitvi in deleža črne dlake na hrbtu enakomerno in naključno razdelili v tri skupine. Krave v prvi skupini smo obrili vsaka dva tedna in jih obsevali z odmerkom 80 J/m2, krave v drugi skupini z maksimalnim odmerkom, ki ga je dopuščala dnevna robotska molža, a ni presegala 360 J/m2, tretja skupina krav pa je bila kontrolna skupina. V času raziskave smo kravam štirikrat odvzeli kri, in sicer prvi dan ter 7 dni, 30 dni in 60 dni po začetku obsevanja, ter z uporabo avtomatske imunsko-encimske fluorescenčne metode določili koncentracijo 25-hidroksivitamina D. V prvem delu postopka smo ugotovili, da se rdečina na beli koži pojavi pri odmerku UVB 329 J/m2, na odlakani koži pa pri odmerku UVB 5595 J/m2, ter da je slednji odmerek linearno odvisen od dolžine dlake in da je za povzročitev rdečine na odlakani koži potreben značilno višji odmerek. V drugem delu raziskave smo ugotovili, da je v času robotske molže mogoča sinteza vitamina D pod vplivom UVB luči ozkega valovnega spektra. V povprečju so največ vitamina D proizvedle obrite krave (13,37 ng/mL), sledile so odlakane krave (9,96 ng/mL), medtem ko so najmanj vitamina D proizvedle krave iz kontrolne skupine (5,11 ng/mL). Ugotovili smo, da je sinteza vitamina D v koži odvisna tudi od barve kože, medtem ko vpliva barve dlake na sintezo vitamina D nismo potrdili. Naša raziskava je prva raziskava o konkretni opredelitvi minimalnega odmerka UVB za povzročitev rdečine pri kravah molznicah črno-bele pasme na standardiziran način in omogoča primerjavo odmerkov med različnimi raziskavami. Ker ugotovljeni odmerek v zmernih geografskih širinah zlahka presežemo, je pomembno, da imajo krave na paši zavetje, kamor se lahko umaknejo z neposrednega sončnega sevanja. Ugotovili smo tudi vpliv dlake in barve kože na kožno sintezo vitamina D pri kravah črno-bele pasme in ponudili nov način nadomeščanja vitamina D, ki ne moti dnevne rutine komercialnih farm.
144432
V tem delu je predstavljena optimizacija tehnologije oblikovanja za tesnjenje spojev. Želeli smo zamenjati penaste samolepilne profile na aluminijastih okvirjih z novo vrsto tesnila, ki se lahko neposredno oblikuje na okvirje. Določiti smo morali optimalno obliko utorov na okvirjih, optimalne parametre na stroju za oblikovanje in hkrati, ta tesnilni spoj je moral ustrezati standardom vodotesnosti. V tem delu smo primerjali postopek, ki ga uporabljamo zdaj, ko izrezujemo penast samolepilni profil v obliki, ki jo potrebujemo, z novo tehnologijo in novim materialom, ki ga oblikujemo neposredno na okvirjih. Primerjali smo jih glede na količino odpadkov in čas. Prav tako smo jih pogledali z gospodarskega vidika. Skozi to delo smo predstavili nekaj o novem materialu in njegovih osnovnih elementih, kako smo vplivali na proces oblikovanja in kako smo vplivali na okolje podjetja.
In this work is presented optimisation of molding technology for sealing join. We wanted to replace foamy self-adhesive profiles on aluminium frames with newkind of seal, that can be directly molded on the frames. We needed to define optimal shape of slots on frames, optimal parameters on the molding machine and at the same time, this sealing joint had to meet standards of waterproof. In this work we compared the process we use now, when we carve foamy self-adhesive profile in the shape we need, with new technology and new material that we mold directly on the frames. We compared them based on the amount of waste and time. We also looked at them from the economic side of view. Through this work we represented a little about new material and his basic elements, molding process, how we got the resoults and how the resoults impacted the company from econimic view.
V delu je predstavljen problem optimizacije nabrizgavanja tesnilnega spoja. Namen je bil nadomestiti penaste samolepilne profile na okvirjih iz aluminija s sodobnejšim tesnilom, ki se direktno preko brizgalne naprave nanaša na okvirje industrijskih panelov. Določiti je bilo potrebno optimalne dimenzije utorov na okvirjih, optimalne parametre na brizgalni napravi, hkrati pa zagotoviti, da tesnilni spoj ustreza standardom s poudarkom na vodotesnosti. V diplomski nalogi smo primerjali proces izsekavanja tesnila iz penastega samolepilnega profila A in proces nabrizgavanja tesnila B direktno po konturi utora glede na količino izmeta, poleg tega pa smo ju kritično ocenili in primerjali tudi s časovnega in ekonomskega vidika. V delu je predstavljen nov tesnilni material in njegove osnovne prvine, proces nabrizgavanja, postopki merjenja in končni rezultati ter ekonomski vpliv na podjetje.
102609
Aluminij je zaradi svoje nizke gostote, dobre korozijske odpornosti in številnih drugih lastnosti vsestransko uporaben. Ključen je v transportni, gradbeni, embalažni in živilski industriji. Proizvodnja aluminija z elektrolizo aluminijevega oksida (Al2O3) je energetsko zelo potratna, kar spodbuja industrijo k recikliranju. Glavni cilj diplomskega dela je bil preučiti recikliranje sekundarnega aluminija, ki je onesnažen z lakom na osnovi TiO2 in povečanje koncentracije titana v zlitini EN AW-1070. Talili smo tri serije polžev, izdelanih iz preiskovane zlitine. Prva serija brez laka je bila naš primerjalni vzorec, druga je bila premazana z eno plastjo laka, tretja pa s petimi nanosi laka. Uporabili smo naslednje preiskovalne tehnike: enostavno termično analizo (ETA), diferenčno vrstično kalorimetrijo (DSC), rentgensko fluorescenčno analizo (XRF) in optično mikroskopijo. S pomočjo programa Thermo-Calc smo izračunali termodinamično ravnotežje s sestavami po ulivanju. Po uporabi rentgenske fluorescenčne analize in programa Thermo-Calc smo lahko ugotovili, katere faze so se dejansko pojavile v mikrostrukturi materiala. Rezultati enostavne termične analize so pokazali, da se je vzorec, ki vsebuje pet plasti laka, strdil v najkrajšem časovnem okviru, medtem ko se je vzorec brez kakršnega koli laka najdlje strdil. Po primerjavi DSC krivulj smo ugotovili, da se z dodajanjem titana zmanjšujeta tako ogrevalna kot tudi strjevalna entalpija. Na koncu smo s pomočjo optičnega mikroskopa uspeli izmeriti sestavne dele mikrostrukture in dokazati učinkovitost prečiščevanja titana.
Due to its low density, good corrosion resistance and many other properties, aluminium is versatilely useful. It is crucial in transport, civil engineering, packaging and food industry. Production of aluminium with electrolysis of alumina (Al2O3) is very energy consuming, which encourages industry towards recycling. The main aim of diploma work was to study recycling of secondary aluminium, which is polluted with varnish based on TiO2 and increase of titanium concentration in alloy EN AW-1070. We melted three series of slugs made from examined alloy. The first series without varnish was our comparative sample, the second one was coated with one layer of varnish and the third one with five coats of varnish. We used the following examination techniques: a simple thermal analysis (ETA), a differential scanning calorimetry (DSC), an X-ray fluorescence analysis (XRF) and an optical microscopy. We also calculated the thermodynamic equilibrium with compositions after casting, using the Thermo-Calc Software. After the use of the X-ray fluorescence analysis and the Thermo-Calc Software we were able to find out which phases in fact occurred in the microstructure of a material. The results of the simple thermal analysis showed that the sample, containing five layers of varnish, solidified within the shortest time frame. However, the sample without any varnish took the longest time to solidify. After comparing the DSC curves we concluded that both, heating and solidification enthalpy decreased as more titanium was added. Finally, with the help of the optical microscope we managed to measure the components of the microstructure and prove the refinement effect of the titanium.
Aluminij je zaradi svoje nizke gostote, korozijske obstojnosti ter tudi drugih lastnosti vsestransko uporaben. Ključen je tako v transportni kot tudi gradbeni, pakirni in prehrambni industriji. Pridobivanje aluminija z elektrolizo glinice (Al2O3) je energetsko zelo potratno, zato se industrija pogosto poslužuje reciklaže. Cilj diplomskega dela je bil proučiti reciklažo sekundarnega aluminija, ki je onesnažen z lakom na osnovi TiO2, in povečanje koncentracije titana v zlitini EN AW-1070. Talili smo tri serije rondelic iz preiskovane zlitine. Prva serija, ki ni vsebovala laka, je služila za primerjalno, druga je bila premazana z enim slojem laka, tretja pa s petimi sloji laka. Uporabili smo naslednje preiskovalne metode: enostavno termično analizo (ETA), diferenčno vrstično kalorimetrijo (DSC), rentgensko fluorescenčno spektroskopijo (XRF) in optično mikroskopijo. S programom Thermo-Calc smo izračunali termodinamsko ravnotežje pri sestavi zlitin po ulivanju. S pomočjo rentgenske fluorescenčne spektroskopije in programa Thermo-Calc nam je uspelo dognati, katere faze se dejansko pojavijo v mikrostrukturi. Z enostavno termično analizo smo prišli do zaključka, da se najhitreje strdi vzorec s petimi sloji laka, najpočasneje pa primerjalni vzorec brez laka. Ob primerjavi DSC krivulj smo ugotovili, da tako porabljena talilna kot sproščena strjevalna entalpija z večanjem vsebnosti titana v vzorcu padata. Nadvse vidna je bila tudi sprememba temperature strjevanja evtektika. S pomočjo optičnega mikroskopa smo mikrostrukturne sestavine izmerili in posledično dokazali titanov udrobnjevalni učinek.
120757
V magistrskem delu je predstavljena analiza razmerij med posameznimi spremenljivkami in poplavami v povodju reke Krke, analizirani so bili odnosi med padavinami, odtoki, volumnom odtoka, predhodno vlago v tleh in vegetacijo, izračunan je koeficient odtoka. Različne analize so izpostavile vzroke za nastanek poplav v določenem povodju in obdobja, v katerih običajno nastopijo.V teoretičnem delu so predstavljene različne vrste poplav v Sloveniji in njihove značilnosti. Poleg tega je opisana povodje reke Krke in uporabljena metodologija. Analize v praktičnem delu naloge so razdeljene na dva dela. V prvem delu je predstavljena analiza periodičnih statistik, ki je sestavljena iz analize mesečnih ekstremov v obdobju meritev, analize letnih poplavnih vrhov po mesecih in primerjave največjih specifičnih odtokov v povodju. V drugem delu analize je predstavljena analiza največjih padavinskih dogodkov s poudarkom na ustreznih poplavnih valovih, njihovem volumnu odtokov in koeficientih odtokov. Rezultati kažejo, da se je največji poplavni dogodek v povodju Krke zgodil leta 2010, ko je bila presežena povratna doba 100 let. Najvišji izmerjeni pretok na vodomerni postaji Podbočje je znašal 468,2 m3 / s. Poplavni valovi z največjimi količinami so se pojavili v času dogodkov november / december 2005 in oktober / november 2015. Najvišji koeficient odtoka se običajno pojavi na vodomerni postaji Soteska, najnižji pa na vodomerni postaji Prečna.
The master thesis presents the analysis of relationships between individual variables and floods in the Krka River catchment. The relations among precipitation, runoff, runoff volume, antecedent soil moisture and vegetation were analysed. Also, the runoff coefficient was calculated. The various analyses pointed out the reasons behind the occurrence of floods in the designated catchment and the periods they usually occur in.Different types of floods in Slovenia and their characteristics are presented in the theorethical part of the thesis. Additionally, the Krka River catchment and the methodology used are described. The analyses in the practical part of the thesis are divided into two parts. The first part presents the analysis of periodical statistics, which consists the analysis of monthly extremes in the period of measurements, the analysis of annual flood peaks by months and the comparison of the largest specific runoffs in the river catchment. The second part of the analysis presents the analysis of the largest precipitation events with the emphasis on the corresponding flood waves, their runoff volumes and the runoff coefficients.The results show that the largest flood event in the Krka River catchment occurred in 2010, when discharge exceeded the return period of 100 years. The highest discharge measured at the Podbočje gauging station was 468.2 m3/s. Flood waves with the highest volumes occurred during the events November/December 2005 and October/November 2015. The highest runoff coefficient usually occurs at the Soteska gauging station and the lowest at the Prečna gauging station.
V magistrski nalogi smo analizirali povezave med posameznimi spremenljivkami in poplavami na porečju Krke. Raziskali smo odnos med padavinami, odtokom, volumnom površinskega odtoka, predhodno namočenostjo tal, vegetacijo ter izračunali koeficient odtoka. Z različnimi analizami smo prišli do zaključkov, kaj je glavni razlog za nastanek poplav na obravnavanem porečju in kdaj te običajno nastopijo.V teoretičnem delu smo predstavili vrste poplav v Sloveniji in njihove značilnosti, v nadaljevanju pa predstavili tudi samo porečje Krke, ter metodologijo dela. Analize v praktičnem delu magistrske naloge smo razdelili na dva dela. Prvi del predstavlja analizo obdobnih statistik, kjer je narejena analiza mesečnih ekstremov v obdobju meritev, analiza letnih konic po mesecih ter primerjava največjih specifičnih odtokov na porečju. Drugi del predstavlja analizo glavnih padavinskih dogodkov, kjer smo se osredotočili na pripadajoče visokovodne valove in njihove volumne ter koeficiente odtoka.Rezultati kažejo, da je največji poplavni dogodek na porečju Krke nastopil leta 2010, ko so pretoki Krke presegali 100-letno povratno dobo, največja vrednost pretoka na vodomerni postaji Podbočje pa je znašala 468,2 m3/s. Največjim volumnov valov smo bili priča v visokovodnih dogodkih nov./dec. 2005 in okt./nov. 2015. Največji koeficienti odtoka na porečju Krke običajno nastopijo na vodomerni postaji Soteska, najmanjši pa na vodomerni postaji Prečna.
128516
V magistrskem delu smo želeli analizirati odzive uporabnikov na zdravljenje odvisnosti in programe Društva Pot v Ilirski Bistrici in Pivki. Društvo deluje kot dnevni center, ki ponuja različne preventivne ukrepe in aktivnosti proti drogam, pri čemer smo upoštevali tudi percepcijo strokovnih delavcev na področju zmanjševanja povpraševanja po drogah. V teoretičnem sklopu diplomske naloge smo opredelili pojme, ki so osrednjega pomena za obravnavano tematiko. Raziskali in predstavili smo pojem zasvojenosti, različne vrste drog in njihove učinke ter splošna zdravstvena tveganja. Sledi predstavitev socialnovarstvenih programov, ki se osredotoča tako na stroge, kot tudi na nizkopražne programe. Društvo Pot je podrobno analizirano kot nizkopražni program, ki so ga udeleženci izkusili. Teoretična analiza poudarja pomen socialnega dela, socialnih delavcev in praktikov. Analiza temelji na odzivih uporabnikov in praktikov na koncept in učinkovitost obravnavanih oblik zdravljenja odvisnosti, programov in dnevnih centrov, ponuja pa tudi njihova razmišljanja o morebitnih izboljšavah ter o razširitvi dejavnosti na območjih Ilirske Bistrice, Pivke, Sežane in Ljubljane. V empiričnem delu je predstavljena kvalitativna raziskava, ki smo jo izvedli s pomočjo intervjujev s šestimi uporabniki analiziranih programov zasvojenosti Pot, ki so bili uporabljeni za zbiranje podatkov. Trije anketiranci sodelujejo pri dejavnostih društva v Ilirski Bistrici, ostali trije pa uporabljajo storitve društva v Pivki. Intervjuji so bili uporabljeni kot oblika zbiranja podatkov s strani strokovnih delavcev in strokovnih delavcev, prav tako pa so bili uporabljeni tudi za pomoč zaposlenim v praksi. V raziskavo je bilo vključenih 5 oseb, njihovo strokovno delo pa se nanaša na področje prepovedanih drog. Empirično delo je vključevalo intervjuje z vodjo društva Pot, intervjuje s strokovnimi delavci in vodjo društva POMOČ v Sežani ter intervjuje s strokovno delavko in vodjo društva Stigma v Ljubljani. K analizi je prispevala tudi raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Koper (The National Institute of Public Health). Intervjuji so služili kot način pridobivanja informacij, potrebnih za analizo in predstavitev raziskovalnih tem. Sledi poglavje o rezultatih, kjer sledi razprava. Ugotovitve in zaključki ter predlogi za izboljšave so vključeni v sklepni del naloge. Na ta način lahko analiza služi kot osnova za nadaljnje izboljšave programov v zvezi z odvisnostjo.
This master thesis aims at analyzing users’ responses to the Pot association’s addiction treatments and programs in Ilirska Bistrica and Pivka. The association functions as a day centre offering a variety of preventive measures and anti-drug activities. The perception of the professional workers in drug demand reduction were taken into consideration as well. In the theoretical framework of the thesis, the concepts that are central to the topic are defined. The concept of addiction, various types of drugs and their effects as well as common health risks are explored and presented. What follows is the presentation of social welfare programs. It focuses on strict high-threshold programs as well as on low-threshold programs. The Pot association is closely analyzed as the low-threshold program that the participants have experienced. The theoretical analysis highlights the importance of social work, social workers, and practitioners. The analysis is based on users and practioners’ responses to the concept and effectiveness of the addressed addiction treatments, programs and day centres. It also offers their reflections on possible improvements as well as on the extension of activities in the areas of Ilirska Bistrica, Pivka, Sežana and Ljubljana. The users’ lifestyles, values and their outlook on life were taken into consideration as well to gain an accurate picture of their life situation. The performed qualitative research is presented in the empirical part of the thesis. Interviews with six users of the analysed Pot’s addiction programs have been used for data collection. Three interviewees participate in association’s activities in Ilirska Bistrica, whereas the other three interviewees use the association’s services in Pivka. Interviews have been used as a form of collecting data from the professional workers and practitioners as well. There were 5 individuals included in the research. Their professional work is related to the field of illicit drugs. The empirical work included interviews with the head of the Pot association, interviews with the professional workers and with the head of the POMOČ association in Sežana, and interviews with a professional worker and the head of the Stigma association in Ljubljana. A researcher at Nacionalni inštitut za javno zdravje Koper (The National Institute of Public Health) contributed to the analysis as well. The interviews served as a way of obtaining the information needed to analyse and present the research topics. The result section is followed by the discussion section. The findings and conclusions as well as some proposals for improvements are included in the final section of the thesis. This way the analysis can serve as a basis of further addiction programs’ improvements.
V magistrski nalogi sem raziskala poglede uporabnikov, ki obiskujejo društvo Pot v Ilirski Bistrici in Pivki. Poleg pogledov s strani uporabnikov so me zanimala tudi razmišljanja strokovnih delavcev, ki v takšnih dnevnih centrih delujejo in se ukvarjajo s področjem zasvojenosti s prepovedanimi drogami. V teoretičnem delu sem podala definicijo zasvojenosti in razmišljanje različnih avtorjev o tej tematiki. Nadaljevala sem s predstavitvijo vrste drog, kjer sem navedla tudi tveganja pri sami uporabi. Opisala sem socialnovarstvene programe, namenjene uporabnikom prepovedanih drog, kamor sem vključila tako visokopražne kot nizkopražne programe, saj so za uporabnike prepovedanih drog oboji bistvenega pomena. Natančneje sem opisala društvo Pot, ki spada pod nizkopražne programe in so vanj vključeni vsi moji sogovorniki. Nalogo sem zaključila s pomenom strokovnih delavcev pri delu z uporabniki in pomenom socialnega dela. Naloga temelji na pogledih uporabnikov in strokovnih delavcev na delovanje samih dnevnih centrov, možnih izboljšavah tako dnevnih centrov kot širitvi in možnih izboljšavah v občinah Ilirska Bistrica, Pivka, Sežana ter Ljubljana, kjer omenjeni strokovni delavci delujejo. Poudarek sem dala tudi na samo življenje uporabnikov in njihov pogled na družbo in okolje, v katerem živijo. V empiričnem delu je predstavljena kvalitativna raziskava. Glavni vir podatkov je šest uporabnikov, ki obiskujejo društvo Pot. Trije društvo obiskujejo v Ilirski Bistrici in trije v Pivki. Drugi del intervjujev sem izvedla s petimi strokovnimi delavci, ki delujejo na področju prepovedanih drog. Štirje med njimi delujejo v podobnih dnevnih centrih v treh različnih občinah. Opravila sem intervju s strokovnim vodjem društva Pot v Ilirski Bistrici, intervjuja s strokovno vodjo in strokovno delavko društva PO MOČ Sežana, strokovno delavko društva Stigma v Ljubljani ter raziskovalko na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Koper. V rezultatih so predstavljene teme raziskave, ki sem jih pridobila s pomočjo intervjujev. V nadaljevanju so dodani rezultati, ki jim sledi razprava in moje ugotovitve. Na koncu pa so podani ugotovljeni sklepi in predlogi za izboljšave ter spremembe za še večjo podporo in pomoč uporabnikom.
120038
Kolektivni spomin je term, s katerim se posamezniki in družba srečujejo ves čas v vsakdanjem življenju, tudi če se tega ne zavedamo. Govorimo o kolektivno naučenih in navajenih stvareh, ki se spreminjajo relativno hitro in v perspektivah različnih posameznikov imajo različna stališča. Kolektivni spomin je neločljivo povezan s kolektivnim spominom posameznika. Ta dva tipa spomina se med seboj neprestano prepletata. Kolektivni spomin ne more obstajati brez individualnega spomina in obratno. V procesu ustvarjanja individualnega spomina je veliko dejavnikov, kot so čas, prostor, zgodovinski trenutek itd.. Obstajajo tudi razlike med spominom odraslih in otroštva. Posameznik vedno expirience njegov spomin, ki temelji na skupini, v kateri deluje, ker je ta skupina "učiti" posameznika, kako se spominja stvari na pravilen način. Posameznik sam postavite v skupine, ki temeljijo na identiteti. Zaradi tega, različne skupine imajo lahko različne kolektivni spomin za iste dogodke. Kolektivni spomin vpliva na oblikovanje večjih skupin, kot so narod. Narod kolektivno sprejeti določene značilnosti in tradicije in na podlagi teh, se uveljavi kot subjekt. Na podlagi kolektivnega spomina posamezniki in skupine definirajo njeno preteklost in se odločajo za prihodnost, v drugem delu pa analiza reflektira teorijo o primeru alžirske državljanske vojne in o posledicah te državljanske vojne.
Collective memory is a therm which individuals and society encounter all the time in everyday life, even if we are not aware. We are talking about collectively learned and accustomed things, which are changed relatively fast and in perspectives of different individuals take differenet point of view. Collective memory is inherent with collective memory of indiviudal. This two types of memory constantly intertwine with each other. Collective memory can not exist without individual memory and vice versa. In process of creating of individual memory, there are many factors, such as time, space, historical moment etc. There are also differences between adult memory and childhood memory. Individual always expirience his memory based on group in which he operates, because that group »teach« individual how to reminisce things in correct way. Individual place himself in groups based on identities. Beacause of this, different groups can have different collective memory for the same events. Collective memory affect in formation of larger groups, such as nation. Nation collectively take certain characteristics and traditions and based on these, establish itself as entity. Based on collective memory, individuals and groups define its past and also make decisions for the future. In second part of this work, analysis reflects theory on case of Algerian civil war and on consequences of this civil war.
Kolektivni spomin je pojem, s katerim se kot posamezniki ali kot družba srečujemo na vsakem koraku v življenju, čeprav se tega niti ne zavedamo. Gre za koncepte kolektivno naučenih oziroma priučenih stvari, ki so relativno hitro spremenljive in v očeh različnih posameznikov zavzemajo različne zorne kote. Kolektivni spomin je inherentno povezan z individualnim spominom posameznika. Te dve vrsti spomina se med seboj stalno prepletata in neposredno vplivata en na drugega. Kolektivni spomin ne more obstajati brez individualnega spomina in obratno. Na formiranje individualnega spomina vpliva več dejavnikov, kot so čas, prostor, zgodovinski trenutek itd. Obstajajo pa tudi razlike pri spominu odraslega in spominu otroka oziroma otroškem spominu. Posameznik svoj spomin vedno doživlja na podlagi skupine, v kateri se tisti trenutek giblje, kajti skupina je tista, ki posameznika »nauči«,’ kako se mora stvari spominjati. Posameznik pa se v te skupine uvršča na podlagi identitete. Zaradi tega se lahko različne skupine istih dogodkov spominjajo različno. Kolektivni spomin vpliva na formacijo večjih skupin in tvorb, kot je narod, ki kolektivno prevzame določene značilnosti in navade ter na tem utemeljuje sebe kot entiteto. Na podlagi kolektivnega spomina posameznik in skupina interpretirata svojo preteklost, prav tako pa se prejema tudi odločitve za prihodnost. V drugem delu diplomske naloge se analiza usmerja v refleksijo teorije na primer alžirske državljanske vojne in na posledice, ki jih je le-ta pustila.
110746
V teoretičnem delu diplomske naloge se osredotočam na starejše v današnji družbi in na demenco, prav tako pa tudi na svojce kot skrbnike in na njihovo ozaveščenost in sprejemanje demence, ko je diagnosticirana. Število ljudi z demenco narašča, z napredovanjem bolezni pa narašča tudi potreba po pomoči, da bi lahko zadovoljili osnovne potrebe posameznika, tako da se družinski člani zelo pogosto znajdejo v vlogi negovalcev. Za pridobitev relevantnih podatkov o potrebah in pogledih negovalcev sem uporabila delno strukturirane intervjuje, ki sem jih nato kvalitativno analizirala v empiričnem delu. V raziskavi sem se osredotočila na to, kako svojci prepoznajo in sprejemajo demenco. Zanimalo me je, kako dobro so informirani o tej možganski bolezni in kako se jim z diagnozo spremeni življenje. Zanimalo me je tudi, kako so se počutili, ko je bila oseba z demenco poslana v dom za starejše in kako so videli prehodnost življenja v povezavi z demenco. Rezultati analize so pokazali, da je razvoj bolezni pri vsakem posamezniku edinstven - pokazali so ga na različne načine, zato so ga svojci sprejeli različno. Vendar pa so po navadi doživljali negativne občutke, ker niso bili pripravljeni na takšno diagnozo in so jo pogosto pripisovali starosti. Obrnili so se na svojega splošnega zdravnika, psihiatra ali prijatelje za pomoč. Nekateri od njih so želeli izvedeti več o demenci, drugi pa ne. Vsakdanje življenje nekaterih sorodnikov se je spremenilo, ker so morali skrbeti za osebo z demenco, medtem ko nekateri sorodniki niso doživeli nobene spremembe v vsakdanjem življenju. Kljub temu se je večina od njih počutila preobremenjene. Kar je pogosto predstavljalo veliko spremembo za sorodnike, je bilo pošiljanje osebe z demenco v dom za starejše ljudi. Nekateri sorodniki so občutili olajšanje in srečo, medtem ko so drugi občutili žalost, negotovost in občutek krivde. Kljub temu pa je družina tisto, kar daje osebi z demenco občutek varnosti in sprejetosti. Sorodniki gledajo na minljivost kot na krog življenja od rojstva do smrti in ne razmišljajo o tem.
In the theoretical part of my thesis, the focus is on older people in today's society and on dementia, as well as on relatives as the caregivers and on their awareness and acceptance of dementia when it is diagnosed. The number of people with dementia is growing, and with the advancement of the disease so is the need for assistance in order to be able to satisfy one’s basic needs, so the family members very often find themselves in the role of caregivers. To obtain relevant data about the needs and views of caregivers, I used partially structured interviews, which I then qualitatively analysed in the empirical part. In my research, I focused on how relatives recognized and accepted dementia. I wanted to find out how well they were informed about this brain disease and how their lives changed with the diagnosis. Moreover, I was interested in how they felt when the person with dementia was sent to a home for the older people and how they saw the transience of life in connection with dementia. The results of the analysis showed that the development of the disease was unique for each person – it was demonstrated in different ways, therefore the relatives accepted it differently. However, they usually experienced negative feelings, because they were not prepared for such a diagnosis and they often attributed it to old age. They turned to their general practitioner, a psychiatrist or friends for help. Some of them wanted to find out more about dementia, others did not. The everyday lives of some relatives changed because they had to take care of a person with dementia, while some relatives experienced no change in their everyday lives. Nonetheless, most of them felt overburdened. What often presented a big change for the relatives was sending a person with dementia to a home for the older people. Some relatives felt relief and happiness, while others experienced sadness, insecurity and feelings of guilt. Nevertheless, family is what gives a person with dementia a feeling of safety and acceptance. Relatives see transience as a circle of life from birth to death and do not think about it.
V teoretičnem delu pišem o starem človeku, današnji družbi, demenci in sorodnikih kot družinskih oskrbovalcih ter o njihovem sprejemanju in informiranosti o demenci po postavljeni diagnozi. Število ljudi z demenco narašča, z napredovanjem demence pa narašča tudi potreba po pomoči pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb ljudi z demenco, zato se njihovi družinski člani vse pogosteje znajdejo v vlogi oskrbovalcev. Na podlagi delno strukturiranih intervjujev sem pridobila relevantne podatke, ki sem jih kvalitativno analizirala v raziskovalnem delu. V njem sem se osredotočila na prepoznavanje znakov in sprejemanje demence z vidika sorodnikov, nadalje pa tudi na njihovo informiranost, spremembe v življenju po postavljeni diagnozi, doživljanje ob odhodu človeka z demenco v dom za stare ljudi in z demenco povezan pogled sorodnikov na minljivost življenja. Rezultati raziskave so pokazali, da je bolezen pri vsakem posamezniku specifična, saj se kaže na različne načine in jo sorodniki različno sprejemajo. Ob tem običajno doživljajo negativne občutke, saj na demenco niso pripravljeni in jo pripisujejo starosti. Pomoč poiščejo pri osebnem zdravniku, psihiatru, prijateljih, nekateri se o bolezni informirajo, drugi pa ne iščejo informacij. Za ljudi z demenco skrbijo znotraj družine. Nekaterim sorodnikom se zaradi oskrbe človeka z demenco vsakdanje življenje spremeni, medtem ko se drugim ne, se pa večina sooča s preobremenjenostjo. Veliko spremembo za sorodnike predstavlja odhod človeka z demenco v dom za stare ljudi; nekaterim predstavlja občutek zadovoljstva in olajšanje, drugim žalost, negotovost in občutke krivde. Družina je tista, ki zagotovi človeku z demenco občutek varnosti in sprejetosti. Sorodniki razumejo minljivost kot življenjski krog od rojstva do smrti in ne razmišljajo o njej.
116063
Velika večina robotov se še vedno uporablja v strukturiranih in nadzorovanih industrijskih okoljih, kjer so njihove naloge ročno programirane in se v daljših obdobjih večkrat ponavljajo. V zadnjih letih je v porastu potreba in želja po premikanju robotov v nestrukturirana okolja, kjer bi morali opravljati različne spreminjajoče se naloge. Za uspešen prenos robotov v ta okolja je potrebno premagati številne ovire. V diplomskem delu predstavljamo več metod, ki rešujejo te ovire. Za obvladovanje izvajanja robotskih nalog, ki so nagnjene k spremembam v nestrukturiranih okoljih, se zanašamo na Programiranje po demonstracijski paradigmi. Namesto ročnega programiranja različnih nalog lahko človek te premike prikaže. Predlagali smo kodiranje zapisanih premikov v hierarhično, binarno drevesno bazo podatkov. Pokazali smo, da se ta baza podatkov lahko uporablja za sintezo novih robotskih gibov, ki niso bili neposredno prikazani, in s tem za zmanjšanje bremena večkratnih demonstracij človeka. Nov pristop hierarhičnega iskanja po delni poti nam omogoča sintetiziranje novih robotskih gibov, tudi če so primeri premikov brez podobnih delov kodirani v bazo podatkov. Če robot deli svoj delovni prostor s človekom, morajo biti naloge izvedljive na varen način. Za doseganje varnega gibanja uporabljamo aktivno krmiljenje navora za ustvarjanje skladnih gibov. Da bi se izognili pogosto kompleksnim dinamičnim modelom, ki se razlikujejo od naloge do naloge, uvajamo nov koncept Compliant Movements Primitives, ki ga lahko zajamemo s človeško demonstracijo. Pokažemo, da lahko vzorčni nabor skladnih gibov razširimo z kodiranjem v hierarhični bazi podatkov ali z uporabo statističnih metod. Tretji problem, ki smo ga obravnavali v tem delu, je kolaboracija človek-robot, ki jo lahko obravnavamo kot dvojen problem. Človekov namen je treba najprej prepoznati. Nato je treba sintetizirati in izvesti ustrezno kolaborativno robotsko nalogo. Množica prikazanih kooperativnih gibanj se kodira v razširjeni hierarhični bazi podatkov. Podatkovno bazo lahko uporabimo za prepoznavo človeških gibov in sintezo ustrezne kooperativne robotske naloge, ki temelji na primerih gibanj. Za zagotovitev nemotenih in kontinuiranih kooperativnih robotskih trajektorij predlagamo integracijo pristopa z dinamičnimi gibalnimi primitivi. Za vrednotenje je predstavljena vrsta eksperimentov, ki vključujejo sintezo novih množic robotskih gibov s pomočjo iskanja v hierarhični podatkovni bazi, učenje in sintezo skladnih gibov ter izdelavo kooperativnih robotskih gibov ob prepoznavanju človeških gibov. Ključne besede: programiranje z demonstracijo, hierarhična podatkovna baza, koherentno robotsko gibanje, prepoznavanje gibanja, kooperativne naloge, dinamični motivni primitivi, statistična generalizacija.
The vast majority of robots are still used in structured and controlled industrial environments, where their tasks are preprogrammed by hand and repeated multiple times over long periods. In the past number of years, the need and desire to move robots into unstructured environments, where they would need to perform a variety of changing tasks, has been on the rise. For a successful transfer of robots to these environments several hurdles need to be overcome. In this thesis we present several methods which tackle these obstacles. In order to handle the execution of robot tasks, which are prone to change in unstructured environments, we rely on Programming by Demonstration paradigm. Instead of programming various tasks by hand, a human can demonstrate these movements. We proposes to encode the recorded movements in a hierarchical, binary tree-like database. We show that this database can be used to synthesize new robot movements, which were not directly demonstrated, and thus alleviate the burden of multiple human demonstrations. A novel approach of hierarchical partial path search enables us to synthesize new robot movements, even when example movements with no similar parts are encoded in the database. If a robot shares its workspace with a human, tasks need to be executable in a safe manner. To achieve safe movements, we use active torque control to generate compliant movements. To avoid mathematically de_ning often complex dynamical models, which are di_erent from task to task, we introduce a new concept of Compliant Movements Primitives, which can be captured by human demonstration. We show that an example set of compliant movements can be extended by encoding them in a hierarchical database or by using statistical methods. The third issue we considered in this work is human-robot cooperation, which can be seen as a twofold problem. Human intention must _rst be recognized. An appropriate collaborative robot task must then be synthesized and executed. We encode a set of demonstrated cooperative movements in an expanded hierarchical database. The database can be used to recognize human movements and synthesize an appropriate cooperative robot task, based on example sets of movements. To ensure smooth and continuous cooperative robot trajectories we propose integrating the approach with Dynamic Movement Primitives. For evaluation a series of experiments is presented. These include synthesis of new sets of robot movements through search in a hierarchical database, learning and synthesizing compliant movements, and producing cooperative robot movements while recognizing human movements. Key words: programming by demonstration, hierarchical database, compliant robot movements, motion recognition, cooperative tasks, dynamic movement primitives, statistical generalization.
S staranjem prebivalstva in vedno hitrejšim tempom življenja povpraševanje po robotskem humanoidnem domačem pomočniku narašča. Hkrati potreba po prilagodljivih robotskih celicah narašča tudi v srednjih in majhnih podjetjih, v katerih proizvajajo manjše serije produktov in klasična vpeljava robotskih celic ni primerna. V nasprotju z uporabo robotskih manipulatorjev v industrijskih okoljih, ki izvajajo ponavljajoče se gibe, je potrebno ob vpeljavi avtonomnih robotov v spreminjajoče se okolje premagati veliko število ovir. V tem doktorskem delu obravnavamo tri aspekte uporabe robotov v nestrukturiranem okolju. Ročno programiranje robota za vsako nalogo ni mogoče, saj se naloge in okoliščine v domačih okoljih pogosto spreminjajo. Ena od možnih metod za pridobivanje novih gibov je učenje iz človekovih demonstracij [6, 7, 8]. Ta način temelji na opazovanju demonstratorja, ki zna uspešno izvesti želeno nalogo. Vendar je lahko demonstriranje večjega števila gibov za vsako verzijo želene naloge zamudno. V pristopu, predlaganem v doktorskem delu, demonstracije, zajete preko žičnega vodenja robota (angl.: kinesthetic guiding)[17, 18, 19], zapišemo v hierarhično bazo vzorčnih gibov. Baza temelji na dvojiškem drevesu [45, 46], z dodanimi grafi prehodov na vsakem nivoju. Grafi prehodov označujejo možne prehode med grozdi oz. vozlišči na posameznih nivojih in temeljijo na grafih gibanja [42, 43, 44]. Z iskanjem novih poti v grafu [79] lahko poiščemo nove poti in posledično sintetiziramo nove robotske gibe. Za združitev morebitnih delnih poti, ki niso direktno povezane, smo uporabili princip dinamičnih elementarnih gibov (angl.: Dynamic Movement Primitives { DMPs). Z iskanjem novih trajektorij zmanjšamo potrebo po velikem številu demonstracij. če robot izvaja naloge v nestrukturiranem okolju, obstaja verjetnost nepredvidenih kontaktov z okolico. Sile, ki se ob tem pojavijo, lahko škodujejo okolici ali robotu samemu. Morebitne sile so še posebno nevarne, če pride do nepredvidenega stika s človekom. Minimiziranje sil ob kontaktih je možno na več načinov. Minimiziranje sile ob kontaktih lahko dosežemo s pasivnimi pristopi: preko lažje in mehke konstrukcije samega robota [51, 52, 54] ali preko motorjev z elastičnimi elementi [55]. če se robota obda z mrežo taktilnih senzorjev [48, 49, 50], lahko kontakte aktivno zazna in primerno reagira. Med slabostmi takšnega pristopa je visoka cena senzorjev ter pripadajoča zakasnitev meritev. Neželene sile ob kontaktih lahko občutno zmanjšamo tudi preko aktivne regulacije navorov. Podajno obnašanje robota dosežemo, če dejanske navore primerjamo s teoretičnimi [59, 60, 61]. Vendar za tak pristop poleg senzorjev navora potrebujemo tudi dinami čni model naloge, ki jo želimo izvesti. V doktorskem delu predlagamo pristop aktive regulacije navora, ki pa ne potrebuje matematično določenih dinamičnih modelov želene naloge. Predlagamo uporabo podajnih elementarnih gibov, ki so pridobljeni preko demonstracij in ponovne izvedbe zajetih gibov na robotu. Zajeti niz podajnih gibov razširimo in prilagodimo preko uporabe hierarhične baze ali statističnega posploševanja. Tretja tema, ki jo obravnavamo v doktorskem delu, je sodelovanje robota s človekom. Za uspešno sodelovanje je potrebno najprej razpoznati trenutno človeško gibanje in nato sintetizirati ter izvesti primerni robotski gib. Izvedbo sodelovalnih nalog so med drugim opravili s pomočjo skritih Markovskih modelov (angl.: Hidden Markov Models - HMM) [67, 68]. Ben Amor idr. [69] so na podlagi dinamičnih elementarnih gibov razvili interaktivne elementarne gibe (angl.: Interactive Primitves - IPs). Za sintezo sodelovalnih gibov so bili uporabljeni tudi elementarni gibi, ki temeljijo na verjetnosti [30, 70, 71]. Yamane idr. [45, 72] so zajete sodelovalne gibe zapisali v dvojiško drevo, ki so ga nato uporabili za razpoznavo ter sintezo primernega giba. Podoben pristop predlagamo v našem doktorskem delu. Dva človeka izvedeta niz sodelovalnih gibov, ki jih zajamemo in zapišemo v sodelovalno hierarhično bazo. Osnovni del baze, ki vsebuje človeške gibe, uporabimo za sprotno razpoznavo trenutnega človeškega giba. Dodatni del baze, ki vsebuje pripadajoče robotske gibe, uporabimo za sintezo primernega robotskega giba. Vsi predlagani pristopi uporabe hierarhične baze so bili ovrednoteni preko številnih eksperimentov, ki so pokazali uporabnost baze na vseh treh omenjenih področjih.
99158
V diplomskem delu je obravnavan primer dvonadstropne stavbe v Beltincih. Zidane stene so zgrajene iz votlih zidakov iz gline, napolnjenih z izolacijo iz mineralne volne. Ta vrsta zidarstva ima dobro energetsko učinkovitost in ne potrebuje dodatne toplotne izolacije. V običajnih zidanih zgradbah je nosilna dolžina armiranobetonske plošče enaka debelini stene, kar vodi do videza toplotnega mostu. V diplomskem delu je predstavljena toplotna optimizacija stika med zidno ploščo in ploščo, ki se doseže z zmanjšanjem nosilne dolžine plošče. Kriteriji za določitev priključne podrobnosti temeljijo na preprečevanju nastanka kondenzacije in plesni na notranji površini zidu ter na omejevanju vrednosti koeficienta linearnega toplotnega mostu, v drugem delu pa je s pomočjo numeričnega modela končnega elementa, ki je bil izdelan v programu SAP2000, preverjena nosilnost vertikalno obremenjene stene, rezultati numerične analize pa kažejo, da predlagana priključna podrobnost ustrezno vzdrži uporabljene obremenitve.
This thesis deals with the wall-slab connection detail in monolithic masonry buildings. It is presented on the case of a two storey building located in Beltinci. The masonry wall is made of hollow clay blocks filled with mineral wool insulation. This type of masonry has good energy efficiency and does not need additional thermal insulation. In usual masonry constructions the support length of a reinforced concrete slab is equal to the wall thickness which leads to appearance of a thermal bridge. This thesis presents thermal optimization of the wall-slab-junction which is achieved by reducing the bearing length of the slab. The criteria for determining connection detail is based on prevention of the condensation and mold growth on inner surface of the wall and by limiting the value of the linear thermal bridge coefficient. In the second part of the thesis the load-bearing capacity of the vertically loaded wall is checked using a numerical finite element model that was prepared in the program SAP2000. The results of the numerical analysis show that the proposed connection detail adequately sustain applied loads.
Diplomska naloga obravnava detajl stika med zunanjim monolitnim opečnim zidom in medetažno armiranobetonsko ploščo na primeru enodružinske hiše v Beltincih. Zid je izdelan iz brušenih opečnih zidakov polnjenih z mineralno volno. Tak zid ima dobre termične lastnosti in ne potrebuje dodatne toplotne izolacije. Klasična izvedba stika, kjer je naležna dolžina plošče enaka debelini zidu ni primerna, saj odsotonost dodatne zunanje izolacije privede do pojava toplotnega mostu. V diplomski nalogi je predstavljena energijska optimizacija stika, ki se doseže z zmanjšanjem naležne dolžine plošče. Pri določitvi detajla sta uporabljena kriterija za preprečitev nastanka kondenzacije in nevarnosti pojava mikroorganizmov ter omejitev faktorja toplotnih mostov. V drugem delu naloge je predstavljena numerična analiza odpornosti stika na vertikalno obtežbo, ki je bila izvedena v programu SAP2000. Rezultati analize so pokazali, da zasnovani stik uspešno prenese projektno obtežbo.
96492
V sodobni medicini so na voljo številna zdravila in terapevtski pristopi za zdravljenje raka. Vendar pa se bolezen pogosto razvije v invazivno metastatsko obliko ali se ponovi po letih remisije. To je mogoče pripisati rakavim matičnim celicam (CSC), majhni podskupini celic s tumorogenim potencialom, ki je odporen na večino terapevtskih pristopov. Tako so potrebni novi terapevtski pristopi, ne le za diferencirane rakave celice, ampak tudi za PCC. Lizosomske cisteinske peptidaze, katepsin B in X, ki imajo pomembno vlogo pri različnih procesih razvoja in napredovanja raka, bi lahko služile kot obetavne molekularne tarče za izboljšanje terapije, usmerjene v CSC. Najprej smo izolirali rakave matične celice iz treh celičnih linij raka dojke MDA-MB-231, MCF7 in MCF-10A neoT, ki temeljijo na njihovi sposobnosti tvorjenja tumorskih kroglic, kar je značilnost, ki ločuje MCC od diferenciranih celic. V ta namen smo najprej določili optimalne pogoje za tvorjenje tumorske sfere.Najbolj optimalen medij za tvorjenje tumorjev je bil DMEM / F-12 s serumskim prostim dodatkom za rast CSC B-27, rastna faktorja EGF in bF .GF, za rast MCF-10A neoT celic pa smo dodali še inzulin in hidrokortizon. Izolacijo MCC-jev smo potrdili z izražanjem markerjev na površini celic in transkripcijskim faktorjem matičnih celic SOX2. Po nastanku tumorjevpovršinski markerji (CD44 + / CD24-) in / ali povečana ekspresija SOX2 so pokazali povečanje celic s fenotipom CSC. Nato smo z analizo western blot, ELISA in encimsko kinetiko pokazali, da so se ravni beljakovin in aktivnost katepsina B po nastanku PCC-jev v primerjavi z diferenciranimi celicami iz vseh treh celičnih linij pomembno povečale. Podobno so se ravni beljakovin in aktivnost katepsina povečale v CSC iz celic MDA-MB-231 in MCF7, medtem ko so CSC iz celic MCF-10A neoT pokazale le povišane ravni proteina katepsina X, ne pa Skupaj smo pokazali, da je inhibicija katepsina B in X v PCCs, z uporabo specifičnih inhibitorjev, obetaven pristop za povečanje učinkovitosti trenutnih protitumorskih terapij proti PCCs in s tem za izboljšanje zdravljenja raka.
In modern medicine many drugs and therapeutic approaches are available for the treatment of cancer. However, the disease often develops into an invasive metastatic form or recurs after years of remission. This may be attributed to cancer stem cells (CSCs), a small subset of cells with a tumorigenic potential that is resistant to most of therapeutic approaches. Thus, new therapeutic approaches effective, not only towards differentiated cancer cells, but also CSCs, are required. Lysosomal cysteine peptidases, cathepsin B and X that have important role in different processes of development and progression of cancer, could serve as promising molecular targets to improve CSCs-directed therapy. First, we isolated cancer stem cells from three breast cancer cell lines MDA-MB-231, MCF7 and MCF-10A neoT, based on their ability to form tumorspheres, a characteristic that distinguishes CSCs from differentiated cells. For this purpose, we first determined the optimal conditions for tumorsphere formation. The most optimal medium for tumorsphere formation was DMEM/F-12 with serum free supplement for CSC growth B-27, and growth factors EGF and bFGF. Additionally, insulin and hydrocortisone were added for growth of MCF-10A neoT cells. Isolation of CSCs was confirmed by expression of cell surface markers and stem cell transcription factor SOX2. Following tumorsphere formation surface markers (CD44+/CD24–) and/or increased expression of SOX2 showed increase in cells with CSC phenotype. Next, we demonstrated by western blot, ELISA and enzyme kinetics assay that protein levels and activity of cathepsin B were significantly increased in CSCs following tumorsphere formation compared to differentiated cells from all three cells lines. Similarly, protein levels and activity of cathepsin X were increased in CSCs from MDA-MB-231 and MCF7 cells, while CSCs from MCF-10A neoT cells showed only increased protein levels of cathepsin X, but not its activity. Taken together, we showed that inhibition of cathepsin B and X in CSCs, using specific inhibitors, is a promising approach to increase the effectiveness of current antitumor therapies against CSCs and therefore to improve cancer treatment.
V sodobni medicini je znanih veliko zdravil in terapevtskih pristopov, ki so namenjeni zdravljenju rakavih obolenj. Kljub temu pa se bolezen pogosto razvije v invazivno obliko, ki metastazira, ali pa pride do ponovnega pojava bolezni. Za omenjene procese naj bi bile odgovorne tumorske matične celice (TMC), manjša podskupina rakavih celic, ki je odporna na večino obstoječih terapevtskih pristopov in omogoča ponovni pojav tumorjev. Za izboljšanje terapije so tako potrebni novi terapevtski pristopi, ki bi bili poleg diferenciranih tumorskih celic učinkoviti tudi proti TMC. Obetavni tarči, z regulacijo katerih bi lahko izboljšali terapijo usmerjeno proti TMC, sta cisteinski lizosomski peptidazi katepsina B in X, saj imata pomembno vlogo v različnih procesih nastanka in napredovanja raka. V okviru magistrske naloge smo TMC izolirali iz treh celičnih linij raka dojke, MDA-MB-231, MCF7 in MCF-10A neoT, na podlagi tvorbe tumorskih sfer, kar je značilnost, po kateri se TMC razlikujejo od diferenciranih celic. V ta namen smo najprej izbrali optimalne pogoje za tvorbo tumorskih sfer. Kot najbolj ugodno se je izkazalo gojišče DMEM/F-12 z brezserumskim dodatkom za spodbujanje rasti TMC B-27 in rastnih faktorjev EGF in bFGF. Pri celicah MCF-10A neoT pa je potreben še dodatek inzulina in hidorkortizona. Uspešnost izolacije TMC smo potrdili na podlagi izražanja površinskih označevalcev in jedrnega transkripcijskega dejavnika matičnih celic SOX2. Delež celic s fenotipom TMC se je pri celicah, izoliranih po tvorbi tumorskih sfer, pri vseh uporabljenih celičnih linijah povečal, kar je pokazalo povečano izražanje površinskih označevalcev (CD44+/CD24–) in/ali povečano izražanje SOX2. Nadalje smo s prenosom western, testom ELISA in z uporabo encimske kinetike pokazali, da se pri TMC iz vseh uporabljenih celičnih linij značilno povečata izražanje in aktivnost katepsina B v primerjavi z diferenciranimi celicami. Podobno sta se povečala tudi izražanje in aktivnost katepsina X pri TMC iz celičnih linij MDA-MB-231 in MCF7, medtem ko je pri TMC MCF-10A neoT prišlo le do povečanega izražanja katepsina X, ne pa tudi njegove povečane aktivnosti. Dobljeni rezultati tako odpirajo spodbudno možnost, da bi z zaviranjem katepsinov B in X v TMC lahko povečali učinkovitost protitumornih terapij proti TMC in izboljšali zdravljenje raka.
114380
V magistrskem delu sem se osredotočila na obravnavo relacijskega nasilja med dekleti v osnovni šoli, pri čemer me je zanimalo, kako se mlada dekleta, učitelji in starši odzivajo na relacijsko nasilje, kako ga je mogoče prepoznati in preprečiti ter kako posredovati. V teoretičnem delu magistrskega dela sem predstavila bibliografijo slovenskih in tujih avtorjev v povezavi z medvrstniškim nasiljem in relacijsko agresijo, preučila sem posamezne vloge v medvrstniškem nasilju, pojasnila za njegov pojav, razlike med nasilnim vedenjem dečkov in deklic, dejavnike tveganja, posledice ter prepoznala in preprečila relacijsko nasilje in se nanj odzvala. Na splošno velja prepričanje, da se relacijska agresija med dekleti pojavlja zato, ker "tako pač je". Vendar pa moja teoretična in empirična dela kažejo, da so vzroki zakoreninjeni v spolno specifični socializaciji in družbenih pričakovanjih za vedenje deklet.Glavni namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne so izkušnje deklet z relacijskim nasiljem, kako se odzivajo nanj in kako se učitelji in starši odzivajo nanj. Predvsem njihova pričakovanja določajo, katera vedenja so nagrajena z visokim socialnim statusom in katera z nizkim, zato me je zanimalo, kaj se pričakuje od deklet v njihovem okolju. Zanimalo me je tudi, kako se dekleta počutijo, ko se soočajo s kakršnokoli relacijsko agresijo. V raziskavi so sodelovale deklice, stare od 12 do 16 let. Podatki raziskave so bili pridobljeni s pomočjo intervjujev, ki so pokazali, da sta vloga v relacijski agresiji in samopodoba posameznika zelo povezani, prav tako pa tudi vloga in število deklet ter njihove osebnosti. Vsa dekleta so izkusila vsaj eno obliko relacijske agresije, ki je nekoga izločila, manipulirala, lagala, širila lažne govorice in skrivnosti, izsiljevala ali govorila za hrbtom. Nobena od deklet je menil, da je to vedenje primerno, Vendar pa, dve učenci pogosto to storite za njihovo zabavo, vendar zelo redko razpravljali s svojimi starši doma. V smislu šolskih ocen, vrstniki, učitelji in starši nimajo posebnih pričakovanj, ki bi bistveno vplivala na razvoj relacijskega nasilja, vendar pa pričakujejo, da dekleta, da se obnašajo lepo, da ne bo glasen, da ne govorijo svoje misli in da ne bo visoko živahen. Zato, okolje ima pomemben vpliv na razvoj relacijske agresije, saj dekleta izražajo svojo jezo, agresivnost in nestrinjanje v subtilnih in včasih pomenijo načine. Kot kažejo odgovori intervjuvank, so pomembni dejavniki pri preprečevanju tovrstnih dogodkov osvetljevanje teme, pogovor z razrednico in razreševanje morebitnih težav med učenci, ki se pojavljajo. S predstavitvijo teme relacijskega nasilja med slovenskimi dekleti in izvedbo intervjujev sem osvetlila vzroke in posledice tovrstnega vedenja ter načine, kako prepoznati, preprečiti in razrešiti relacijsko nasilje, kar bi lahko služilo tudi kot osnova za nadaljnje raziskave na to temo.
In my master's thesis, I focused on dealing with relational violence among girls in primary school. I was interested in how young girls, teachers and parents respond to relational violence, how it can be identified and prevented and how to intervene. In the theoretical part of the master thesis, I presented the bibliography of Slovenian and foreign authors related peer violence and relational aggression. I looked at the individual roles in peer violence, explanations for its occurrence, differences between violent behaviors of boys and girls, risk factors, consequences, as well as recognizing and preventing relational violence and responding to it. It is generally believed that relational aggression among girls occurs because "that is just the way they are". However, my theoretical and empirical work shows that the causes are rooted in gender-specific socialization and social expectations for the behavior of girls.The main purpose of the research was to find out about the girls' experiences of relational violence, how they respond to it and how teachers and parents respond to it. It is mainly their expectations that determine which behaviors are rewarded with high social status and which with a low one, so I was interested in finding out what is expected from the girls in their environment. I was also interested in how the girls feel when they are confronted with any sort of relational aggression. The participants were girls from the ages of 12 to 16. The research data was obtained through interviews, which showed that the role in relational aggression and the self-esteem of the individual are very much related and so are the role and the number of girlfriends and their personalities. All the girls had experienced at least one form of relational aggression: singling somebody out, manipulating, lying, spreading false rumors and secrets, blackmailing or talking behind one’s back. None of the girls felt that this behavior was appropriate, however, two students often do it for their amusement, but very rarely discuss it with their parents at home. In terms of school grades, peers, teachers and parents do not have specific expectations that would significantly impact the development of relational violence but they do expect the girls to behave nicely, not to be loud, not to speak their minds and not to be high-spirited. Therefore, the environment has an important influence on the development of relational aggression, since girls express their anger, aggression and disagreement in subtle and sometimes mean ways. As shown by the answers of the interviewees, important factors in preventing such events are illuminating the subject, discussing it with the class teacher and resolving any difficulties among students as they come.By presenting the topic of relational violence among Slovenian girls and by conducting the interviews, I have shed a light on the reasons and the consequences of this type of behavior as well as on the ways to identify, prevent and resolve relational violence. This could also serve as the basis for further research on this topic.
V magistrskem delu sem se osredinila na obravnavo odnosnega nasilja med dekleti na predmetni stopnji osnovne šole. Zanimalo me je, kako se dekleta, učiteljstvo in starši odzivajo na odnosno nasilje ter kako se ga lahko prepozna, preprečuje in kako se intervenira. V teoretičnem delu magistrskega dela sem predstavila literaturo slovenskih in tujih avtorjev, ki se navezuje na tematiko medvrstniškega nasilja in relacijske agresije. Pod drobnogled sem vzela posamezne vloge v medvrstniškem nasilju, razlage za njegov nastanek, razlike med učenci in učenkami pri uporabi nasilja, na dejavnike tveganja, posledice odnosnega nasilja, prepoznavanje, preprečevanje in odzivanje nanj. Zelo pogosto uveljavljeno mnenje je, da do relacijske agresije med deklicami prihaja zato, ker one »pač so takšne«, vendar sem s teorijo in empirijo pokazala, da se vzroki nahajajo v spolno specifični socializaciji in pričakovanjih družbe glede vedenja deklet.Temeljni namen raziskovalnega dela je bil ugotoviti, kakšne izkušnje imajo dekleta z odnosnim nasiljem, kako se nanj odzivajo in kako se nanj odzivajo učiteljstvo ter starši. Njihova pričakovanja v veliki meri določajo, katera vedenja so nagrajena z visokim socialnim statusom in katera z nizkim, zato me je zanimalo, kaj od učenk pričakuje okolica. Zanimalo me je tudi, kako se dekleta počutijo, kadar so na kateri koli način soočene z relacijsko agresijo. V raziskavi so sodelovale učenke predmetne stopnje in dijakinja prvega letnika srednje šole. Raziskovalne podatke sem pridobila s pomočjo intervjujev, ki so pokazali, da sta vloga v odnosnem nasilju in samozavest posameznice zelo povezani, prav tako vloga in število prijateljic ter njihovi značaji. Vsa dekleta so imela izkušnjo z vsaj eno izmed oblik relacijske agresije: z izločanjem, manipuliranjem, laganjem, širjenjem lažnih govoric, širjenjem skrivnosti, izsiljevanjem, opravljanjem ali ogovarjanjem. Nobeni izmed deklet se to vedenje ni zdelo primerno, čeprav dve učenki to pogosto uporabljata za lastno zabavo, isti dekleti pa se o tem zelo redko s starši pogovarjata doma. Posebnih pričakovanj, ki bi pomembno vplivala na razvoj odnosnega nasilja, vrstnice, vrstniki, učiteljstvo in starši glede ocen nimajo, vendar pa pričakujejo, da se bodo dekleta lepo vedla in da ne bodo glasna, da ne bodo povedala svojega mnenja ter da ne bodo živahna. S tem okolica pomembno vpliva na razvoj relacijske agresije, saj dekleta tako svojo jezo, agresijo in nestrinjanje izrazijo na prikrite in včasih tudi zlobne načine. Pri preprečevanju tovrstnih dogodkov imajo pomembno vlogo izobraževanja na to temo, pogovori z razredničarko, razrednikom in sprotno reševanje kakršnih koli stisk med učenkami in učenci, kar so pokazali odgovori intervjuvank.S predstavitvijo tematike odnosnega nasilja med dekleti na slovenskem področju in z izvedbo intervjujev sem osvetlila razloge, dejavnike in posledice tovrstnega vedenja, načine prepoznavanja, preprečevanja in reševanja odnosnega nasilja, kar bo lahko podlaga za nadaljnje raziskovanje te tematike.
133148
Prispevek analizira socialno-ekonomske učinke pandemije Covid-19 na migracije v okviru novega režima (IM) mobilnosti, v okviru katerega se mednarodne migracije močno zmanjšujejo. Na podlagi najnovejših analiz in poročil globalnih akterjev mobilnosti testiramo tezo, da so migranti ostali na delovnem mestu, medtem ko so "drugi" lahko delali od doma. Delo migrantov je pomembno za relativno stabilno delovanje družbe v času tako velike zdravstvene krize; odvisnost nacionalnih gospodarstev od dela migrantov je stalnica, ki jo je pandemija le še poslabšala. Analiza kaže, da delavci migranti v času omejene prostorske mobilnosti (v okviru svetovnega prekariata in "novega revnega ", ki ga je ustvarila pandemija) prispevajo k sistemskemu delovanju družbe. Ožji vidik analize razkriva, da se odpornost in obseg dela migrantov v času pandemije povečujeta skoraj nespremenjena.
The article analyses the socio-economic effects of the Covid-19 pandemic on migration in the context of the new (im)mobility regime under which international migration has seen sharp decreases. Based on the latest analyses and reports of global mobility actors, we test the thesis that migrants have stayed in the workplace, whereas 'others' have been able to work from home. Migrant work is important for the relatively stable functioning of society during such a great health crisis; still, national economies' dependence on migrant labour is a constant that has only been exacerbated by the pandemic. The analysis shows that migrant workers in times of limited spatial mobility (as part of the global precariat and the 'new poor' created by the pandemic) contribute to the systemic functioning of society. The narrower aspect of the analysis reveals the considerable persistence and resilience of migrant work during the pandemic, as seen in the almost unchanged volume of migrants' remittances in 2020.
Članek analizira družbenoekonomske učinke pandemije Covida-19 na migracije v kontekstu novega režima (ne)mobilnosti, v katerem so se mednarodne migracije močno zmanjšale. Na podlagi najnovejših analiz in poročil globalnih akterjev mobilnosti preizkušamo tezo, da so migranti ostali na delovnih mestih, da smo "drugi" lahko delali od doma. Migrantsko delo je pomembno za relativno nemoteno funkcioniranje družbe v obdobju največje zdravstvene krize; odvisnost nacionalnih ekonomij od migrantskega dela pa je stalnica, ki jo je pandemija še zaostrila. Analiza kaže, da migrantski delavci v času omejene fizične mobilnosti (kot del globalnega prekariata in "novih revnih", ki jih je ustvarila pandemija) prispevajo k sistemskemu delovanju družbe. V ožjem vidiku analize se kaže precejšnja odpornost migrantskega dela, o čemer priča skorajda nespremenjen obseg denarnih nakazil migrantov v pandemičnem letu 2020.
138747
Jeseni 2020 se je v bolnišnični lekarni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana pojavila potreba po hitrem razvoju novega galenskega zdravila z esketaminom za kontinuirano infuzijo. Esketamin se je uporabljal za indukcijo anestezije pri intubaciji in vzdrževanje sedacije med mehansko ventilacijo pri najbolj prizadetih bolnikih s COVID-19, posledično pa se je njegova uporaba v tem obdobju močno povečala. Prednosti uporabe esketamina pri bolnikih s COVID-19 v primerjavi z drugimi anestetiki ali sedativi, npr. pri sedaciji esketamin vzdržuje krvni tlak in srčni utrip, spodbuja bronhodilatacijo in ohranja dihalne reflekse ter ima protivnetne in imunosupresivne učinke, ki so koristni za bolnike s COVID-19. namen magistrske naloge je bil oceniti tveganje za novo galensko zdravilo, razviti formulacijo in postopek izdelave novega galenskega zdravila ESKETAMIN 25 mg / ml, 50 ml raztopine za injiciranje / infundiranje ter razviti metode za analizo zdravilne učinkovine esketamin hidroklorid, vmesnega in končnega zdravila. izvedena je bila tudi 12-mesečna študija stabilnosti proizvoda pri okoljskih pogojih, pri čemer so bile uporabljene metode: organoleptični pregled, določanje pH raztopine, določanje koncentracije esketamina, določanje koncentracije kloridnih ionov, določanje specifične optične rotacije raztopine, določanje čistosti zdravilne učinkovine in proizvoda s spektrofotometrično analizo, preskus sterilnosti in preskus bakterijskih endotoksinov. Za vse parametre so bile določene meje sprejemljivosti. Pri analizi intermediata, končnega proizvoda in pri študiji stabilnosti je intermediat/proizvod izpolnjeval pogoje za organoleptični pregled in spektrofotometrično analizo čistosti, pH, koncentracija esketamina in kloridnih ionov ter specifična optična rotacija so bili v mejah specifikacij. Končni produkt je po 12 mesecih ostal sterilen in apirogen. V raziskavi stabilnosti smo potrdili, da je rok uporabnosti zdravila ESKETAMIN 25 mg / ml, 50 ml raztopine za injiciranje/infundiranje končnega proizvoda najmanj 12 mesecev.
In autumn of 2020, a need arose at the hospital pharmacy of University Medical Centre Ljubljana to rapidly develop a new galenic drug with esketamine for continuous infusion. Esketamine was used for induction of anaesthesia at intubation and maintenance of sedation during mechanical ventilation in the most affected patients with COVID-19, and consequently its use increased dramatically during this period. The advantages of using esketamine in COVID-19 patients compared to other anaesthetics or sedatives, e.g. opioids, are its beneficial effects on the cardiovascular and respiratory systems. During sedation esketamine maintains blood pressure and heart rate, induces bronchodilatation and preserves airway reflexes and has anti-inflammatory and immunosuppressive effects, which are beneficial for COVID-19 patients. The aim of the masters thesis was risk assessment of the new galenic drug, developing a formulation and manufacturing process for a new galenic product ESKETAMIN 25 mg/mL, 50 mL solution for injection/infusion, and development of methods for the analysis of the active substance esketamine hydrochloride, the intermediate and the final product. A 12-month stability study of the product at ambient conditions was also carried out. The methods used were: organoleptic examination, pH determination of the solution, determination of the concentration of esketamine, determination of the concentration of chloride ions, determination of the specific optical rotation of the solution, determination of the purity of the active substance and the product by spectrophotometric analysis, sterility test and test for bacterial endotoxins. Acceptance limits have been established for all parameters. In the analysis of the intermediate, the final product and during the stability study, the intermediate/product met the conditions for organoleptic examination and spectrophotometric purity analysis, the pH, the concentration of esketamine and chloride ions and the specific optical rotation were within the specification limits. The final product remained sterile and apyrogenic after 12 months. In a stability study, we confirmed that the shelf life of the ESKETAMIN 25 mg/mL, 50 mL solution for injection/infusion final product is at least 12 months.
Jeseni 2020 se je v bolnišnični lekarni UKC Ljubljana pojavila potreba po hitrem razvoju novega galenskega zdravila z esketaminom za kontinuirano infuzijo. Esketamin se je uporabljal za indukcijo anestezije ob intubaciji in vzdrževanje sedacije med mehansko ventilacijo pri najbolj prizadetih bolnikih s COVID-19, posledično se je v tem obdobju njegova uporaba močno povečala. Prednosti uporabe esketamina pri bolnikih s COVID-19 v primerjavi z drugimi anestetiki oz. sedativi npr. opioidi so njegovi ugodni učinki na kardiovaskularni in respiratorni sistem. Esketamin med sedacijo vzdržuje krvni tlak in srčno frekvenco, povzroča bronhodilatcijo in ohranja reflekse dihalnih poti, poleg tega pa ima za bolnike s COVID-19 tudi koristne protivnetne in imunosupresivne učinke. Namen magistrske naloge je bil ocena tveganja, razvoj recepture in proizvodnega procesa za nov galenski izdelek ESKETAMIN 25 mg/mL, 50 mL raztopina za injiciranje/infundiranje, ter razvoj metod za analizo zdravilne učinkovine esketaminijevega klorida, polizdelka in končnega izdelka. Izvedli smo tudi 12-mesečno stabilnostno študijo izdelka pri sobnih pogojih. Uporabljene metode so bile: organoleptični pregled, določanje pH raztopine, določanje koncentracije esketamina, določanje koncentracije kloridnih ionov, določanje specifične optične rotacije raztopine, določanje čistosti zdravilne učinkovine in izdelka s spektrofotometrično analizo, test na sterilnost in test na bakterijske endotoksine. Za vse parametre smo določili meje sprejemljivosti. V analizi polizdelka, končnega izdelka in med stabilnostno študijo so vzorci ustrezali postavljenim pogojem za organoleptični pregled in spektrofotometrično analizo čistosti. PH, koncentracija esketamina in kloridnih ionov ter specifična optična rotacija so bili znotraj specifikacijskih mej. Končni izdelek je tudi po 12 mesecih ostal sterilen in apirogen. V stabilnostni študiji smo potrdili, da je rok uporabe galenskega izdelka ESKETAMIN 25 mg/mL, 50 mL raztopina za injiciranje/infundiranje vsaj 12 mesecev.
141427
Sodišče Evropskih skupnosti poskuša z bogato sodno prakso ustvariti enoten, splošno veljaven pojem delavca, saj ta v celoviti zakonodaji EU še ne obstaja, pri čemer izhaja iz temeljne svobode prostega gibanja oseb ali natančneje iz prostega gibanja delavcev, ki je opredeljeno v členu 45 PDEU. Iz tega člena in sekundarne zakonodaje EU izhajajo številne pravice, povezane s statusom delavca. Med njimi je predvsem odprava kakršne koli diskriminacije na podlagi državljanstva med delavci držav članic. Samo na ta način je mogoče zagotoviti uspešno uresničevanje pravice do prostega gibanja delavcev. Svoboda gibanja delavcev ni le ekonomska kategorija, ampak tudi osebna kategorija, zato pravice, ki izhajajo iz te svobode, ne pripadajo samo delavcem, ampak tudi družinskim članom in ljudem, ki so odvisni od delavcev. Poleg tega se je z Maastrichtsko pogodbo in uvedbo državljanstva Unije razširil tudi ekonomski koncept prostega gibanja oseb (ekonomsko aktivnih oseb) tudi na ekonomsko neaktivne osebe. Sodišče Evropskih skupnosti v sodni praksi poudarja, da ima izraz "delavec" univerzalni pomen v Skupnosti, zato države članice tega izraza ne bodo določile same, saj bi to lahko povzročilo izgubo varstva, ki ga zagotavlja pravo EU in ki je zagotovljeno določenim kategorijam oseb. Na ta način si Sodišče Evropskih skupnosti pridržuje izključno pravico, da ustvari izraz delavec. Pomembno vprašanje je, ali Sodišče Evropskih skupnosti s tem pojmom pušča odprta vrata za razlago opredelitve delavca, da bi se lahko prilagodilo spreminjajočim se socialnim, gospodarskim in političnim razmeram v EU in ali ta posameznik nudi zadostno pravno varstvo. Pri oblikovanju opredelitve delavca Sodišče Evropskih skupnosti pomaga s presojo različnih pojmov (plačilo za delo, namen zaposlitve, učinkovito in resnično delo itd.) in Lawrie-Blum testa, iz katerega izhajajo merila za opredelitev delavca.
The European Court of Justice is trying to create a single, generally valid concept of worker through the rich jurisprudence, as in comprehensive EU legislation it does not yet exist, taking as basis the fundamental freedom of free movement of persons, or more specifically the free movement of workers, which is defined in Article 45 TFEU. From that article and EU secondary legislation a number of rights linked to the status of a worker, is deriving. Among them, in the first place, there is the abolition of any discrimination based on nationality between workers of the Member States. Only in this way the successful realization of the right of free movement of workers, can be ensured. The freedom of free movement of workers is not only an economic category, but also a personal category, so the rights deriving from this freedom are not belonging not only to workers, but also to family members and people who depend on the workers. In addition, with the Maastricht contract and the introduction of a citizenship of the Union, the economic concept of free movement of persons (economically active individuals) has been also extended to economically inactive individuals. The European Court of Justice through jurisprudence points out that the term “worker” has an universal Community meaning, therefore Member States shall not establish this term by themselves, as this may result in fading protection afforded by EU law, which is provided to certain categories of persons. This way the European Court of Justice reserves oneself the exclusive right to create the term worker. There is an important question, if the ECJ with this concept leaves the door open for the interpretation of the definition of a worker, so that it could adapt to the changing social, economic and political climate in the EU, and whether this offers individuals sufficient legal protection. In creating the definition of worker the ECJ helps by judging of the different concepts (payment for work, the purpose of employment, effective and genuine work, etc.) and Lawrie-Blum test, from which derived the criteria for the definition of worker.
V obsežni zakonodaji Evropske unije ni enotnega, splošno veljavnega pojma delavec. Zato poskuša ta pojem oblikovati Sodišče Evropske unije skozi bogato sodno prakso. Pri tem izhaja iz temeljne svoboščine prostega gibanja oseb oziroma natančneje prostega gibanja delavcev, ki je opredeljeno v členu 45 PDEU. Iz omenjenega člena in primarne ter sekundarne zakonodaje EU izhajajo številne pravice vezane na status delavca. Med njimi je v prvi vrsti prepoved diskriminacije delavcev iz drugih držav članic v primerjavi z domačimi delavci, saj je le na ta način mogoče zagotoviti uspešno uresničevanje pravice prostega gibanja delavcev. Omenjena pravica je poleg ekonomske tudi osebna kategorija. Zato pri tem ne gre samo za delavce, ampak tudi za družinske člane in osebe, ki so odvisne od delavcev. Tudi njim se priznava določene pravice vezane na status delavca. Poleg tega, se je z Maastrichto pogodbo in uvedbo državljanstva Unije ekonomski koncept prostega gibanja oseb (ekonomsko aktivnih posameznikov) razširil tudi na ekonomsko neaktivne posameznike. Sodišče Evropske unije v bogati sodni praksi izpostavi, da ima pojem delavec univerzalni skupnostni pomen in ga zato države članice ne smejo oblikovati same, saj bi zaradi različnih definicij lahko razvodenele varstvo, ki ga pravo EU nudi posameznim kategorijam oseb. S tem si Sodišče Evropske unije pridržuje izključno pravico do oblikovanja omenjenega pojma. Pri tem se pojavlja ključno vprašanje ali si SEU s tem pušča odprta vrata pri razlagi definicije delavca tako, da jo prilagaja spreminjajoči se socialni, ekonomski in politični klimi v EU, ter ali to posamezniku nudi zadostno pravno varstvo. Pri oblikovanju definicije delavca si Sodišče Evropske unije pomaga s presojanjem različnih vsebinskih konceptov (plačila za delo, namena zaposlitve, dejanskega in resničnega opravljanja dela, ipd.) in tristopenjskim Lawrie-blum testom, iz katerega izhajajo kriteriji za opredelitev delavca.
92616
Fotografija velja za najpomembnejši referenčni medij, ki beleži čas in ustavi slike pred objektivom v določenem zgodovinskem trenutku. Zaradi pričevanj o obstoju določenega pojava ali bitja sem jo izbrala kot glavni navdih za pogosto problematično dokumentarno vrzel v zgodovini žensk. Želela sem prikazati, da fotografije lahko zapolnijo tako dokumentarno vrzel, vendar si moramo prizadevati in jih poiskati. Kot vir pričevanja ima svoje omejitve, saj so fotografove težnje in kontekst, v katerem je bila fotografija posneta, vedno prisotni. Dokumentarnost torej ni nujno objektivnost, pač pa ovrednotenje nekega trenutka, ki ga je fotograf izbral in označil kot vrednega fotografije. Slednjega se je treba med drugo svetovno vojno sploh zavedati, za kar lahko trdimo, da je imela pomembno vlogo vojna, v kateri je bil videz. Zanimala sta me predvsem (partizanska) vojna in povojna izkušnja ženske, ujete v fotografije, saj je to prelomnica, ko so ženske izstopile iz sfere zasebnosti v javnosti. V tem delu se ukvarjam predvsem z ozadjem fotografij v značaju borcev borcev in v značaju () partizanskih mater. Pri tem me je vodilo vprašanje, kako revolucionarni so bili v resnici revolucionarni koraki in kako tradicionalni v novih povojnih preoblekah.Velik prostor za izbrane fotografije se je izkazala tudi fotoknjižnica Modernozgodovinskega muzeja Slovenije. Z izbrano literaturo sem podkrepila zgodovinsko ozadje fotografskih podob.
Photography is considered to be paramount reference medium that records time and stops images in front of the lens at the certain historical moment. Because of the testimonies of the existence of a certain phenomenon or being, I chose it as the main inspiration for the often problematic documentary gap in the history of women. I wanted to display that photos can fill such documentary gap, but we have to strive and seek them out. As a source of testimony, it has its limitations, as the photographer’s tendencies and the context in which the photograph was taken are always present. Documentarity is thus not necessarily objectivity, but the evaluation of a certain moment, chosen by the photographer and marked as worth photographing. The latter is important to be aware of at all during the Second World War, for which we can argue that the war, in which appearance was played important role.I was mainly interested in the (partisan) war and the post-war experience of a woman captured in photographs, as this is a turning point when women stepped out of the sphere of privacy in the public. In this work, I mainly explore the background of photographs in the character of the fighters and in the character of (partisan) mothers. I was guided by the question of how revolutionary the revolutionary steps really were and how traditional in the new post-war disguises.The photo library of the Museum of Modern History of Slovenia has proved to be a valuable location for selected photographs. With selected literature, I reinforced the historical background of the photographic images.
Fotografija velja za najbolj konkretno referencialen medij, ki beleži čas in zaustavlja podobe, ki so se v določenem zgodovinskem trenutku znašle pred objektivom. Ravno zaradi pričevanja o eksistenci določenega pojava ali bitja, sem si jo izbrala kot glavni navdih pri utemeljevanju večkrat problematične dokumentarne praznine v zgodovini žensk. Želela sem pokazati, da fotografije lahko zapolnijo takšen manko, če si prizadevamo in jih iščemo. Kot vir pričevanja ima svoje omejitve, saj je potrebno upoštevati vedno prisotne tendence fotografa in kontekst, v katerem je bila fotografija posneta. Dokumentarnost tako ni nujno tudi objektivnost, pač pa vrednotenje določenega trenutka, ki si ga je izbral fotograf in ga označil kot vrednega fotografiranja. Slednje se je pomembno zavedati sploh v času druge svetovne vojne, za katero lahko trdimo, da je bila tudi vojna podob, v kateri je videz odigral pomembno vlogo. Zanimala sta me predvsem (partizanska) vojna in povojna izkušnja žensk ujeta na fotografijah, saj gre za prelomno obdobje, ko ženske stopijo iz sfere zasebnost v javnost. V delu raziskujem predvsem ozadje fotografij pri liku bork in pri liku (partizanskih) mater. Vodilo me je vprašanje, koliko so bili revolucionarni koraki res revolucionarni in koliko tradicionalni v novi povojni preobleki. Kot dragoceno nahajališče izbranih fotografij se je izkazala fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Z izbrano literaturo sem podkrepila historično ozadje fotografskih podob.
131436
STED nanoskopija je vrsta mikroskopije super ločljivosti, ki se uporablja za opazovanje struktur, ki so manjše od difrakcijske meje svetlobe, kar je tudi njegova glavna prednost v primerjavi s klasično fluorescenčno mikroskopijo. Da bi STED deloval, potrebuje združljive fluorescenčne sonde, ki jih je mogoče vklopiti ali izklopiti na zahtevo. Te sonde so trenutno največja ovira za STED. V tem delu smo zasnovali in sintetizirali fluorescenčne sonde, ki lahko selektivno obarvajo celične membrane. Temeljijo na fenoksazinu in kumarinskih nosilcih, ki so že prisotni kot znani fluorofori, vendar v STED nanoskopiji niso bile testirane številne različice. Osnovne nosilce smo nadalje modificirali z različnimi funkcionalnimi skupinami, da bi se sonde lahko povezale z membranami. Optimizirali smo reakcije in sintetizirali množico kandidatov za sonde ter izmerili njihove spektre vzbujanja in emisije, ki smo jih uporabili kot podlago za vrednotenje vpliva strukture na fotofizikalne lastnosti. Izbrane sonde, ki so PNMb-8, PNMb-9, PNMaw-2, selektivnost PNMbw-2, PNMkb-2, PNMpb-2 in PNMpa-2, smo poslali na Institut Jožef Stefan in jih uporabili v poskusih STED. Uporabili smo jih za biološko barvanje vzorcev in ocenili po naslednjih kriterijih porazdelitve med celičnimi membranami, emisijske pogoje STED, fotosta Naše sonde zelo hitro označijo plazemsko membrano, vendar tudi hitro obarvajo druge membrane. Najboljši rezultati so bili zagotovljeni s PNMpa-2, ki daje odlične slike super ločljivosti, ni citotoksičen in je zelo fotostabilen, tudi v primerjavi s komercialno dostopnimi sondami. Temelji na kumarinskem ogrodju z N-metilpiridinsko skupino na položaju 3 in je dobro izhodišče za nadaljnji razvoj podobnih sond. Največja pomanjkljivost fenoksazinskih sond, kot je PNMbw-2, je njihova omejena fotostabilnost, ki jo je treba osredotočiti na prvi, med nadaljnjim razvojem. Slike, posnete s PNMbw-2, imajo neverjetno ločljivost, vendar je sonda primerna le za nekaj slik. Sonda PNMb-9 je pokazala znake citotoksičnosti, po drugi strani pa je zagotovila zelo ostre STED slike in fotobleached zelo rahlo. Ali je to lastnost vseh 4-cianokumarinov, je treba še dokazati z nadaljnjim testiranjem dodatnih sond.
STED nanoscopy is a type of super-resolution microscopy used to observe structures smaller than the diffraction limit of light, which is also its main advantage compared to classic fluorescent microscopy. In order to function, STED requires compatible fluorescent probes which are able to be turned on or off on demand. These probes are momentarily the biggest obstacle for STED. During this work, we designed and synthesized fluorescent probes able to selectively stain cell membranes. They are based on phenoxazine and coumarin scaffolds which are already present as known fluorophores, yet many variations have not been tested in STED nanoscopy. The basic scaffolds were further modified with various functional groups to enable the probes to associate with membranes. We optimised the reactions and synthesized an array of probe candidates and measured their excitation and emission spectra that were used as basis to evaluate the influence of structure on photo-physical attributes. The chosen probes, which are PNMb-8, PNMb-9, PNMaw-2, PNMbw-2, PNMkb-2, PNMpb-2 and PNMpa-2, were sent to Institute Jožef Stefan and used in STED experiments. They were used to stain biological samples and evaluated in the following criteria: selectivity of distribution between cell membranes, emission under STED conditions, photostability and cytotoxicity. Our probes label the plasma membrane very quickly, but they also stain other membranes rapidly. The best results were provided by PNMpa-2 that gives excellent super-resolution images, is not cytotoxic and is very photostable, even compared to commercially available probes. It is based on the coumarin scaffold with a N-methylpyridine group on position 3 and is a good starting point for further development of similar probes. The biggest drawback of phenoxazine probes, like PNMbw-2, is their limited photostability, which should be focused on first, during further development. Images taken with PNMbw-2, have amazing resolution, yet the probe was only suitable for a couple of pictures. The probe PNMb-9 showed signs of cytotoxicity, but on the other hand provided very sharp STED images and photobleached very lightly. Whether this is a trait of all 4-cyanocoumarins, has yet to be proven with further testing of additional probes.
STED nanoskopija je super-ločljivostna mikroskopska metoda, ki se uporablja v naravoslovnih znanostih za opazovanje struktur, ki so manjše od difrakcijske omejitve svetlobe, kar je glavna prednost glede na klasičen fluorescentni mikroskop. Predpogoj za STED pa so primerne fluorescenčne sonde, ki omogočajo metodi selektivno vklapljanje in izklapljanje fluorescence, ki v tem trenutku predstavljajo največjo oviro tej metodi. V magistrski nalogi smo načrtovali in sintetizirali fluorescenčne sonde, ki bi omogočale selektivno označevanje celičnih membran. Sonde temeljijo na fenoksazinskem in kumarinskem skeletu, ki pripadata že znanim fluoroforom. Številni fluorofori na podlagi omenjenih skeletov še niso bili preizkušeni pri STED nanoskopiji. Na osnovne skelete smo pripeli funkcionalne skupine, ki omogočijo sondam umeščanje v membrane. V okviru te naloge smo preizkusili in optimizirali reakcije in sintetizirali večje število potencialnih sond. Vsem smo izmerili ekscitacijske in emisijske spektre, na podlagi katerih smo povezali vpliv strukture na foto-fizikalne lastnosti. Izbrane sonde, to so PNMb-8, PNMb-9, PNMaw-2, PNMbw-2, PNMkb-2, PNMpb-2 in PNMpa-2, smo poslali na Institut Jožef Stefan, kjer so jih uporabili v preizkusu na STED. S sondami so označili biološke vzorce in jih ocenili glede na selektivnost porazdeljevanja med celičnimi membranami, emisijo pod pogoji STEDa, fotostabilnostjo in citotoksičnostjo. Sintetizirane sonde dobro označijo plazemsko membrano, vendar hitro poteče internalizacija do drugih celičnih membran. Najbolj je izstopala sonda PNMpa-2, ki omogoča pridobitev odličnih super-ločljivih slik, ni citotoksična in je zelo fotostabilna, tudi v primerjavi s komercialno dostopnimi sondami. Sonda temelji na kumarinskem skeletu z N-metilpiridinsko skupino na mestu 3 in predstavlja dobro izhodišče za nadaljnji razvoj primernih sond. Največja pomanjkljivost fenoksazinskih sond, kot je PNMbw-2, je omejena fotostabilnost in bi jih bilo smiselno razvijati v smeri izboljšanja na tem področju. Kljub temu, da sonda PNMbw-2 zaradi fotobledenja ni primerna za večkratno zajemanje slike, so le te izjemne ločljivosti. Sonda PNMb-9 pa je izkazovala citotoksičnost kljub zelo ostrim STED slikam in zanemarljivemu fotobledenju. Ali je to značilnost vseh 4-cianokumarinov, bi morali potrditi s testiranjem dodatnih sond.
106849
V doktorski disertaciji so bile razvite in sintetizirane tri skupine kvazikristaliničnih aluminijevih zlitin, katerih sinteza je sledila gravitacijskemu litju v bakreni kalup z obliko natezno-preskusnega vzorca s premerom 5,5 mm. Razvoj zlitin je vključeval znane učinke berilija in silicija na povečano sposobnost tvorjenja ikozaedrične kvazikristalne faze tipa Mackay (iQC-faza) v Al-Mn (-Kustrukturni sistem) med litjem v bakreni kalup. Karakterizacija vseh mikrozlitij je bila izvedena s pomočjo različnih opazovalnih tehnik glede na njihovo povprečno kemijsko sestavo. Mehanske lastnosti posamezne zlitine smo pridobili predvsem s kompresijskim preizkušanjem pri sobni temperaturi, 300 in 400 °C. Z dodatnimi različnimi toplotnimi obdelavami smo proučevali potencial za izboljšanje mehanskih lastnosti zlitin iz vseh treh skupin. Toplotna obdelava T6 ni povečala trdnostnih lastnosti pri nobeni od zlitin, medtem ko direktno umetno staranje (T5) pri 160 °C oz. 180 °C ni vplivalo na mikrostrukturo in posledično na trdoto zlitin Al-Mn-Be-Cu. V toplotno obdelanem stanju zlitin Al-Mn-Be-Cu-Si in Al-Mn-Cu-Si smo potrdili stabilizacijski učinek silicija na iQC-zlitije. Manjši dodatki silicija (0,7-1,2 at.%) so že imeli pozitiven učinek, kljub možnosti nižje vsebnosti mangana v nekaterih zlitinah (manj kot 2 at.% Mn. Med toplotno obdelavo (raztopitev pri 510 ° C) se robovi primarne iQC-faze začnejo spreminjati, notranja struktura pa je ostala kvazikristalna). Nizki dodatki silicija so povečali tudi težnjo k nastanku iQC-faze v ulitem stanju, brez nastanka drugih primarnih faz. Med toplotno obdelavo Al-Mn-Be-Cu zlitin se primarna iQ-faza postopoma preoblikuje v dekagonalno kvazikristalno fazo in končno v kristalinično fazo. Po drugi strani pa so dodatki berilija v zlitine preprečili nastanek precipitatov med toplotno obdelavo (& # 952; '-Al2Cu;' -Al2Cu;). Obarjalci s potencialnim utrjevalnim učinkom so nastali le v Al-Mn-Cu-Si-zlitinah, ki so pokazali največjo tlačno trdnost pri primerjavi vseh treh skupin preiskovanih zlitin v T6-statu. Glede na mikrostrukturo in mehanske lastnosti je bilo ugotovljeno, da prisotnost iQC-faze poveča tlačno mejo tečenja, hkrati pa zmanjša sposobnost oblikovanja pri sobni temperaturi vseh zlitin ter pri 300 in 400 °C pri Al-Mn-Be-Cu in Al-Bu-Cu-allovih zlitinah. Pri trdnostnih lastnostih so zlitine v litem stanju boljše kot v stanju T6, največjo tlačno trdnost je imel vzorec zlitine Al-Mn-Cu-Si (247 MPa), največjo trdoto (HV 1 = 120) pa je dosegel vzorec zlitine Al-Mn-Cu-Si.
In this doctoral thesis three groups of quasicrystalline aluminium alloys were developed and synthesized. Synthesis of each alloy was followed by gravitational casting in a copper mould with a shape of a tensile-test specimen with diameter of 5,5 mm. Development of the alloys involved known effects of beryllium and silicon on the increased forming ability of Mackay-type icosahedral quasicrystalline phase (iQC-phase) in the Al-Mn(-Cu) system during casting into a copper mould. Alloys’ microstructural characterization was performed via several observing techniques with respect to their average chemical composition. Mechanical properties of the individual alloy were obtained mainly through compression testing at room temperature, 300 and 400 °C. By additional various heat treatments, further potential for improving the mechanical properties of alloys from all three groups was studied. Heat treatment T6 did not increase strength properties in any of the alloys, while the direct artificial aging (T5) at 160 °C or 180 °C did not affect the microstructure and consequently the hardness of the Al-Mn-Be-Cu-alloys. In heat-treated state of the Al-Mn-Be-Cu-Si and Al-Mn-Cu-Si-alloys, the stabilizing effect of silicon on the iQC-alloys was confirmed. Smaller additions of the silicon (0,7–1,2 at. %) had already positive effect, despite possibly lower manganese content in some alloys (less than 2 at. % Mn). During the heat treatment (solutioning at 510 °C) edges of the primary iQC-phase begins to transform, but it’s inner structure remained quasicrystalline. Low additions of the silicon also increased the tendency to the formation of iQC-phase in as-cast state, without the formation of any other primary phases. During the heat treatment of the Al-Mn-Be-Cu alloys, primary iQC-phase gradually transformed to the decagonal quasicrystalline phase and finally into the crystalline phase. On the other hand, the additions of beryllium into the alloys prevented the formation of the hardening precipitates (θ’-Al2Cu) during the heat treatment. Precipitates with a potential hardening effect formed only in the Al-Mn-Cu-Si-alloys, which showed maximum compressive yield strength when comparing all three groups of investigated alloys in T6-state. Considering the microstructure and mechanical properties, it has been found that the presence of iQC-phase increased compressive yield strength, but at the same time reduced the formability at room temperature of all the alloys and at 300 and 400 °C in the case of Al-Mn-Be-Cu and Al-Mn-Be-Cu-Si-alloys. When the strength properties are considered, the alloys in as-cast state are better than in T6-state, the highest compressive yield strength had Al-Mn-Cu-Si-alloy’s sample (247 MPa), whereas the maximum hardness (HV 1 = 120) was achieved in the sample of Al-Mn-Cu-Si-alloy.
V doktorski disertaciji je potekal razvoj treh skupin kvazikristalnih aluminijevih zlitin. Sintezi posamezne zlitine je sledilo gravitacijsko ulivanje v bakreno kokilo z obliko nateznega preizkušanca s premerom 5,5 mm. Načrtovanje zlitin je potekalo na podlagi znanih vplivov elementov berilija in silicija na povečano nagnjenost k tvorbi ikozaedrične kvazikristalne faze (iQC-faze) Mackayevega tipa v sistemu Al-Mn(-Cu) pri razmerah strjevanja v bakreni kokili. Z različnimi metodami so bile ugotavljane mikrostrukturne značilnosti zlitin glede na njihovo povprečno kemijsko sestavo. Ugotavljane so bile mehanske lastnosti, pridobljene predvsem z izvedbo tlačnih preizkusov pri sobni temperaturi in temperaturah 300 ter 400 °C. Z uvedbo različnih toplotnih obdelav je bila nadalje preiskovana možnost izboljšanja mehanskih lastnosti vseh treh skupin zlitin. V nobenem primeru zlitinskega sistema se trdnostne lastnosti niso povišale s toplotno obdelavo T6, medtem ko direktno staranje na 160 ali 180 °C ni imelo vpliva na spremembo mikrostrukture in trdoto vzorcev. Potrjen je bil stabilizacijski učinek silicija na iQC-fazo v toplotnoobdelanih zlitinah, tako v sistemu zlitin z berilijem kot v sistemu zlitin brez berilija. Pozitiven vpliv so imeli že nizki dodatki silicija, 0,7–1,2 at. %, kljub eventualno manjšim deležem mangana v nekaterih zlitinah (pod 2 at. % Mn). Primarna iQC-faza je pričela med toplotno obdelavo (žarjenje na 510 °C) transformacijo na svojih robovih, a v notranjosti je bila njena struktura še vedno kvazikristalna. Prav tako so nizki dodatki silicija povečali tendenco zlitin v litem stanju k izoblikovanju primarne iQC-faze brez tvorbe morebitnih preostalih primarnih faz. V primeru zlitin brez silicija, se med toplotno obdelavo T6 primarna iQC-faza ni ohranila in je kazala na postopno transformacijo preko dekagonalne kvazikristalne faze v kristalno fazo. Po drugi strani, so dodatki berilija v zlitinah onemogočili tvorbo izločkov faze θ'-Al2Cu med toplotno obdelavo, ki bi prispevali k nadaljnjemu utrjevanju zlitin. Izločki, ki bi potencialno izboljšali trdnostne lastnosti, so nastali le v vzorcih zlitinskega sistema Al-Mn-Cu-Si, kjer je bila ugotovljena največja tlačna napetost tečenja pri primerjavi vzorcev v stanju T6 različnih zlitinskih sistemov. Upoštevaje mikrostrukturo in mehanske lastnosti, je bilo ugotovljeno, da ima prisotnost iQC-faze vpliv na povišanje napetosti tečenja in hkrati na zmanjšanje sposobnosti preoblikovanja zlitin pri temperaturah 25, 300 in 400 °C. S stališča trdnostnih lastnosti so zlitine v litem stanju boljše kot v stanju T6, med katerimi je imel največjo napetost tečenja vzorec zlitine Al-Mn-Cu-Si (247 MPa), in največjo trdoto (HV 1 = 120) vzorec iz sistema Al-Mn-Be-Cu-Si.
92556
Izhodišča Prostodontska razmišljanja za zdravljenje edentulizma lahko razdelimo na odstranljive in fiksne pripomočke. Konvencionalna sluznica in proteze z zobmi so najbolj razširjena oblika aparatov za odstranjevanje tako mandibularnega kot tudi mandibularnega zobnega aparata. Namen doktorske študije, ki je bila razdeljena na retrospektivni epidemiološki in prospektivni klinični del, je bil analizirati trende protetičnega zdravljenja na Kosovu in oceniti vpliv odstranitve delnih protez na kazalnike ustnega zdravja med prebivalci Kosova. Udeleženci in metode Za epidemiološko študijo so bili podatki o dostavi ARPD-jev in dostavi CD-jev pridobljeni iz arhivov primarnih zdravstvenih domov treh kosovskih regij (Prizren, Peje, Ferizaj) od leta 2002 do leta 2013. Podatki so bili analizirani glede na leto zdravljenja, vrsto protez, čeljust, starost, spol in mestno ali podeželsko poreklo bolnikov. Prospektivna klinična študija je bila izvedena na 40 bolnikih, od katerih jih je 20 prejelo ARPD (9 maxilla in 11 mandibul), 20 pa MRPD (9 maxilla in 11 mandibul). Bolniki so bili stari od 45 do 65 let, 24 žensk in 16 moških. Za spremljanje oralnega zdravja so bili analizirani različni parametri: biološki zapleti, kot so karies, zlomi zob, izguba zob, klinični in biokemijski kazalniki parodontalnih zapletov, z dodatnimi biokemičnimi meritvami serumskega C-reaktivnega proteina (Hs-CRP) in alkalne fosfataze (ALP) ter tridimenzionalne spremembe v kosteh in mehkih tkivih pod čeljustjo proteze. Zaznani so bili tehnični zapleti zobnih in dlesni. Vpliv RPD-jev na kakovost življenja bolnikov smo analizirali z vprašalnikom OHPI - Oral Health Impact Profile (OHIP-14). Rezultati Bistveni rezultati epidemiološke raziskave so pokazali, da se je absolutno število CD-jev ob upoštevanju relativnega števila ARPD povečalo. Vendar pa se povprečno število ARPD povečuje hitreje v primerjavi s povprečnim številom CD-jev in možnost, da se ta vrsta proteze uporabi pri mlajših bolnikih, je bila bistveno višja. V prospektivni študiji i) ni bilo izrazitih razlik med MRPD in ARPD pri novih karioznih lezijah; ii) abutment zob z višjimi ocenami plakov pri nosilcih MRPD v primerjavi z nosilci ARPD, medtem ko so imeli uporabniki ARPD značilno višje povprečne vrednosti BOP kot uporabniki MRPD iii) nobenih pomembnih razlik med MRPD in ARPD v mobilnosti abutmentnih zob; iv); nobenih pomembnih razlik med MRPD in ARPD glede biokemičnih meritev in ALPD CRP; ni bilo pomembnih razlik med MRPD in ARPD glede sprememb kosti in mehkega tkiva v mandibularnih čeljustih na podlagi kvalitativnih ocen, pa tudi na podlagi kvantitativne klasifikacije in sprememb volumna kosti v intervalu T1; vi; pri obeh skupinah so bile razlike med skupinama OHPD in T3: T3 in T3PD v povprečnih ocenah ARPD in T3 Zaključek Trend v pogostosti novega zdravljenja CB in ARPD se je od leta 2002 do 2013 linearno povečal v osnovnih zdravstvenih domovih v treh regijah Kosova. Potreba po zdravljenju CB v absolutnih številkah je več kot dvakrat večja kot potreba po zdravljenju z ARPD. Vendar pa se je delež ARPD v primerjavi s CD znatno povečal z leti. Zaključimo lahko, da po 12 mesecih zdravljenja z odstranljivimi delnimi protezami ni razlik med ARPD in MRPD v smislu pojava tehničnih in bioloških zapletov in samoocenjevanja bolnikov o zdravju ustne votline.
Background The prosthodontics considerations for the treatment of edentulism can be divided as removable and fixed appliances. The conventional mucosa and tooth-supported dentures are the most widely used form of removable appliances for both maxillary and mandibular edentulous regions. The aim of this doctoral study, which was split as retrospective epidemiological and prospective clinical parts, was to analyse trends of prosthodontic treatment on Kosovo and to assess the influence of removal partial dentures on oral health indicators among residents in the Kosovo. Participants and Methods For the epidemiological study, the data on ARPDs delivery and CDs delivery were obtained from the archives of primary health centres of three Kosovo regions (Prizren, Peje, Ferizaj) from 2002 to 2013. The data were analysed concerning year of treatment, type of dentures, jaw, age, gender and urban or rural origin of the patients. The prospective clinical study was performed on 40 patients of which 20 received ARPDs (9 maxilla and 11 mandible) and 20 received MRPDs (9 maxilla and 11 mandible). The patients were aged between 45-65 years with 24 females and 16 males. To monitor oral health, the various parameters were analysed: biological complications like caries, tooth fractures, tooth loss, clinical and biochemical indicators of periodontal complications, with additional biochemical measurement of serum C-reactive protein (Hs-CRP), and alkaline phosphatase (ALP) and three-dimensional changes in the bone and soft tissues under denture free-end saddles. Technical complications of denture dental and gingival components were detected. The influence of RPDs on the patients’ quality of life were analysed with Oral Health Impact Profile (OHIP-14) questionnaire. Results The significant results of the epidemiological study showed that there was an increase in the absolute numbers of CDs when taken into consideration the relative numbers of ARPDs. However, the average number of ARPD’s increases more rapidly compared with the average number of CD’s and the potential for this denture type to be used in younger patients was significantly higher. In the prospective study: i) no distinct differences between MRPDs and ARPDs in new carious lesions; ii) abutment teeth with higher plaque scores in MRPD’s wearers when compared to ARPD’s wearers, whereas ARPD users had significantly higher mean BOP values than MRPD users; iii) no significant differences between MRPDs and ARPDs in mobility of abutment teeth; iv) no significant differences between MRPDs and ARPDs regarding biochemical measures CRP and ALP; v) no significant differences between MRPDs and ARPDs regarding bone and soft tissue changes in mandibular jaws based in qualitative scoring classification as well as based on quantitative bone and mucosa volume changes; vi) at T1 interval both compared denture groups had higher OHIP-ALB14 scores and the average scores significantly decreased in T2 and T3, but with no significant differences between MRPD and ARPD. Conclusion The trend in the frequency of new CD and ARPD treatment increased linearly from 2002 to 2013 in the Primary Health Centres in three regions of Kosovo. The need for CD treatment in absolute numbers is more than twice as high as the need for treatment with ARPD. However, the proportion of ARPDs compared to CDs significantly increased over the years. Conclusions can be summarized that after 12 months of treatment with removable partial dentures, there are no differences between ARPD and MRPD in terms of the occurrence of technical and biological complications and patients oral health self-assessment.
Ozadje V stomatološki protetiki lahko brezzobost zdravimo s snemnimi in fiksnimi protetičnimi nadomestki. Tako v maksilarni kot mandibularni čeljusti se pri zdravljenju brezzobosti najpogosteje uporablja snemne proteze, ki sedijo na sluznici in zobeh. Cilj te doktorske disertacije, ki je razdeljena na retrospektivno epidemiološko ter prospektivno klinično študijo, je analizirati trende protetične oskrbe na Kosovu in oceniti vpliv snemnih delnih protez na kazalnike ustnega zdravja pri prebivalcih Kosova. Udeleženci in metode V okviru epidemiološke raziskave smo iz arhivov primarnih zdravstvenih ustanov v treh kosovskih regijah (Prizren, Peje, Ferizaj) pridobili podatke o zdravljenju z delnimi akrilnimi protezami in totalnimi protezami v obdobju 2002–2013. Podatke smo analizirali glede na leto oskrbe, vrsto proteze, prizadeto čeljust, starost pacientov, njihov spol ter mesto bivanja na podeželju ali v urbanem okolju. Prospektivno klinično študijo smo izvedli na 40 pacientih, od katerih jih je 20 prejelo delne akrilne proteze (9 na maksilarni in 11 na mandibularni čeljusti), 20 pa delne proteze z ulito bazo (9 na maksilarni in 11 na mandibularni čeljusti). Starost pacientov je znašala 45–65 let, sodelovalo je 24 žensk in 16 moških. Ustno higieno smo nadzirali s pomočjo analize različnih parametrov: bioloških zapletov, kot so karies, zlom zoba in izguba zob, kliničnih in biokemičnih indikatorjev parodontalnih težav z dodatnimi biokemičnimi meritvami C–reaktivnega proteina v serumu (Hs-CRP) in alkalne fosfataze (ALP) ter tridimenzionalnih sprememb v kostnem in mehkih tkivih pod bazo na skrajšani zobni vrsti. Odkrili smo mehanske težave na zobnih in gingivalnih komponentah protez. Za analizo vpliva, ki ga imajo delne proteze na kakovost življenja pacientov, smo uporabili vprašalnik profila ustnega zdravja OHIP-14. Rezultati Rezultati epidemiološke raziskave so pokazali povečano absolutno število totalnih protez glede na relativno število delnih akrilnih protez. Povprečno številno delnih akrilnih protez je vseeno raslo hitreje kot povprečno število totalnih protez, zato je bila možnost, da se pri zdravljenju mlajših pacientov uporabijo delne akrilne proteze, precej višja. Rezultati prospektivne raziskave so naslednji: 1) našli nismo nobenih izrazitih razlik med protezami z ulito bazo in akrilnimi delnimi protezami kar zadeva kariozne lezije; 2) pacienti s protezami z ulito bazo so imeli višje rezultate merjenja plaka na nosilnih zobeh kot pacienti z akrilnimi delnimi protezami, medtem ko so imeli pacienti z akrilnimi delnimi protezami pomembno višje vrednosti BOP kot pacienti s protezami z ulito bazo; 3) pri mobilnosti nosilnih zob nismo našli nobenih pomembnih razlik med protezami z ulito bazo in akrilnimi delnimi protezami; 4) pri biokemičnih preiskavah CRP in ALP nismo našli nobenih pomembnih razlik med protezami z ulito bazo in akrilnimi delnimi protezami; 5) med protezami z ulito bazo in akrilnimi delnimi protezami nismo našli nobenih pomembnih razlik glede sprememb kostnega tkiva in mehkih tkiv v mandibularni čeljusti, kar smo ugotavljali na osnovi kvalitativnega ocenjevanja ter kvantitativnih sprememb v volumnu kosti ali sluznice; 6) pri obeh skupinah protez so bile vrednosti OHIP-ALB14 višje pri T1, nato pa so padle pri T2 in T3. Zaključek V obdobju 2002–2013 se je trend frekvence novih totalnih protez in akrilnih delnih protez v primarnih zdravstvenih ustanovah na Kosovu linearno povečal. Absolutno število primerov, ko je bilo potrebno zdravljenje s totalnimi protezami, je bilo dvakrat večje kot število primerov, ko so bile potrebne akrilne delne proteze. Kljub temu se je v zadnjih letih delež akrilnih delnih protez pomembno povečal glede na število totalnih protez. Ugotovitve kažejo, da po dvanajstih mesecih zdravljenja s snemnimi delnimi protezami ni razlik med akrilnimi delnimi protezami in delnimi protezami z ulito bazo v smislu mehanskih in bioloških zapletov ter samoocene pacientov glede ustnega zdravja.
128137
V času zaključevanja študija druge stopnje sta se Slovenija in ves svet soočala z epidemijo covida-19, ki je še posebej prizadela starejše ljudi. Novo stanje nas je prepričalo, da smo raziskali vpliv epidemije covida-19 na starejše in na delo organizacij, ki nudijo pomoč starejšim v naši lokalni skupnosti. Zanimalo nas je, kako so starostniki doživljali organizacije pomoči v času epidemije in kako so organizacije pomoči doživljale starostnike v času epidemije, njihovo stanje in dojemanje. V prvem delu magistrskega dela so podani teoretični pojmi starost, staranje in demografski opis staranja, opisane so potrebe in naloge staranja ter koncept življenja starostnikov, povzete so oblike pomoči starostnikom v Sloveniji, obravnavana je aktualna dolgotrajna oskrba. V empiričnem delu raziskave je sodelovalo pet oseb, starejših od 65 let, ki so bile uporabnice različnih programov in storitev med organizacijami, ki nudijo pomoč starostnikom v Mestni občini Velenje. Vključenih je bilo tudi osem predstavnikov organizacij. Ugotovili smo, da so uporabniki zadovoljni s storitvami kljub zelo težavnemu položaju, v katerem smo se vsi znašli. Organizacije so poskušale svoje delo prilagoditi tako, da bi zagotavljale pomoč starejšim, ki jo potrebujejo.
At the time we have been finishing our second-cycle studies Slovenia and the whole world were facing the covid-19 epidemic, which particularly affected old people. The new situation persuaded us to research the impact of the covid-19 epidemic on the elderly and on the work of organizations that providedassistance to the elderly in our local community. We were interested in how the elderly experienced the aid organizations during the epidemic and how the aid organizations experienced the elderly during the epidemic, their condition and perception. In the first part of the master thesis theoretical concepts of age, aging and demographic description of aging are given. The needs and tasks of aging and the concept of life for elderly are described, forms of assistance to the elderly in Slovenia are summed up, current long-term care is discussed. Five people over 65 participated in the empirical part of research. They were all users of various programs and services among the organizations that offerassistance to the elderly in the Municipality of Velenje. There were also eight representatives of organizations included. We realized that users were satisfied with the services despite the very difficult situation we were all in. Organizations tried to adjust their work to provideassistance the elderly needed.
Drugostopenjski študij sva zaključevali v obdobju, ko sta se naša država in ves svet spopadala z epidemijo bolezni covid-19, ki je najbolj prizadela prav starostnike. Aktualna tema naju je nagovorila, da v magistrski nalogi raziščeva vpliv te bolezni na starostnike in na delovanje organizacij, ki pomagajo starostnikom v lokalni skupnosti, iz katere prihajava. Zanimalo naju je, kako v času epidemije gledajo na pomoč starostniki in kako na starostnike oziroma na njihovo stanje in dojemanje gledajo organizacije. V prvem delu magistrske naloge sva predstavili teoretične koncepte o starosti in staranju ter podali demografski opis staranja. Opisali sva potrebe starostnikov in koncept kakovostnega življenja v starosti. Povzeli sva oblike pomoči starostnikom v Sloveniji in se dotaknili vedno aktualne dolgotrajne oskrbe. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo pet oseb, starih nad 65 let, uporabniki raznih programov in storitev v okviru organizacij, ki pomagajo starostnikom v Mestni občini Velenje, in osem oseb iz vrst predstavnikov organizacij, ki pomagajo starostnikom. Ugotovili sva, da so bili uporabniki kljub strahu zaradi situacije, v kateri so se znašli, zadovoljni s pomočjo, organizacije pa so si prizadevale, da bi kar najhitreje prilagodile svoje delo in zagotovile pomoč, ki jo starostniki potrebujejo.
136160
Humani nevtrofilni elastazi (HNE) in proteinazi 3 (PR 3) sta serinski proteazi, ki ju najdemo v primarnih granulah nevtrofilcev. Njihova proteolitična aktivnost prispeva h kroničnim vnetnim stanjem, imunski regulaciji in uničenju patogenov. Poleg tega imata zaradi neravnovesja med proteazami in antiproteazami pomembno vlogo v patofiziologiji različnih bolezni, npr. kronične obstruktivne pljučne bolezni, cistične fibroze in Wegnerjeve granulomatoze. Zaradi njune vpletenosti v te bolezni sta validirani tarči za razvoj biološko aktivnih molekul in iskanje njunih zaviralcev je pomembno področje. Namen magistrskega dela je bil zasnovati in sintetizirati nove piperazin-1-karbohidrazidne inhibitorje encimov HNE in PR 3. Na osnovi predhodno sintetiziranih spojin smo v strukturi ohranili N-monosubstituiran piperazinski obroč in amidoksimsko skupino, medtem ko smo naftilno skupino zamenjali z manjšimi lipofilnimi fragmenti, da bi podaljšali kemijski prostor teh inhibitorjev. Poleg tega smo ovrednotili zamenjavo amidoksima s kislo karboksilno skupino. V prvih dveh korakih naše sinteze smo vezali z Boc-zaščiten hidrazin na 4-oblikobenzonitril in metilni 4-formilbenzoat, nadaljnja katalitska obdelava pa je omogočila začetne spojine za vse nadaljnje korake. V reakciji s trifosgenom in izbranim terciarnim aminom smo z vezavo dveh piperazinov tvorili azafenilalaninski skelet. Sledila je odstranitev Boc zaščitne skupine in vstavitev lipofilnih R3 fragmentov. Zadnji korak sinteze je bila pretvorba nitrila v amidoksimsko skupino ali hidroliza metil estra v karboksilno kislino. Deset na novo sintetiziranih končnih spojin smo biokemično ovrednotili kot zaviralce proteaz z določanjem kinetike encima s pomočjo petih serinskih proteaz (HNE, PR 3 in Cat G, trypsin in -khimotrium. Vse spojine so bile uspešno ocenjene kot HNE, PR 3, tripsin in o-himotripsin inhibitorji, medtem ko dve spojini nista bili ovrednoteni na Cat G. Ena od končnih spojin je inhibirala nevtrofilne serinske proteaze, medtem ko so ostale učinkovine pokazale slabo sposobnost inhibicije nevtrofilnih serinskih proteaz in so bile v izbranem testnem sistemu praktično neaktivne.
Human neutrophil elastase (HNE) and proteinase 3 (PR 3) are serine proteases found in the primary granules of neutrophils. Their proteolytic activity contributes to chronic inflammatory conditions, immune regulation and pathogen destruction. In addition, due to the imbalance between proteases and antiproteases, they play important roles in the pathophysiology of various diseases, e.g. chronic obstructive pulmonary disease, cystic fibrosis, and Wegner's granulomatosis. It is their involvement in these diseases that makes them validated targets for the development of biologically active molecules and the search for their inhibitors is an important area. The aim of the MSc thesis was to design and synthesise novel piperazine-1-carbohydrazide inhibitors of HNE and PR 3 enzymes. Based on previously synthesised compounds, we retained the N-monosubstituted piperazine ring and the amidoxime group in the structure, while we replaced the naphthyl group with smaller lipophilic fragments to extend the chemical space of such inhibitors. In addition, the replacement of amidoxime with an acidic carboxylic group was evaluated. In the first two steps of our synthesis, a Boc-protected hydrazine was attached to 4-formylbenzonitrile and methyl 4-formylbenzoate and the subsequent catalytic hydrogenation afforded the starting compounds for all further synthetic steps. In the reaction with triphosgene and a selected tertiary amine, an azaphenylalanine scaffold was formed by the attachment of two piperazine derivatives. This was followed by removal of the Boc protecting group and introduction of lipophilic R3 fragments. The final step of the synthesis was the conversion of the nitrile to an amidoxime group or the hydrolysis of the methyl ester to carboxylic acid. The ten newly synthesised final compounds were biochemically evaluated as protease inhibitors by determining enzyme kinetics using five serine proteases (HNE, PR 3 and Cat G, trypsin and α-chymotrypsin. All compounds were successfully evaluated as HNE, PR 3, trypsin and α-chymotrypsin inhibitors, while two compounds were not evaluated on Cat G. One of the final compounds inhibited neutrophil serine proteases, while the other compounds showed poor ability to inhibit neutrophil serine proteases and were practically inactive in the selected test system.
Človeška nevtrofilna elastaza (HNE) in proteinaza 3 (PR 3) sta serinski proteazi v primarnih granulah nevtrofilcev. S svojo proteolizno aktivnostjo sodelujeta v patogenezi kroničnih vnetnih stanj, uravnavanju imunskega sistema in uničevanju patogenov. Poleg tega imata zaradi neravnovesja med proteazami in antiproteazami pomembno vlogo pri patofiziologiji različnih bolezni, npr. kronični obstruktivni pljučni bolezni, cistični fibrozi in Wegnerjevi granulomatozi. Ravno zaradi njune vpletenosti pri tovrstnih obolenjih predstavljata validirani tarči za razvoj novih biološko aktivnih molekul in je iskanje njunih zaviralcev zelo pomembno. Namen magistrskega dela je bilo načrtovanje in sinteza novih piperazin-1-karbohidrazidnih zaviralcev encimov HNE in PR 3. Na osnovi predhodno sintetiziranih spojin smo v strukturi ohranili N-monosubstituirani piperazinski obroč in amidoksimsko skupino, medtem ko smo namesto naftilne skupine izbrali manjše lipofilne fragmente, s katerimi smo razširili kemijski prostor tovrstnih zaviralcev. V okviru magistrske naloge smo preverili še vpliv kisle karboksilne skupine, ki smo jo vgradili na mesto, kjer je bila v predhodnih spojinah amidoksimska skupina. V prvih dveh sinteznih stopnjah smo na 4-formilbenzonitril in metil 4-formilbenzoat pripeli z Boc zaščiten hidrazin in s sledečim katalitskim hidrogeniranjem dobili izhodni spojini za vse nadaljnje korake sinteze. Pri reakciji s trifosgenom in izbranim terciarnim aminom smo s pripenjanjem dveh piperazinskih derivatov tvorili azafenilalaninsko ogrodje. Temu je sledila odstranitev zaščitne skupine Boc in vezava lipofilnih fragmentov R3. Zadnjo stopnjo sinteze je predstavljala pretvorba ciano skupine v amidoksimsko oziroma hidroliza metilnega estra do karboksilne kisline. Deset novo sintetiziranih končnih spojin smo biokemijsko ovrednotili kot zaviralce proteaz z določanjem encimske kinetike, pri čemer smo uporabili pet serinskih proteaz (HNE, PR 3, Cat G, tripsin in α-kimotropsin). Vse spojine smo uspešno ovrednotili na zaviralno aktivnost HNE, PR 3, tripsina in α-kimotripsina, medtem ko s Cat G nismo ovrednotili dveh spojin. Ena izmed končnih spojin je zavirala nevtrofilne serinske proteaze, medtem ko so bile ostale spojine praktično neaktivne v izbranem testnem sistemu.
143473
Dolina Kamniške Bistrice je ledeniška alpska dolina na južni strani Kamniško-Savinjskih Alp. S svojo lego v bližini Ljubljane in drugih, nekoliko manjših bližnjih mest, je zelo priljubljena destinacija za številne planince. Na območju je bila izvedena anketa med planinci. Rezultati so pokazali, da večina planincev prihaja iz širšega območja naselij med Ljubljano in Kamniško Bistriško dolino. Med anketiranci so najbolj priljubljene destinacije za obisk. Namen zaključne seminarske naloge je predstaviti glavne značilnosti gorniškega obiska doline Kamniške Bistrice. Na območju je bila opravljena anketa planincev. Rezultati so pokazali, da večina planincev prihaja iz širšega območja naselij med Ljubljano in Kamniško Bistriško dolino. Najbolj priljubljeni cilji so Kamniško-Savinjska dolina, Kamniško-Savinjski vrh in Kamniško-Savinjski vrh, predvsem zaradi dobre dostopnosti do doline.
The valley of Kamniška Bistrica is a glacial alpine valley on the southern side of the KamnikSavinja Alps. With its location near Ljubljana and other, somewhat smaller nearby towns, it represents a very popular destination to many mountaineers. The unspoiled nature with a large number of natural sights and the wide choice of paths, from valley destinations up to the highlands and mountains, are a source of additional motivation for a visit. The purpose of the final seminar paper is to present the main characteristics of the mountaineering visitation of the Kamniška Bistrica valley. A survey of mountaineers was conducted in the area. The results showed that the majority of mountaineers come from the wider area of settlements between Ljubljana and the valley of Kamniška Bistrica. The most popular destinations among the interviewees are Kamniško sedlo and Grintovec, the highest peak of the Kamnik-Savinja Alps. Individual mountaineers choose to visit the valley mainly because of its good accessibility.
Dolina Kamniške Bistrice je ledeniška alpska dolina na južni strani Kamniško-Savinjskih Alp. Zaradi svoje lege v bližini Ljubljane in drugih, nekoliko manjših bližnjih mest, je zelo priljubljen izletniški cilj mnogim planincem. Dodatna motivacija za obisk pa je neokrnjena narava z večjim številom naravnih znamenitosti in pestra izbira planinskih poti, od dolinskih izletov pa do sredogorja in visokogorja. Namen zaključne seminarske naloge je predstaviti glavne značilnosti planinskega obiska doline Kamniške Bistrice. Na samem območju je bilo izvedeno anketiranje planincev, rezultati pa so pokazali, da največ planincev prihaja s širšega območja naselij med Ljubljano in dolino Kamniške Bistrice. Najbolj priljubljena cilja med anketiranci sta Kamniško sedlo in Grintovec, najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp. Posamezni planinci se za obisk doline odločajo predvsem zaradi njene dobre dostopnosti.
110256
V raziskavi je bil v procesu kristalizacije uporabljen ultrazvok kot alternativa konvencionalni spontani kristalizaciji in kristalizaciji s sejanjem. Študija je bila izvedena na aktivni farmacevtski sestavini tikagrelor, kjer je bil ocenjen vpliv ultrazvoka na njegove fizikalne lastnosti. Procesni parametri spontane kristalizacije, sejanja kristalizacije in ultrazvočne kristalizacije so bili obsežno raziskani, prednosti in slabosti vsake pa so bile ustrezno izpostavljene. V primerjavi s spontano kristalizacijo in setvijo kristalizacije z ultrazvokom je kristalizacija bistveno izboljšala temeljne kristalizacijske parametre: nukleacija, rast kristalov in čas filtracije. Hkrati se je zmanjšala nagnjenost delcev k aglomeraciji, kar je privedlo do izogibanja energetskemu in zamudnemu procesu deaglomeracije končnega proizvoda, ki je pogosto problematična pri konvencionalni kristalizaciji. Poleg tega so bile dosežene in ovrednotene različne fizikalne lastnosti tikagrelorja, na primer morfologija, porazdelitev velikosti delcev in različne polimorfne oblike. Polimorfne oblike I, II in III so bile učinkovito proizvedene na ponovljiv, robusten in optimalen način. Ultrazvočna kristalizacija je bila dokazana, da ugodno vpliva na proces kristalizacije API, tudi na industrijski ravni, in lahko uspešno nadomesti spontano kristalizacijo in sejanje kristalizacije.
In this research, ultrasound was used in the crystallization process as an alternative to conventional spontaneous crystallization and seeding crystallization. The study was implemented on an active pharmaceutical ingredient ticagrelor, where the influence of ultrasound on its physical properties was evaluated. Process parameters of spontaneous crystallization, seeding crystallization and ultrasound-assisted crystallization were extensively studied while the pros and cons of each were adequately exposed. Compared to spontaneous crystallization and seeding crystallization ultrasound-assisted crystallization has significantly improved fundamental crystallization parameters: nucleation, the growth of crystals and filtration time. At the same time, the tendency of particles to agglomerate was reduced, which lead to the avoidance of energy and time-consuming process of final product deagglomeration, often problematic in conventional crystallization. In addition, different physical properties of ticagrelor were reached and evaluated, for instance, morphology, particle size distribution and different polymorphic forms. Polymorphic forms I, II and III were efficiently produced in a repeatable, robust and optimal way. Ultrasound-assisted crystallization was proved to have a beneficial effect on the crystallization process of API, even on the industrial scale, and can successfully replace spontaneous crystallization and seeding crystallization.
V članku navedeno: "© 2019 Elsevier B.V. All rights reserved." Na pristajalni strani članka navedeno: "Under a Creative Commons license"; s povezavo https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/. (18. 3. 2021) Na pristajalni strani članka tudi povezava "Get rights and content", kjer navedeno tudi: "This article is available under the Creative Commons CC-BY-NC-ND license and permits non-commercial use of the work as published, without adaptation or alteration provided the work is fully attributed." (https://s100.copyright.com/AppDispatchServlet?publisherName=ELS&contentID=S1350417719306820&orderBeanReset=true, 16. 3. 2021)
108115
Otroci so ustvarjalna bitja, ki potrebujejo čas in prostor za gibanje in plesno ustvarjanje. V vzgojno-izobraževalnih ustanovah se plesna vzgoja izvaja manj kot na drugih področjih Kurikuluma za vrtce. V diplomskem delu smo s praktičnim primerom prikazali, kako lahko s plesno improvizacijo in aktivnim soustvarjanjem predšolskih otrok ustvarjamo plesno dramatizacijo. V teoretičnem delu smo opisali, kaj kurikulum za vrtce zahteva od vzgojiteljev na področju plesne vzgoje, kaj je ples, ples, plesni elementi, kakšen je vpliv plesa na otrokov razvoj, kakšne so naloge in spodbude plesne vzgoje za otrokovo izražanje ter vpliv vzgojitelja na otrokovo plesno ustvarjalnost. Opisali smo plesno dramatizacijo in njen pomen za otrokovo dobro počutje. V empiričnem delu smo opisali projekt ustvarjanja plesne dramatizacije Rumeno čudo, ki smo ga z otroki, starimi od pet do šest let, izvajali v skupini Žabice (Žabice) Vrtca Otona Župančiča v Ljubljani. Na podlagi treh sklopov smo otrokom omogočili spoznavanje lastnega telesa in ustvarjalnega giba, spoznavanje pravljice Rumeno čudo, ustvarjanje kostumov, izbiranje glasbe ter ustvarjanje in predstavljanje plesne dramatizacije. Potek izvedbe, odzive otrok in učiteljev ter naše izkušnje smo opisali v analizah z refleksijami, ki smo jih obogatili s fotografijami. Otroci so si sami izdelali kostume, rekvizite, sceno, prvo plesno dramatizacijo so ustvarili z metodo improvizacije, uživali so v ustvarjalnem procesu, sodelovali so in se naučili novih veščin reševanja konfliktov. Tekom plesnega projekta smo ugotovili, da imajo otroci močno potrebo po plesnih in gibalnih dejavnostih, da so notranje motivirani za ustvarjanje in da to radi počnejo. Otroci so se na projekt odzvali pozitivno in ustvarili različne plesne dejavnosti z zanimanjem, sodelovanjem in radovednostjo, plesno dramatizacijo pa so obogatili s svojimi domiselnimi in kritičnimi predlogi. Pri izvajanju plesne animacije smo ugotovili, da se v njej ne prepletajo le likovna področja, temveč tudi druga kurikularna področja, kar pomeni, da je to celostna dejavnost, v kateri se otrok celostno razvija. Pri izvajanju plesne vzgoje mora biti učitelj potrpežljiv, prilagodljiv, komunikativen, ustvarjalen itd. Predvsem morajo opustiti strah pred tem, da bi s predšolskimi otroki izvajali plesne dejavnosti.
Children are creative creatures who need time and space for movement and dance creation. In educational institutions, dance education is implemented less than other areas of the kindergarten Curriculum. In the graduation thesis, we use a practical example to demonstrate how we can create dance dramatization using dance improvisation and active co-creation of pre-school children. In the theoretical part, we described what kindergarten Curriculum demands from teachers in the area of dance education, what is dance, dancing, dance elements, what is influence of dance on a child’s development, what are the tasks and encouragements of dance education on child’s expression, and teacher’s influence on child’s dance creativity. We described dance dramatization and its meaning for child’s well-being. In the empirical part, we described the project of creation of the dance dramatization Rumeno čudo, which was implemented with children aged from five to six years in the group Žabice (Frogs) of the Oton Župančič Kindergarten in Ljubljana. On the basis of the three sets, we enabled children to know their body and creative movement, to know the fairy tale Rumeno čudo, to create costumes, scene, choose music, and to create and present the dance dramatization. The course of implementation, children’s and teacher’s responses, as well as our experience were described in analyses with reflexions that were enriched with photos. Children created their own costumes, requisites, scene, and they created their first dance dramatization using a method of improvisation. They enjoyed the creative process, they cooperated and learned new skills of solving conflicts. Throughout the dance project, we established that children have a strong need for dance and movement activities, they are internally motivated for creation and love to do it. Children responded positively to the project, and created various dancing activities with interest, cooperation, and curiosity. They enriched the dance dramatization with their imaginative and critical proposals. In implementation of dance animation, we established that not only art field is intertwined in it, but also other curricular fields, meaning that this is a comprehensive activity in which child develops comprehensively. In implementation of dance education, teacher must be patient, flexible, communicative, creative etc. Mainly they must let go of the fear of performing dancing activities with the pre-school children.
Otroci so ustvarjalna bitja, ki potrebujejo čas in prostor za gibanje in plesno ustvarjanje. V vzgojno-izobraževalnih ustanovah plesno vzgojo izvajajo manj kot druga področja iz Kurikuluma za vrtce. V diplomskem delu želimo na praktičnem primeru prikazati, kako lahko s plesno improvizacijo in aktivnim soustvarjanjem predšolskih otrok ustvarimo plesno dramatizacijo. V teoretičnem delu smo opisali, kaj pedagoškim delavcem veleva Kurikulum za vrtce na področju plesne vzgoje, kaj so ples, plesnost, plesni elementi, kakšen vpliv ima ples na razvoj otroka, kaj so naloge ter kakšne so spodbude plesne vzgoje za otrokovo izražanje in vpliv vzgojitelja na plesno ustvarjanje otroka. Opisali smo plesno dramatizacijo in njen pomen za otrokovo blaginjo. V empiričnem delu smo opisali projekt ustvarjanja plesne dramatizacije Rumeno čudo, ki smo ga izvedli s pet- in šestletniki skupine Žabice Vrtca Otona Župančiča Ljubljana. S pomočjo treh sklopov smo otrokom omogočili, da se spoznajo s svojim telesom in ustvarjalnim gibom, spoznajo pravljico Rumeno čudo, ustvarijo kostume, sceno, izberejo glasbo in ustvarijo ter predstavijo plesno dramatizacijo. Potek izvajanja, odzive otrok, vzgojiteljev in svoja doživljanja smo opisali v analizah z refleksijami, ki smo jih obogatili s fotografijami. Otroci so ustvarili svoje kostume, pripomočke, sceno in svojo prvo plesno dramatizacijo z metodo improvizacije. V ustvarjalnem procesu so uživali, sodelovali in se učili novih veščin reševanja konfliktov. Skozi plesni projekt smo ugotovili, da imajo otroci močno potrebo po plesno-gibalnih dejavnostih, so notranje motivirani za ustvarjanje in to radi počnejo. Otroci so se na projekt odzvali pozitivno, z zanimanjem, sodelovanjem in vedoželjnostjo so ustvarjali različne plesne dejavnosti. Plesno dramatizacijo so soustvarjali s svojimi domišljijskimi in kritičnimi predlogi. Pri izvajanju plesne dramatizacije smo ugotovili, da se v njej ne prepleta le področje umetnosti, ampak tudi druga kurikularna področja, kar pomeni, da je to vsestranska dejavnost, ki otroka razvija celostno. Vzgojitelj mora biti pri izvajanju plesne vzgoje potrpežljiv, prilagodljiv, komunikativen, ustvarjalen itd., predvsem mora opustiti strah pred izvajanjem plesnih dejavnosti s predšolskimi otroki.
93009
Ukrepi za zajezitev koronavirusa so vplivali tudi na delo psihoterapevtov, ki so bili prisiljeni preiti na spletno psihoterapijo. Namen naše raziskave je bil raziskati, kako so psihoterapevti doživljali to obliko dela. V raziskavi je sodelovalo 113 slovenskih psihoterapevtov, ki so v času epidemije koronavirusa izvajali psihoterapijo preko spleta. V raziskavi so poleg demografskih vprašanj odgovarjali na vprašanja, povezana s psihoterapevtsko dejavnostjo, odprta vprašanja o doživljanju te oblike dela, lestvico zaskrbljenosti glede koronavirusa in vidikov spletne psihoterapije ter dva instrumenta - Vprašalnik terapevtske prisotnosti in Lestvico zaznanega stresa. Analizirali smo kvalitativni del raziskave v skladu z načeli utemeljene analize. Psihoterapevti so poročali o razponu vedenja odpora klientov do spletne psihoterapije v obliki nezavzetega vedenja in doživljanja neprijetnih čustev, skrbi glede zasebnosti in tehnologije ter težav v psihoterapevtskem procesu. Glavne navedene prednosti spletne psihoterapije so bile lažja organizacija, stroškovna učinkovitost, dostopnost, kontinuiteta, varnost in priročnost, olajšana komunikacija in ugodnejši potek psihoterapije. Glavne slabosti te oblike dela so tehnološki izzivi, manjkajoče informacije, oslabljen stik s stranko, spremenjen psihoterapevtski proces in pomanjkanje varnega okolja, kvantitativni del raziskave poroča o najmočnejši povezavi med doživljanjem stresa in skrbjo za finance ter povezavo med skrbjo za prilagajanje psihoterapevtskega procesa v spletnem okolju ter terapevtsko prisotnostjo in odsotnostjo, prav tako smo ugotovili, da je bila terapevtska prisotnost večja pri posameznikih, ki so imeli predhodne izkušnje s spletno psihoterapijo pred epidemijo koronavirusa. Ugotovili smo tudi, da imajo psihoterapevti boljše mnenje o spletni psihoterapiji, ko jo izvajajo tudi sami. Področje spletne psihoterapije je v Sloveniji slabo raziskano, zato je pomembno, da se to temo dodatno razišče. Upamo, da bodo naše ugotovitve v pomoč vsem psihoterapevtom, ki se odločijo za opravljanje spletne psihoterapije.
The measures to contain the coronavirus have also affected the work of psychotherapists, who were forced to switch to online psychotherapy. The aim of our research was to explore how psychotherapists experienced this form of work. Study involved 113 Slovenian psychotherapists who were providing psychotherapy online at the time of coronavirus epidemic. They completed an online survey which, in addition to demographic questions, included questions related to psychotherapeutic activity, open-ended questions about the experience of this form of work, a scale of concerns about coronavirus and aspects of online psychotherapy, and two instruments - the Therapeutic Presence Questionnaire and the Perceived Stress Scale. The qualitative part of the study was analysed according to the principles of grounded analysis. Psychotherapists reported a range of client resistance behaviour to online psychotherapy in the form of disengaged behaviour and experiencing unpleasant emotions, concerns about privacy and technology, and difficulties in the psychotherapeutic process. The main cited advantages of online psychotherapy were easier organisation, cost-effectiveness, accessibility, continuity, safety, and convenience, facilitated communication and a more favourable course of psychotherapy. The main disadvantages of this form of work are technology challenges, missing information, weakened contact with a client, altered psychotherapeutic process and a lack of safe environment. The quantitative part of the study reports the strongest link between experiencing stress and caring for finances as well as links between worry about adjusting psychotherapeutic process in the online environment along with therapeutic presence and absence. We also found that therapeutic presence was higher in individuals who had previous experiences with online psychotherapy before coronavirus epidemic. And, lastly, we found that psychotherapists have a better opinion on online psychotherapy once they practiced it themselves. The field of online psychotherapy is under-researched in Slovenia, and it is important that this topic is further explored. We hope that our findings are helpful to all psychotherapists who choose to practice online psychotherapy.
Ukrepi za zajezitev koronavirusa so posegli tudi v delo psihoterapevtov, ki so se bili prisiljeni začasno preusmeriti na psihoterapijo prek spleta. Cilj naše raziskave je bil raziskati, kako so to obliko dela doživljali psihoterapevti. V raziskavi je sodelovalo 113 slovenskih psihoterapevtov, ki so v času epidemije koronavirusa izvajali psihoterapijo prek spleta. Rešili so spletno anketo, ki je poleg demografskih vprašanj vključevala vprašanja, vezana na psihoterapevtsko dejavnost, odprta vprašanja o doživljanju te oblike dela, lestvici zaskrbljenosti v zvezi s koronavirusom in vidiki psihoterapije prek spleta in dva pripomočka - Vprašalnik terapevtske prisotnosti in Lestvica zaznanega stresa. Kvalitativen del raziskave smo analizirali po principih utemeljene analize. Psihoterapevti so poročali o različnih odporih klientov do te oblike dela v obliki odklonilnega vedenja in doživljanja neprijetnih čustev, skrbi glede zasebnosti in tehnologije ter oteženega psihoterapevtskega procesa. Glavne prednosti psihoterapije prek spleta, ki jih navajajo, so lažja organizacija, ekonomičnost, dosegljivost, kontinuiranost, varnost in udobje, olajšana komunikacija in ugodnejši potek psihoterapije. Izstopajoče slabosti te oblike dela pa so izzivi tehnologije, manjkajoče informacije, oslabljen stik s klientom, spremenjen psihoterapevtski proces in primanjkljaj varnega okolja. Kvantitativen del raziskave poroča o najmočnejši povezanosti med doživljanjem stresa in skrbjo glede financ ter povezanostih med skrbjo glede prilagoditve psihoterapevtskega procesa v spletno okolje in terapevtsko prisotnostjo ter neprisotnostjo. Odkrili smo tudi, da je terapevtska prisotnost višja pri posameznikih, ki so pred epidemijo koronavirusa že kdaj izvajali psihoterapijo prek spleta. Nazadnje pa smo ugotovili, da imajo psihoterapevti boljše stališče o tej obliki dela po tem, ko so jo izvajali sami, kot pred tem. Področje psihoterapije prek spleta je v Sloveniji slabo raziskano, zato je pomembno, da se ta tematika še naprej raziskuje. Upamo, da so naše ugotovitve v pomoč vsem psihoterapevtom, ki se odločajo za izvajanje psihoterapije prek spleta.
133462
Cene goriva se dnevno spreminjajo in so odvisne od ponudnika in lokacije bencinske črpalke. Namen diplomskega dela je razviti mobilno aplikacijo za pametne telefone z operacijskim sistemom Android, ki lahko glede na trenutno lokacijo uporabnika poišče najbližjo in najcenejšo bencinsko črpalko. Poleg tega nam aplikacija omogoča beleženje stroškov in s tem lažje iskanje cenovno dostopnejših in dostopnejših bencinskih črpalk. Bistveno je bilo pridobiti informacije o bencinskih črpalkah in se osredotočiti predvsem na tiste, ki so potrebne za iskanje najbližje in najcenejše, pri čemer je to cena goriva in lokacija. Na podlagi teh dveh lastnosti nam aplikacija omogoča navigacijo do bencinske črpalke, ki ustreza pogojem najcenejšega in najbližjega servisa.
Motor vehicles need fuel for their operation. Prices of fuel are changing daily and they depend on the provider and location of the filling station. The purpose of this bachelor's degree is to develop a mobile application for smart phones with Android operating systems, which can find the nearest and cheapest filling station according to the current location of the user. Furthermore, the application enables us to record the costs and thus facilitate the search for more affordable and accessible filling stations. It was essential to obtain information on filling stations and primarily focus on those needed to find the nearest and cheapest one, those being the price of fuel and the location. Based on these two properties, the application enables us to navigate to the filling station that meets the conditions of the nearest and cheapest service.
Vozniki za delovanje svojih motornih vozil potrebujejo gorivo, katerega cena se glede na ponudnika in lokacijo bencinskega servisa spreminja iz dneva v dan. Namen diplomske naloge je razviti mobilno aplikacijo za pametne telefone z operacijskimi sistemi Android, ki poišče najbližji in najcenejši bencinski servis glede na trenutno lokacijo, poleg tega pa omogoča tudi beleženje stroškov in s tem olajša iskanje cenovno in dostopno boljših bencinskih servisov. Potrebno je bilo pridobiti podatke o bencinskih servisih in se osredotočiti predvsem na tiste, ki so potrebni za iskanje najbližjega in najcenejšega bencinskega servisa, tj. ceno goriv in lokacijo. Na podlagi teh dveh lastnosti nam mobilna aplikacija omogoči navigacijo do bencinskega servisa, ki ustreza pogojem najbližjega in najcenejšega servisa.
99769
Uvod: Hrbtenica omogoča gibanje trupa in glave, zagotavlja pa tudi oporo, ravnotežje in pokončno držo. Sagitalna ravnina človeške hrbtenice je v obliki črke "S ", medtem ko je frontalna ravnina pokončnega trupa ravna. Na višini prsnega koša in križnice, ki segata v ledvice in vrat, se potisne nazaj. Različne deformacije in bolezni lahko privedejo tudi do bočne deformacije hrbtenice ali skolioze. Danes se to stanje uvršča med tridimenzionalne torzijske deformacije hrbtenice, ki jih povzroča bočno odstopanje čelne ravnine, aksialno vrtenje vodoravne ravnine, implicitno spreminjanje sagitalnega profila. Ta deformacija hrbtenice je posledica bočnega odklona čelne ravnine, aksialnega vrtenja vodoravne ravnine, spremembe sagitalnega profila Skupno 80% vseh primerov je prepoznanih kot idiopatska skolioza, ostalih 20% pa je sekundarnih. Zdravljenje tega stanja je lahko kirurško ali konzervativno. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati vpliv konzervativne in kirurške metode zdravljenja na odrasle bolnike. Metode: Izveden je bil pregled domače in tuje literature. Primerjave ortotičnih in operativnih zdravljenj pri pacientih z AIS so bile v osnovnem gradivu v ospredju. Analizirali smo tri vprašalnike in na podlagi pregleda sestavili anketo, s katero bomo anonimno anketirali odrasle bolnike z adolescentno idiopatsko skoliozo. Rezultati: Anketni vprašalnik je sestavljen iz osnovnih podatkov, to so spol in starost ter šestnajst vprašanj, ki so bila povezana z ukrivljenostjo hrbtenice pred in po zdravljenju AIS, bolečino, težavami z dihanjem in obliko zdravljenja. V raziskavi je sodelovalo skupno 71 oseb, od tega 63 žensk in 8 udeležencev moških. Povprečna starost udeležencev je bila 39,1 let. Razprava in zaključek Na podlagi analize je bilo ugotovljeno, da je bila večina preiskovancev obravnavana konzervativno, le nekaj jih je bilo zdravljenih operativno. Osebe so poročale o hudih bolečinah in težavah z dihanjem, zlasti ob povečanem telesnem naporu. Opaziti je mogoče, da se zdravstveno stanje bolnikov s starostjo poslabša. Podatki kažejo tudi, da se številni bolniki z AIS ne zavedajo obsega svoje ukrivljenosti hrbtenice.
Introduction: The spine enables the movement of the torso and head, as well providing it with support, balance and an upright posture. The sagittal plane of the human spine is the shape of an 'S', whereas the frontal plane of an upright corpus is straight. It is extruded backwards at the height of the chest and sacrum, intruded at the kidneys and neck. Various deformations and illnesses can also lead to a lateral deformation of the spine or scoliosis. Today this condition is classified as a three-dimensional torsional deformation of the spine, caused by a lateral deviation of the frontal plane, axial rotation of the horizontal plane, implicitly, the change of the sagittal profile. The total of 80 % of all cases are recognized as idiopathic scoliosis, with the other 20 % being secondary. Treatment of this condition can be surgical or conservative. Purpose: The intent of the diploma thesis is to research the impacts of both conservative and surgical treatment methods on adult patients. Methods: The literature review of domestic and foreign literature was conducted. Comparisons of orthotic and operative treatments on patients with AIS were of primary focus in the source material. We analyzed three questionnaires and based on the review we compiled a survey with which we will anonymously survey adult patients with adolescent idiopathic scoliosis. Results: The survey questionnaire consists of basic data, which are gender and age and sixteen questions, which were all related to the curvature of spine before and after treatment of AIS, pain, breathing problems and form of treatment. In total, 71 people participated in the survey, 63 of which were women and 8 participants were men. The average age of participants was 39.1 years. Discussion and conclusion: Upon analysis it was determined that most subjects were treated conservatively, only a few were treated operatively. Subjects reported of severe pain and difficult breathing, especially with increased physical exertion. It can be observed that the health status of patients deteriorates with age. The data also show that a number of patients with AIS are not aware of the extent of their spinal curvature.
Uvod: Hrbtenica omogoča telesu gibljivost trupa in glave, prav tako pa mu daje oporo, ravnotežje in pokončno držo. Pri človeku ima v sagitalni ravnini obliko črke S, v frontalni ravnini pri vzravnanem telesu pa je ravna. V prsnem in križničnem delu je izbočena nazaj, v ledvenem in vratnem delu pa naprej. Raznovrstne deformacije in bolezenski procesi pa lahko privedejo do stranske ukrivljenosti hrbtenice ali skolioze. Danes jo opredeljujemo kot tridimenzionalno torzijsko deformacijo hrbtenice in trupa, ki povzroči lateralni odklon v frontalni ravnini, aksialno rotacijo v horizontalni ravnini in spremembo sagitalnega profila. Idiopatskih skolioz je 80 %, ostalih 20 % pa sekundarnih. Zdravljenje skolioze lahko poteka operativno oziroma konzervativno. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati vplive konzervativnega in operativnega zdravljenja za paciente v odrasli dobi. Metode dela: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda s pregledom domače in tuje literature pri primerjavi med ortotičnim in operativnim zdravljenjem pri pacientih z AIS. Analizirali smo tri vprašalnike ter na podlagi pregledanega sestavili anketo, s katero smo anonimno anketirali odrasle paciente z adolescentno idiopatsko skoliozo. Rezultati: Anketni vprašalnik je sestavljen iz osnovnih podatkov, ki zajemajo starost in spol preiskovancev ter šestnajst vprašanj o velikosti krivine hrbtenice pred in po zdravljenju AIS, bolečini, težavah z dihanjem ter vrstah zdravljenja. V raziskavi je sodelovalo 71 oseb, od tega je bilo 63 žensk in 8 moških. Povprečna starost preiskovancev je bila 39,1 let. Razprava in sklep: Med pregledom rezultatov ankete smo ugotovili, da je bila večina preiskovancev zdravljenih konzervativno, nekaj pa tudi operativno. Preiskovanci so navajali močne bolečine in težave z dihanjem predvsem ob večjem fizičnem naporu. Prišli smo do spoznanja, da se zdravstveno stanje pacientov s starostjo slabša, prav tako pa smo opazili, da delež pacientov z AIS ne pozna velikosti ukrivljenosti svoje hrbtenice.
132729